41 field St. Ei • ,, Minn. T JANUAR IS S Marcel 17 N 2. po razgl. (3. 18 P Petra stol 19 T Kanut (f 20 S Sebastijan 21 fl Nža 22 P Vincene + 23 S Raj mu nil_ M N 1. Predpon n a 25 P Rpreo. sv. Pavla 2G T Poliknrp 27 S Janez Kriz. 28 fi Valerij 29 P Franž. Sal. + SO H Martina_ 11 N 2. Predposlna C PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico In resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽA V Ali. (Official Organ of four Slovenian Organizations) J AYi n i p: C isi LJ en ki list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (NO.) CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 21. JANUARJA*-— THURSDAY, JANUARY 21, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Policija skušala predreti vrste stavkarjev pred tovarno v Detroitu. — Po ljuti kratki borbi s plinskimi bombami se morali policisti umakniti. — Governer Murphy se posvetuje v Washingtonu. — Predsednik bržkone ne bo posredoval. Detroit, Mich. — Avtom o-bilska stavka v General Motors ima zaznamovati drugi izbruh izgredov, ki se je pripetil dober teden za podobnim prvim. Dočim pa je bilo pozo-rišče prvega v Flintu, se je sedanji odigral v Detroitu. in sicer ,ta torek zjutraj. Tudi v sedanjem spopadu s policijo, ki je bil sicer kratek, toda izredno napet, so zmagali, stav-karji in je policija morala odnehati. Okrog 2,500 piketov je bilo zbranih pred vhodom .Briggs tovarne, v kateri se izdeluje ogrodje za Lincoln in Dodge avtomobile, da se prepreči stavkokazom dohod v tovarno. Policija je skušala prebili to linijo in se je v to svrho po-služila plinskih bomb. Kako se je pravzaprav začela rabu-ka, o tem si poročila policije in delavskih voditeljev nasprotujejo. Verzija unije-se lahko -»avidi iz t)r2Jvf;«'H', a je troslal takoj po končapih. izgredih fodja stavkarjev", H Martin, governer i u Murphyu, kateri je dan prej odpotoval v Washington. Brzojav se glasi: "Detroitska policija je danes zjutraj skušala predreti linijo kakih 3000 piketov okrog Briggs tovarne ter je takoj pričela metati brez vsakega povoda plinske bombe, od katerih je bilo več piketov prizadetih. Poleg tega je policija Briggs družbe uporabljala to orožje izven tovarne, zunaj na javnih cestah." Ne glede na to, kako se je zadeva začela, se je razvila v ljuto borbo. Piketi so namreč pobirali od policije vržene plinske bombe in jih metali nazaj proti policistom. Ni dolgo trajalo, da se je morala policija umakniti in, ko so stavkarji videli, da je zmaga končno njihova, so tako-rekoč popolnoma izpraznili prostor pred tovarno. Le kakih 50 mož je ostalo pred PODATKI 0 DELIST AN J V Brezposelnost se zadnje leto znatno znižala. New York, N. Y. — Odbor Narodne industrijalne konference, organizacije, ki jo po večini vzdržujejo korporacije, je v torek izdala poročilo o delavskem stanju v Ameriki. Poročilo trdi, da je bilo v novembru brezposelnih 8,968,000 oseb. To je za 198,000 več kakor v oktobru, toda za 1,786,000 manj kakor v novembru leta 1935. N EV OLJ A JAPONCEV Višanje cen grozi povzročiti nemire. Tokio, Japonske. — Vlada je resno v skrbeh zaardi naraščajoče nevolje, ki se jo opaža zadnje dni med japonskim prebivalstvom, zlasti med nižjimi sloji. Povod temu je silno povišanje cen življenjskim potrebščinam. Od Novega leta dalje se je cena mnogim živilom povišala za 10 do 30 odstotkov, nekaterim celo za 50. Nasprotniki vlade izrabljajo to priliko in udrihajo po njej, rekoč, da so velikanski izdatki za vojaštvo povzročili to draginjo. Vladi so še v spominu nemiri, ki so izbruhnili zaradi podob Zaradi porasta prebivalstva in števila delovnih moči se mora 'nega vzroka v letu 1918, in za-domnevati, da je bilo ob tem to posveča izredno pažn.jo seda- casui znatno več ljudi na delu kakor leto prej, in znaša število vseh zaposlenih oseb okrog 43,855,000, kar je le nekaj nad tri milijone manj kot v letu 1929. ^iR.rK ČLANI DRUŽINE UBITI ifrvry. hid:"*-^Štirje olaTil ene ip, iste družine so na nji situaciji. DUHOVNIŠKE SPREMEMBE Na slovensko žlipnijo sv. Jožefa v Gilbert, Minnesota, je nastavljen po škofijskem ukazu za župnika č. g. F. Schwei ger, dosedaj župnik v New Duluthu. Za župnika župnije sv. Elizabete v N^jy Duluthu, Minnesota, pa je imenovan č. g. John Sholar, dosedaj škofijski šolski nadzornik. — Hrvatski župnik Monsignor M. Do-mladovac, na župniji sv. Paula v Clevelandn, Ohio, je prestavljen na hrvatsko župnijo Kristusa Kralja v Akron, Ohio. Na hrvatsko'župnijo sv. Paula v Cleveland, pa pride za župnika č. g. Josip Mišič. VBIL MU PAMET V GLAVO Chicago, 111. — Neki moški je večkrat nadlegoval 18 letno Miss Caroline Vallo, 561 Bun; k»i ko je /cjmra.r čakala na cestno karo na poti na dele.- O tem-je'končnp povedala asi,i svojemu zaročencu, John Bon: KR1ŽEMJVETA — Šangaj, Kitajska.—Smrtna " obsodba se je izpremenila v dosmrtno ječo Atma Singhu, o katerem ie bilo ppročano, da se je pri tem, ko je imel biti obešen 29. decembra, utrgala nad njim vrv. Počasi bo tudi okreval od poškodb, ki jih je pri tem za dobil, \ — Mednarodni položaj oking Španije .Se. je mo^al zadflj&idasi ačivjfl-no izboljšati, kajti nemška ZAVRNJEN PREDLOG smrt pretekli "ponedeljek, ko je bil avto, v katerem so se vozili, zadet od vlaka. Pretresljiva nesreča se je pripetila na križišču Virginia st. in proge. Pennsylvania žel. družbe in nje žrtev je postal 47 letni Vict. E. Thorsson, njegova 45 letna žena Bertha in dva njuna otroka, 14 letna deklica in 12 letni deček. Križišče je sicer opremljeno s signalnimi lučmi, toda cesta napravi ravno pred njim oster ovinek in to je bil bržkone vzrok, da voznik ni pravočasno zapazil prihajajočega vlaka da je za-vozil ravno predenj. Od družine je ostal živ samo 17 letni sin Charles, ki je k sreči šel na obisk k svojim prijateljem. -o- DVOJČKA ROJENA DVA MFSECA NARAZEN Alsask. Sask., Kanada. — Malo zadrege je nastalo, ali vhodom, dočim je druga rano-'nai se dva otroka, ki sta bila žica odšla na neko zborovanje, rojena, farmarski družini Mr. Med tem pa se z napetostjo pričakuje, kaj bo governer Murphy opravil v Washingto-su. Odšel je tja deloma, da prisostvuje predsednikovi in-avguraciji, predvsem pa zato, da se posvetuje z vladnimi uradniki, kaj naj bi se podvze-lo, da se stavka čimprej konča. Popolnoma jasno je. zdaj že, da se brez odločnega posredovanja vladnih oblasti ne bo prišlo do sporazuma, kajti obe stranki, unija in družba, si stojite v popolnem nasprotju glede glavne točke spora, namreč priznanja unije. Malo verjetnosti je, da bi predsednik Roosevelt sam posegel v zadevo, kajti to je predvsem stvar državnih oblasti in pa delavskega departmental le v skrajnem slučaju utegne predsednik uveljaviti svoj vpliv. Eden vzrokov, da se ne mara vmešavati v stvar, je ta, ker bi s tem istočasno posegel v spor m Mrs. H. Muhlbach, smatrata dvojčkom, ali ne. Njuj no rojstvo je bilo namreč r*»ra.zen drugo od drugega cela dv.i meseca. Vendar pa sta v zapiskih bolnišnice zaznamovana kot dvoička. Sicer t.a in itak ni posebne važnosti, kajti drud otrok ie bil preteklo soboto mrtvoroien. Oba otroka sta dečka in roistvo prveea. ki ie prišel n.n svet 17. novembra, ie bilo nredčasno: ob rojstvu ie tehtal d v«, funta, toda zadovoljivo se ie okrepil in ima. zdri štiri funte med obema delavskUna organizacijama, delavsko federacijo in skupino Johna Lewisa. Sedanja stavka je namreč delo Le-wisove skupine in federacija ji je nasprotna. Predsednik pa je že celi čas spora med tema dvema skupinama popolnoma nevtralen, češ, da je to notranja zadeva delavstva samega. cinino, in ta je sklenil, da na uči nadlegovale« tnanire. V ponedeljek zjutraj se jo skril bližini in, ko se je mošk' zopet približal dekletu, je skočil proti njemu ter ga s kolom nabil po glavi, da je moral možakar biti odpeljan v bolnico. Bil je to neki 44 letni Peter Roberts. ZABAVA JI POVZROČA. ZDEHANJE Chicago, 111. — Navadno prične človek zdehati, kadar se dolgočasi. Ravno narobe pa je s 24 letno Mrs. E. Paternoster, 814 18th ave. Maywood. Ženska že nekaj tednov trpi na neki bolezni, ki jp sili, da mora pogosto zdehati. Vendar pa je zdaj že dokaj boljša, in ugotovilo se je med tem tudi, da mora veliko bolj pogosto zdehati, kadar jo skušajo zabavati, kakor tedai ko se dolgočasi. Vlada in nacijonalisti odklonili predlog, da bi se ustavilo pošiljanje orožje v Španijo. London, Anglija. — Kakor se razvidi, ni še vojne dovolj niti eni, niti drugi stranki v Španiji, kajti obe ste zavrnili predlog, ki jima ga je stavil mednarodni nevtralnostni odbor, namreč, da se uvede mednarodna kontrola nad pošiljanjem orožja v Španijo. Od obeh strani je prispel odgovor v torek. Poveljnik nacionalistov, general Franco, je predlog kar gladko zavrnil in se obenem pritožil, da prihaja na tisoče prostovoljcev preko francoske meje za boj na strani socijalistov. Vlada pa je nasprotno stavila k predlogu več pogojev in je enako dodala pritožbo, da tujezemci vstopajo v armado upornikov. Isti dan, v torek, ste obe strani poročali o zmagah v dveh bitkah, ki ste se vršili daleč druga od dr.mre. Nacijonalisti so na jugu zavzeli mesto Mar-bella,, s . čimer jim bo -olajšan pohod proti pristanišču Malaga, bojna ladja Koenigsberg. ki je Vladne čete pa so s presenet-patrulirala v tamkajšnjih vo- jivim nočnim napadom prišle v dah, se je v ponedeljek vrnila posest neke naravne trdnjave domov. Ostale pa so ob Špani- ob Madaridu, od koder so topo- Iz Jugoslavije Pomanjkanje in mraz sta na sveti večer utrnila življenje siromaku Juhantu iz Ljubljane. — Tri buse primorskih Slovencev prišlo za praznike v Ljubljano. — Smrtna kosa. — Številne druge vesti. skemu sinu Pombergu Antonu nos in lice. Ferlinc pa je dobil od nekega drugega fanta močan u-darec s sekiro po glavi, nakar se je zgrudil nezavesten. Večje in lažje poškodbe je dobilo več fantov, ki so se udeležili pretepa s kolci, ki so jih odtrgali od plota. Ranjeni se zdravijo nekateri s pomočjo zdravnika, nekateri pa so v domači oskrbi. Stanje Pom-berga in Frlinca je zelo resno. -o- Smrtna kosa V Gornji Radgoni je umrl Franc Kovačič, posestnik in zgleden družinski oče, ki je vzgojil dva sina duhovnika. — V Kozjem je umrl Anton Pleterski, trgovec in posestnik, star 67 let-.-Zadela ga je kap. — V Ljubljani je umrl Gustav Urbič, železniški uradnik v pokoju. — V Celju je uiirla Franja Bergman, rojena "T ji še tri nemške bojne ladje. — London. Anglija. — V torek se je zbral angleški par-ament k zasedanju in med glavnimi zadevami, s katerimi se bo imel baviti, bo vpraša-iju ureditve plače za kralja Jurija in penziie za bivšega kralja Edvarda. Tudi min. predsedniku se baje namerava zvišati plača. -o-- lsoo salunov zaprtih Chicago, 111. — Takoj prvi dan kampanje proti salunom, ki si še niso preskrbeli licence za letos, v ponedeljek, je policija zaprla v Chicagi celih 1538 salunov. Mnogo prizadetih salunarjev je takoj teklo po licence, na kar jim je bila ;.opet dovoljena otvoritev. ŠIRITF A MER. SLOVFNCA vi nacijonalistov obstreljevali nesto. -o- NAJPREJ GA REŠIL, A PO TEM UBIL Chicago, 111.— 23 letni Geo. Cerneya, 5704 So. Kilbourne ive., je bil aretiran pod ob-lolžbo umora, izvršenega nad lekim J. Pavlukiwiczem. Dogodek je bil prav nenavaden, ^a nekem križišču je moral preteklo nedeljo Cernava na hitrem ustaviti avto, da ni podrl na tla Pavlukiwicza, ki je ravno stopil predenj. To je mladega av.tomobilista ujezilo in stopil je iz avtomobila ter ozmerjal Pavlukiwicza zaradi njegove nepazljivosti ter ga je nato udaril po glavi, da se je ta zgrudil na tla in je vsled poškodbe v ponedeljek zvečer umrl. Mraz pobral siromaka Ljubljana, 27. dec. i936. — Že desetletja in več je za božično povest priljubljen motiv samotnega popotnika, ki hodi in hodi skozi snežne žamete vso noč, da bi se, potem ko je bil že toliko let po vsem svetu izgubljen, pritolkel do doma in bi se mu duša ogrela ob rodnem ognjišču in ob lučki, ki trepeče pred jaslicami. Skoraj vse kronike božičnih dogodkov poznajo takšne popotnike, ki si jih ni izmislil pesnik, temveč jih je nekje v mrazu in na samem zatekla smrt. Tako so tudi prav na letošnji sveti večer pobrali v neki šupi v Spodnji Šiški 65 letnega, mestnega reveža in prosjaka Ivana Juhanta, mrtvega od mraza, gladu in vsega drugega K'o-via. .Tubant. je bil zadnja leta navezan na i tstmo-Trfno d-rbre^-.ljitdi -. *Hlšarffc? 7' ore!« kako se je ta dobrot^ v o^>^ V™^ž5^ntMarjboru je Zffo-krize izsušila — je < elahtša in gospodarsko poslopje dneve svo'jega življenj, preživel, posestnice Jožefe Popevnik. Ško- pač večkrat lačen kot .'t Kakšne. šilce žganja, kakšna skor.U<:v kruha se še najde za starega moža, sicer pa so dandanes vsi predali na svetu zaprti. M; lo pred mrakom svetega večera se je Ju-hant zavlekel v šupo, ker je čutil, da mu omaguje srce. Legel je, da bi si malo oddahnil, a ko je zadremal, ga je cez malo časa namesto srčne kapi zadušil mraz. -o- Primorski rojaki v Ljubljani Ljubljana. 28. dec. 1936. — Trije veliki avtobusi So pripeljali v četrtek v Ljubljano okrog 150 primorskih Slovencev, ki so prebili praznike pri svojih znancih v Ljubljani. Eden avtobus je bil iz Gorice, drugi iz Ajdovščine in tretji iz Vipave. Avtobusi so vzbujali v Ljubljani zaradi svoje lepe izdelave in pravcate da znaša nad 15,000 Din. Ogenjc je nastal vsled slabega dimnika. -o- Nesreča pri delu V gozdu posestnice Ručnik pri Mežici sta podirala borovce delavca Kompan in Brezovnik. V trenutku ko se je podrl nad 60 čevljev dolg borovec in padel na občinsko cesto, je šla mimo 26 letna Pavla Putgar, katero je drevo zadelo in podrlo na tla. Dobila je tako nevarne poškodbe, da so jo morali odpeljati v mariborsko bolnico. Osojena Žida Pred ljubljanskim senatom sta se zagovarjala' Žida Arpad Gladstein in Sigmund Schle-singer, ker sta prevarila župnika Ivana Štrajharja iz Cerknice. Ponudila sta mu v nakup veličastnosti splošno pozornost, pravo češko platno, za katero priprave francozov proti nemcem Ostra mednarodna kriza je nastala nred nekaj dnevi, ko So se razširile govorice, da Nemčija izkrcava svoje čete v španski koloniji Moroku v severni Af«1"- Francija je pričela mobilizirati čete v svoji sosednji koloniji in gornja slika kaže, ko so že topove postavljali v pozicije. Kakor izvemo, so se primorski rojaki vračali zelo zadovoljni. Brez roke je priše! v bolnico | župnika tako, je župnik plačal 7476 dinarjev. Platno je bilo vredno pa samo 3068 Din. Prevarila sta da sta v sredi- Celje, 27. dec. 1936. — V celjsko bolnišnico je prišel pred prazniki 21-letni Krivec Anton. Krivcu je na rogaški progi, ko se je spodtaknil in ni mogel naprej, vlak, ki je prav tistem trenutku pripeljal po progi, odrezal levo roko pod laktom. Krivec je imel še toliko mfliči, da je sam prišel iz kraja nesreče v celjsko bolnišnico. Vendar pa se je njegova roka toliko poslabšala, da so mu jo morali v bolnišnici amputirati nad laktom. Njegovo stanje je precej nevarno, ker ima visoko vročino. -o-- Fantje so se stepli Sv. Ana v 'SI. gor., 26. dec. 1936. — Na Krembergu v Slovenskih goricah so se na božični večer po dolgem sovraštvu sprli fantje, sami mladoletniki.Vračali so se od polnočnice. Mesarski vajenec Frlinc Friderik je z nožem prerezal v pretepu viničar- no bale dala manj vredno blago. Morala sta župniku vrniti previsno svoto denarja in poleg kazni, po en mesec zapora vsak sta morala plačati še denarno kazen. --o- Lovska sreča Iz Kostanjevce poročajo, da so se na Opatovi gori zadnje čase zaredili divji prašiči, lji delajo kmetom Jkodo. Previdne so pa te živali, in se znajo umikati pred puško in smodnikom. Vendar je nedavno kostanjeviški župan Likar imel srečo kot le malokateri lovec, ko je kaj hitro pogodil prav lepo žival. Za njim je prav tako drugega manjšega ustrelil lovski Čuvaj. Kostanjevčani so se potem za meso teh divjih prašičev kar pulili in so rekli, da je veliko boljše kot meso domačih prašičev. Širite amer. slovenca 2 \ AMERIKA F SLOVENEC Četrtek, 21 vv^ rja 1987 Amerikanski Movenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PlHLISf-HNC CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 \V. Cermak .d., h ca go Telefon: CANAL 5544 Za celo leto ... Za pol leta _____ Za četrt leta ... Za Chicago, Za celo leto ... Za pol leta Naročnina: .............$5.00 .........2.50 ....................................... 1.50 Kanado in Evropo: ....................$6.00 .................... 3.00 Za četrt leta ....................................... 1-75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays. Mon- Published by: "TVNOST HIJ I.ISHJNG CO. Address of publication office: M9 \ Qr- -k h'cajio Phone: canal 5544 . .iicih ill prijateljih agitira..: • hi pomagamo, da ride y njihove hiše. In kdor še tegrino more, pa vsaj lahko kak Očenaš odnioli za namen katolih $ga tiska. Da bi ne mogel enega izmed teh treh napraviti, prav gotovo ni nobenega med nami. rfc Subscription: For one year ...............................$5.00 For half a year.......................... 2.50 For three months ...„...................— 150 Chicago, Canada and Europe: For one year .....................................$6.00 For half'a'^ar ................................ 3.00 For three months _________________________ 1-75 Single copy ...................................... 3c V " Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti r poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ___ Entered as second class matter November 10, T -.5, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1S7°. P. Bernard: Še to prepustite Ameri kancem! Ne bodimo majhni! Pač pa velik? ,>o anhu in zavednosti! Poglejte nasprotni tabor, kaj se \*e drzne proti ka-toličanstvu in pa da bi svoje somišljenike verske sovražnike opogumili in jim pomagali, i" .Vi ot sil jem slovenskih društev, ki spadajo k narodni ječ ... hodijo okrog naših rojakov. po naselbinah slovenski £ -eiali;--i in kolektajo za španske komuniste in levičarje, ki š; ijiiji delujejo na to, da popolnoma iztrebijo z ognjem in mečem katoliške duhovnike, redovnice in vse kar je katoliškega. Katedrale in cerkve, ki so slovele za največjo umetrošfc, so porušili ali pa jih spremenili v razne gledališča ii| druga poslopja, kjer se zdaj sramoti vera in Bog. Katoličani kaj pravit?" k temu?! In slovenski verski nasprotni;d kolektajo med Slovenci za to morijo. Ali ni to pra vo jaračarstvo ? In mi katoličani pri vsem tem spimo in d emi mo naprej. Ali nas tudi to ne bo dvignilo? Ali 11011 tir ; to ne bo odprlo r': fa spregledamo in vidimo kaj vs je že naredil iz našega nekdaj dobrega' in vernega narodHforotiverski tisk? Katoličani vsaj ob 11. uri se prebili.' :e. Zadnji čas je. Dvignimo po vseh naših naselbinah ^ros; mogočno agitacijo za katoliški tisk. V vsako slovei sko hišo zanesimo tekom te kampanje slovenske katoliš" :e ršte kot dnevnik "Amerikanski Slovenec", mesečnik A "Glasilo KSKJ". Nihče naj ne drži kri Z mogočno gesto so mi dali vedeti, da gresta pri naših dela, ta pomaga nasprotnikom! slovenskih socialistih v Ameriki vsporedno dve ideji: "demokratični socializem in svobodna misel." Demokratični socializem je približno isto kot delavska politika, ki skuša delavcem pridobiti, po domače rečeno, večji kos kruha. Svobodna misel je toliko kot, po domače povedano, brezverstvo. To dvoje gre torej, po trditvi g. Moleka, pri naših nasprotnikih vsporedno. Potegujejo se za oboje v enaki meri. Eno brez drugega ne more biti, tako pravijo. Poglejmo tej reči od blizu v oči! Isti g. Molek je pisal nedavno tega, da slovenski socialisti niso zmožni delavske politike sami voditi. Upajo si nekaj doseči samo če pustijo, da to politiko vodijo Ameri-kanci, naši socialisti pa naj bi dali Amerikancem le nekoliko priprege. V čem mu damo popolnoma prav. , da niti v zvezi z ame/ikanskimi jLacerikanski [Marijo in tednik sm rok. Kdor ne ia-oakx/i I 'skemu 1 Samo to še dostav-socialisti ne bodo socializem! ' klaverna zadeli m g. Molek naj se spomin, da je tisti "milijon" glasov še vedno tako Mvt je on pomagal iskatt v nekem "Velikem mravljišču" . Če ie "milijon giasov" ob volitvah še Vedno tako daleč v oblakiii, bo tudi večji kos kruha še precej daleč, če ga bodo deJS^^tiH! s-pomočjo socializma v Ameriki, pa naj že Kd r to ^o imajo v mislih kak slovenski ali splošno amerikanski so-caJizem ... 'KMET IN VRAG" NA POTU V CHICAGO! Chicago, 111. "Amerikanski Slovenec' jt, žg, parkrat omenil, aa bo naši* ugledna Slovenska podporna družba sv. Mohorja priredila v nedeljo dne 24. januarja, to je to prihodnjo nedeljo, zam hiivo igro "Kmet in vrag. Naj to novico tudi jaz ponovim in jo zopet naglasim sjover ena OL icdu v Chicagi, p ianstvu družbe OgMRfešČini "Mondaj nS^cfllM^llie Ticket Office." p^pji iu krat^očasn. icele proizvaja povedanem ča ter potem sledi š< |vva družbe s ple ^"■imo vse, naj bo napolnijo dvoranr iia to vsak vide jf.ka do konca. ^eliram na vse na-,tre nase ugledne ohoria. Ta pri- •3Mfe'/TO. Zelo verjetno pa je, da večji kos kruha pride za delavca, če bo šel skupaj z raznimi delavskimi unijami, ki združujejo pod svojim okriljem ameriško delavstvo brez razlike narodnosti in brez vprašanja, če so socialisti ali ne. V teh unijah se — v splošnem — dobro vodi delavska politika in je dosegla že marsikaj pri'podjetnikih in tudi pri onih, ki kujejo postave v Washingtonu i i drugod. S tem, da naši socialisti prepuste Amerikancem delavsko politiko, prepuščajo njim prvo točko od ovojih dveh "paralelnih vprašanj" — in prav imajo! Ne smejo' pa prezreti, da tista sila, ki dela delavsko politiko, ni socialistična stranka, ampak delavske unije, ki jim je "slovenski socializem" približno tako tuj kot Moleku Cankarjeva vera. Ostane še drugo od obeh "paralelnih vprašanj". To je — svobodna misel — brezverstvo. Te pa očividno naši socialisti nočejo in ne mislijo prepustiti Amerikancem. Zakaj če bi jo prepustili, bi se naučili od Amerikancev, da brezverstvo ni prav nič potrebno v delavskem boju za večji kos kruha. Malokdo ima več skušnje glede tega kot ameriški delavec, organiziran v delavski uniji. Dobro ve, koliko je že dosegel, pa praV tako dobro ve, da njegove unije nimajo kot take nič opraviti s svobodno mislijo. Tega se pa naši Moleki nočejo naučiti. Zato so obdržali drugo "paralelno vprašanje" zase, to se pravi — trud za ruvanje vere iz naših ljudi! In ker je po odstopitvi prvega vprašanja ostalo za naše socialiste samo še eno, namreč delo za uničenje vere, je to. sedaj vsekako glavno vprašanje, ker je samo — eno. Moram torej ponoviti, kar sem že zapisal — da jim je brezverstvo pofbvitna stvar, socializem le kapa, v kateri stopajo pred narod. --o- Slovenski katoličani v Ameriki h Kampanja za naš katoliški list "Amerikanski Slovenec" je v teku. Ne prezrite klica najvišjih ceAvenih dostojanstvenikov, ki nas vse kličejo in rotijo, da kaj storimo za katoliški tisk v teh časih. Noben izeovor ne velja: češ, jaz ne morem ničesar storiti za katoliški tisk. Kot katoličanov nas vseh je dolžnost, da sami naročamo in podpiramo katoliški tisk. Ako razmere tega ne dovoljujejo pa lahko za katoliški list pri Igra "Kmet in vrag" je zelo zanimiva igra in zelo poučna za vsakega našega človeka. zasleduje pazno dobi in načrpa iz nje bogat nauk za življenje. Igro je priredil za naše odre odlični naš javni delavec veleč. g. župnik Anton Schiffrer, ki točasno vo-f i slovensko župnijo sv. Jane za Evangelista v Milwaukee Igra je na novo predelana h izpopolnjena in še veliko bol zanimiva, kakor je bila prvot no. To poučno in pomenljive igro bi morali vprizoriti v vsa ki naši naselbini, saj so precej enake življenske razmere vse povsod in zato je tudi igrr praktična za vsako našo slovensko naselbino. Naša Slovenska podporna družba sv. Mohorja bo tc jgrd vprizorila prihodnjo nede ljo dne 24. januarja ob 7. ur zvečer na svetoštefanskem od ru v šolski dvorani na vogali Lincoln in Cermak Road. Pole? zanimive in vrlo poučne igrr "Kmet in vrag" pa se vprizo-re še dve igri, "V ječi" in in tudi "Šušter polka" bo na programu in drugi zanimivi domači slovenski komadi, da se bo lahko sukal in vrtil vsakdo. Pridite dragi rojaki od blizu in daleč. Pridite tudi rojaki iz bližnjih sosednih naselbin, kot iz Jolieta, Waukega-na, No. Chicago, Pullmana, iz North Side in iz South Chica-ge in iz vseh drugih krajev. Pridite, da vidite, kake igralce ima naša družba in pa da sc po domače poveselite z. nami. Pustimo v nedeljo vse toibe o težavah in slabih časih noma za pečjo, mi pa vsi, stari in mladi v šolsko dvorano sv. gjsefana, da vidimo "Kmeta in vraga" in pa da se malo pove-selimo v domači slovenski družbi. Vstopnice se dobijo pri g. tajniku Jos. J. Kobalu, pa se bodo dobile tudi na vratih pri vstopu. Vstopnina je samo 35c. Na svidenje prihodnjo nedeljo dne 24. januarja ob 7 uri zvečer v šolski dvorani. Pridite pravočasno, da bote dobili boljše sedeže, da bote videli igro bolje. Ostajam z bratskim pozdravom, Leo Mladič, predsednik --o- ZA "DEMOKRATE" V MADRIDU. Izpod hriba Naši "napredni' 'iz nasprotnega tabora so začeli zbirati prispevke za "demokrate", ki se v Madridu borijo za "demokracijo" in "delavstvo". Borijo se pa proti upornikom, ki, čujte! v svoji brezsrčnosti ubijajo, požiga j o in rušijo. Toda Bog vedi, kaj pa "demokrati" delajo. Zanimivo bi bilo to zvedeti. Mi smo vajeni slišati in brati samo o ubijanju in pustošenju upornikov. Kaj pa če "demokrati" upornikov nič ne ubijejo in bo upornikov vedno enako število, do-čim bo "demokratov" vedno manj, da se vtegne zgoditi, da bo nazadnje še "demokratov" pnreduw IW'Ua?1 i^-ji ~ Glejite, da hote sigurno isto posetili vsi rami, pa povejte o tej bogati prireditvi tudi svojim prijatelje rit in znancem in pripeljite iste na igro in veselico. Bratje in sestre tc je vaša dolžnost. Druga društva, drugi nas vabijo na njihove prireditve, ali ni samo prav in na mestu, da mi storimo pra\ tako, da zdaj mi njih opozori iio raa našo prireditev in jih pripeljemo seboj na to naše letno izredno bogato priredi tev. Mi radi gremo in poseča-mo njihove prireditve, naj zdaj >okažejo tudi drugi malo nedsebojnogti in prijaznosti in naj pridejo gostovat k nam na našo prireditev. To bodo radi storili, samo če jih mi člani povabimo na to našo prireditev. Odbor se pridno pripravlja, da bo vsega najboljšega na razpolago za vse stransko najboljšo postrežbo na veselici in igri prihodnjo nedeljo večer v šolski dvorani. Znani Foysov orkester bo sviral za ples. bodo vse vrste komade — fižola za španske "demokrate". To bi bilo dvojne koristi, živež in neke vrste municija ol)-enem. Sicer je civilna vojna v Španiji vsega obžalovanja vredna in resna stvar, a stvar naših rdečih glede te španske stvari, je pa skozi smešna komedija. Zato pa ljudje božji, nikar Mihi Udrihi ne zamerite, da ga je pisanje naših siiypatičarjev s španskimi "demokrati", pravilno komunisti, v njihovih listih zapeljalo, da mu je prišel na misel — fižol. No, nekaj mora vendarle biti. nekaj skrivnostnega mora v tem gotovo tičati, da "demokrati" ne ubijajo in ne rušijo, z drugo besedo — ne streljajo, razen le toliko, kolikor pri tem pride v po-štev — fižol. Če je pa ta sodba napačna in kriva, so p;' tega krivi tisti, ki o špai-dkih . azmeraM tako čudno in pomanjkljivo pišejo, da si Peter Zga.ga je pač nedosegljiv "mojster", kadar kvanta in se prostaško norčuje iz naših žensk. V tej reči mu mi iz srca radi pustimo ime in veljavo strokovnjaka. Kakor hitro se pa spusti na kako drugo polje, je precej v veliki nevarnosti, da bo — zafural. Večinoma se taki nevarnosti sploh ne more izogniti. Parkrat smo na take "zafu-renge" že opozorili, še večkrat smo mu pa iz usmiljenja prizanesli. * * * Prešerna se je lotil Zgaga in nam je povedal veliko novico, da je dal, namreč Prešeren, na človek iz tega ne more napraviti [koncu svoje pesnitve "Krst pri prave in pravične sodbe in je zato nevarnost, da Človek izreče kako napačno in krivo sodbo, katero pa ne bi r/ra imel na vesti po sebno Vaš Mih« Udrib?, IN cija z njimi vred, rakom žvižgat in žabam pet. Veste, ti naši slovenski sociji, ki simpatizirajo s "demokrati", tako čudno in ne jasno pišejo o civilni vojni v Španiji, o bojih med fašisti in katoličani in med "demokrati", da si mora človek o teh bojih kar sam sodbo napraviti. In tako je glede tega tudi Miha Udriha ugibal in ugibal, kako je neki to mogoče, da bi se med dvema bojujočima se sovražnikoma ubijalo in rušilo samo na eni strani, na drugi pa ne. Saj kaj takega se še ni slišalo. Pa ni Miha Udriha mogel pri tem nič drugega pogruntati kakor to: Najbrž "demokrati" v Madridu v boju z uporniki samo streljajo, pa is- tem streljanjem nič ne ubijajo in ne rušijo in da pri tem igra svojo vlogo fižol. Kot znano je ta sad zemlje precej tečna hrana in ima poleg redilnih tudi eksplozivne snovi. In če je tako, kot bi bilo kaj takega sklepati iz pisanja onih listov ki simpatizirajo s španskimi "demokrati", potem bi bilo priporočljivo, da se začne s zbirko FOVICE T 7 STANDARDA OKOL'CE Standard, II!. Najprej -bom poročal, da je bil rojak Andrej Mahne,* ro dom Primorski Slovenec, ponesrečen v avtomobilskj nezgodi. Posledica te nesreče je, da ima nekaj polomljenih reber in obrezan je precej po obrazu.-^— Druga nesreča še je pripeka v ponedeljek večer 11. jaguarja, pri kateri se je ponesrečil mo-noplan in sicer pri Hennepi^-, 111. Ta monoplan je«j^f?il/iz Boston, Mass., iip Te nameraval pristati v iiollin, «lli." Ko je pa cfiSspel v pližin 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 'POPOLNOMA V SLUŽBO RAZSIR JANJA DOBREGA TISKA!' Zadnji čas je, da se katoličani vzdramimo Ljubljana, Jugoslavija. Za novo leto je nam katoličanom papežev drž. tajnik kardinal Pacelli dal v imenu sv. Očeta geslo in program: "najstrožjo dolžnost, da beremo in po svoji možnosti širimo katoliško dnev- DR. GREGORIJ ROZMAN, nadškof ljubljanski. no časopisje, ki daje živo sliko življenja cerkve in njene rasti ter brani stebre krščanskega družabnega reda, moralni zakon, družino in mladino." K temu prav za prav nimamo katoličani ničesar pripomniti, ampak samo iti in izvršiti, kar je naša velika in sveta dolžnost. Kardinal Pacelli poudarja katoliško dnevno časopisje, ne misli torej v prvi vrsti na versko časopisje v ožjem pomenu besede, marveč na dnevnike. Katoliški dnevnik smemo imenovati tisti, ki opisuje življenje, presoja dogajanja in ostvarja javno mnenje v smislu katoliških resnic, raz stališče Vere v Boga ali kakor je to izrazil kardinal Pacelli: "ki iz vseh njegovih strani sije katoliška resnica, ki varuje posameznika, utrjuje družino, visoko dviga čednosti, ki človeško družbo osrečujejo in ji zagotavljajo blagostanje in srečo." Svojih dolžnosti do takega ^katoliškega časopisja se mi katoličani premalo zavedamo. Pregledal sem vatikansko razstavo katoliškega tiska ter mogel ugotoviti, da imamo katoliča- ni veliko število tednikov in mesečnikov, tudi z znanstvenimi revijami se smemo ponašati — a dnevnikov imamo mnogo, mnogo premalo. Veliko svetovno dnevno časopisje je v drugih rokah ! In to časopisje, ki v ogromnih nakladah preplavlja svet in daje duševno hrano milijonom, oznanja svet in daje duševno hrano milijonom, oznanja v neštetih odtenkih materializem. Presoja, razpravlja vse iz golega materialističnega stališča. Bog, njegove zapovedi in resnice, za to časopisje ne eksistirajo. Če kaj pove o cerkvi, o verskih zadevah, stori to le v toliko, v kolikor vsebuje kako senzacijo in hoče zadovoljiti radovednost či-tateljev. Načelno pa stoji na stališču: brez Boga. In uspeh takega časopisja? Prvi rod, ki ga je dan za dnem bral, je obdržal še nekaj sledov privzgojene vere, dasi je padal vedno bolj v verski indiferentizem, otroci so postali že brezbožniki , vnuki pa bodo protibožniki, borbeni sovražniki vere in Boga, saj dnevne injekcije materialističnega naziranja z železno doslednostjo umore vsako vero v osebnega Boga in v odgovornost pred njim. Katoličani pa berejo, naročajo, podpirajo in pomagajo vzdrževati takšno časopisje, ki bo, ako poj de tako dalje, ob malomarnosti katoličanov uničilo duhovno kulturo krščanskega sveta in vrglo človeštvo nazaj v poganstvo, ne, reči moramo v brezbo-štvo, kar je hujše od poganstva. Zadnji čas je, da se katoličani vzdramimo. Ne sme biti med nami več katoličanov, ki se sramujejo katoliškega imena, ki pred vsakim, o komur mislijo, da je drugačnega nazora, sramežljivo prosijo, vsaj v dejanju če ne v besedah: oprostite, da sem katoličan ! Ne sme biti med nami več katoličanov, ki samo še aa -uradno statistiko nosijo katoliško ime, pa smešijo, zaničujejo, rušijo in napadajo vse, kar je resnično katoliško, celo stoje v prvih vrstah nasprotnikov božjih. Bodimo ponosni, da smo katoličani in storimo odločno, dosledno in neustrašeno svojo polno dolžnost, da se postavimo "popolnoma v službo razširjanja dobrega tiska." •{•GREGORIJ ROZMAN, škof ljubljanski. PAR ODLIČNIH KARDINALOV ACHILLES CARDINAL LIENART škof v Lille. PIETRO CARDINAL FUMASONI-BIONDI prefekt za versko propagando. RAFFAELE CARLO CARDINAL ROSSI tajnik konzistorijalne kongregacije. GIULI CARDINAL SERAFINI prefekt posvetovalnega zbora. znoja naših slovenskih duhovnikov pijonirjev. Posebno v Min-nesoti. Saj ni mesta, vasi ali se-la, kjer bi ne bili zraven delovali v prvih razvojnih časih slovenski misijonarji. Še ko tam ni bilo nobenega znaka o kaki civilizaciji, ko so tamkaj vladali divji indijanski rodovi, so naši slovenski misijonarji že hodili med njimi in širili civilizacijo in kulturo. O kako ogromno delo je to. Slovenska kri in slovensko delo je vzidano kot prvi temeljni kamni civilizaciji in kulturi v teh krajih. Pa Človek dandanes sreča kakega napetega samozvanega 100% Amerikanca, ki te zavida in misli, da je menda Bog ustvaril ta kos zemlje za same take istoprocentneže, kakor so oni. Bože moj, če bi napredek bil odvisen od njih, bi še danes po ZADNJA POT MONSIGNORJA BILBANA Več kakor 1500 ljudi je prihitelo iz vseh krajev železnega o-krožja, da se je udeležilo pogrebnih obredov in slovesne maše za-dušnice za pokojnim slovenskim veleč. g. monsignorjem Matijem Bilbanom, ki je umrl prejšnji teden v sredo 13. jan. v duluth-ski bolnišnici po dolgi in mučni bolezni, ki ga je trdovratno mučila že od meseca oktobra. Slovesno sv. mašo zadušnico je služil sam duluthski škof prevzv. g. Tomaž Welch v katedrali Prosv. Srca, ob številni azistenci slovenskih in drugih duhovnikov. Častna dijakona sta bila preč. g. John' Šchiffrer iz Chis-holma in preč. g. Alojzij Pirnat iz Eveletha, Minn. Ceremonijar pa je bil preč. g. Tomaž McEne-ry. Od pokojnika se je poslovil v slovenskem in angleškem jeziku preč. g. John Sholar, sedaj novi slovenski župnik na fari sv. Elizabete v New Duluthu. Na pogreb so prihiteli številni slovenski duhovniki iz drugih krajev, kot preč. g. E. F. Missia, profesor; preč. g. John Gruden, profesor, in preč. g. Frančišek Rant, župnik v St. Paulu, Minn. Iz Virginije je dospel preč. g. Matija Štukel, župnik v pokoju in preč. g. Anton Šchiffrer, slovenski župnik od sv. Janeza E-vangelista v Milwaukee, Wis. in še mnogi drugi. Njegov življenjepis je bil v podrobnosti že objavljen zadnjo soboto v A. Slovencu in je istemu dodati le še to, da ga je sedanji sv. Oče povišal v cerkvenega pre-lata — monsignorja leta 1924. in je bil kot monsignor slovesno ustoličen po škofu prevzv. John T. McNicholasom dne 27. julija 1924. Pokojnik zapušča v starem kraju enega brata in sestro na Gorenjskem v svojem rojstnem kraju. V Chicagi in Cleve-landu pa zapušča nečakinje. Tako je nas za vedno zapustil zopet eden naših odličnih slovenskih pijonirjev. Pokojni Monsignor Bilban je dospel iz starega kraja že leta 1883.,' skoro pred 54 leti. Nad pol .stoletja je bil v službi svojemu narodu in drugim. Videl je in vzgojil tri štiri generacije. Njegovo delo je bogata investicija, ki leži v ljudstvu na železnem okrožju. Premnogi se imajo zahvaliti baš pokojniku za svoje življenske uspehe. Njegova življenska pot ni bila posuta s cvetjem in rožicami. Preko velikih trnjevih zaprek je moral.A mož je pogumno deloval in pustil za seboj najlepše spomenike svojemu delu vse križem železnega okrožja, kjer je živel, delal in zdaj pred par dnevi po 54 letnem delovanju umrl. Ko človek gleda na naše pijo-nirske naselbine po Ameriki vidi investiranega mnogo truda in teh krajih rastla prerijska trava in bi najbrže ne bilo nobene civilizacije v teh krajih. Zgodovina naših slovenskih'pijonirjev .je zanimiva in važna. Slovenski narod je na isto upravičeno lahko ponosen. Pokojnik Monsignor Matija Bilban je pokopan na duluthskem pokopališču Kalvarija, kjer bo čakal po svojem velikem delu tu na zemlji angelske trombe. Slovenski pijonir počivaj in spavaj v miru v tej tuji zemlji in Tvoj Gospod, katerega ^Tiovrutc sf bil blizu pol stoletja^ te naj bogato nagradi za Tvojo delo in trpljenju tu na zemlji. Slovenski narod v Ameriki, za katerih duš koristi si deloval in se mučil, pa Te naj ohrani v častnem spominu! — n. je tudi to društvo ob priliki sprejema novincev v akademske vrste priredilo "brucovski" večer. Sicer je Subotica izrazito katoliško mesto, pa vendar je bila med zabavnimi točkami tega večera na programu tudi točka, ki je bila namenjena zgolj sramoten ju katoliških verskih skrivnosti. Prireditelji so si dovolili predrznost, da so na odru igrali sveto mašo, preoblečeni v niašna in strežniška oblačila, in pri tem seveda na najbolj neokusen in surov način zbijali prostaške šale. Ko je občinstvo izprevidelo, za kaj gre, je ogorčeno protestiralo in točko so morali prekiniti. V prerekanju, ki je zaradi tega nastalo, bi kmalu prišlo do splošnega pretepa. Za boljše razumevanje dogodka moramo še o-meniti, da so v društvu "Svje-tlost" po večini včlanjeni — dje in Črnogorci. — Krvnih ali narodnih zvez med njimi ni, najbrž jih družijo "zgolj strokovni interesi". •-o- ANGLEŠKE ZNAMKE OSTANEJO Po obstopu kralja Edvarda* VIII. so se v krogu angleških zbirateljev znamk pojavile govorice, da bodo najnovejše znamke z njegovo podobo, ki je zbudila veliko pozornost, ker ni imela v nasprotju z dosedanjo tradicijo nobenih ornamentov, spraviti iz prometa. To je imelo za posledico, da je vrednost te znamke zelo narasla. Toda poštno ministrstvo je te govorice sedaj demantiralo in je izjavilo, da se bo znamka še nadalje prodajala, dokler je bo še kaj v zalogi. Ministrstvo je odredilo, da se čim prej izda znamka s podobo novega kralja Jurija. Ta knam-ka izide vsekako že pred kronanjem. -o- PROFESOR MAT1KA PRESENEČEN Podomače Stric Luka Gasput vrednik: — V.ejste, de sujm očem nejsm vrjev, k sm zagledu muj daps v vašm list. Prmej zeks, sm reku, tu pa nej napčn človk ta le vrednik, k me takule vpašteva. N, j a, saj me pa Slika profesorja Matike tud žihr, saj prafesar Matika. tud nej kar takule, kokr vsak drug navadn človk. Kolkr sm že jest skuz djav, je malu kdu, al pa nabeden. In tu je čista resnica brez vsake prmej s. Taku sm pa rej s panosn zde j, k s te m tu naredi gasput vrednik, de vas ne bom nekul pozabu. Zdej je pa treba, dg me bote še bel poznal. Vzadnč sm vam pave-du, kaku sm jest gor zrastu. kaku smo bli tiste dni vesel, ku je Rusenvelt suha pastavo odprav. Tri dni smo žingal tisto: Hepi dejs ar hir igen. Za vsakm štikelcm smo pa anu šilu zvrnil. Vejste, jest pravm ta hudi pijač še zmeram šilu. Taku smo reki tej stvar v star kontri. Naš sosed je to rejč predajav, pa so hitel ljdje: daj m anu šilu, pa mu ga je na toču en frakeljčk. In vsak k ga je stisnu, se je taku adahnu, kakor b mu atlu sapo vzet in se je s sovznm očmi za-hvalu za dobro stvarco. In taku smo bli vesel tiste dni, k je Rusenvelt suho pastavo odprav, da smo se potih prv pondeljk dal koritrafirat. Drug sa se dal ad nug do glave. Jez b se biv tud, pa sm imu na seb an tak čudn frak, de je djav kontrafist, de je bel, de se dam samu od ram gor. Pa nej bo sm djav, ti se bel za-stupš na kontraferarsk kšeft k jest, ti že vejš kaku bo bul in pa taku nared, de bom res zgledu ku se šika za fajn člaveka. Vid te, pa sm pršu tak le s tiste ma-šine in rečt moram, de taku slavesn se nejsm držu še nikdar v mujem živlejn. De pa ne bote preljub muj vrednik misl, de samu o sam seb pišem, nej neham in se vam ab sklepu tej ga pisma najlepše za- Zdej pa mislm, de ne boječ k hva]m za vašo dobruto> k s te prav, de vam pošljem še suj pikčer, al kokr smo reki v star kontri: kontrafija. Tu pa zatu, de bote vidi kaku zgledam. Kontrafirat sm se dav prvi pandeljk po tistm dnevu, ku je naš slavn Rusenvelt ta suho pastavo odprav. Taku sm biv veselu razpoložen, de se m je vse kar samu smejalu, k sm zvedu, de bo na svejt spet luštnu in de ga bomo NOV FRANCOSKIH OBSERVATORIJ Francoski prosvetni minister ^ ^ ff ,b° Jean Zay je dal v zvezi z držav nim poritajniknm. Peridnom. ..po. za^ej'• ■* a Pi^čei RAZNE ZANIMIVOSTI POSTAVLJA SE Z REKORD-NIMI BRKI Kaposvar, Ogrska. •— Neki John Kontra se je priglasil, da ga nihče na svetu ne more prekositi glede dolgosti "mustač". Možakar ima že 81 let, toda njegov podnosni okrasek je še vedno črn ko oglje in, kar je še najbolj važno, meri celih 28 inčev, 14 inčev na levi in 14 inčev na desni. Lastnik pa to svojo dragocenost tudi skrbno neguje in kravžlja". V to svrho še poslužuje ovnovega roga in, da brke zmehča, jih napoji z oljem. To pa bi ga bilo nekoč kmalu spravilo v nesrečo. Ker ni imel olja pri rokah, se je poslužil petroleja. Ko je nato prižgal pipo, so bušknili plameni, ki so ga sicer ožgali po očesu, toda v njegovo veliko veselje mu brk niso pri-smodili. ZANIMIVA STARODAVNA NAJDBA Pompeji, Italija. — Pri odkopa van ju na mestu, kjer so stali stari Pompeji, ki jih je lava iz ognjenika Vezuva zalila v letu 79 po Kr., so delavci naleteli na 16 človeških okost-nakov, ki so očividno ležali tamkaj od tedaj, ko je ljudstvo skušalo pobegniti omenje- nega leta pred gro2ečo katastrofo. Okostnjaki so bili zaliti v strjeni lavi in dva od njih sta bila otroška. Okrog razkropljena se je našla tudi osebna lastnina žrtev, med drugim dve vrečici zlata, srebra, raznega denarja in dragocenosti. ■-o-- BOGOKLETSTVO NA BRU-CICVSKEM VEČERU V Subotici je pravna fakulteta. Na tej pravni fakulteti je strokovno, pa zgolj strokovno društvo "Svjetlost". Kakor je v univerzitetnih mestih navada, POJASNILO K PREKLICU Tistega preklica, ki je bil v listu A. S. v soboto, 9. t.m., ni imela Mary Vodnik pravice objaviti. Jaz sem ga podpisal potem, ko mi je vpričo g. F. M. Opeka obljubila, da ne poj-de v noben časopis. Zakaj potem ni besede držala? Jaz je nisem prosil, da ne sme tožiti. Zdaj Pa hočem imeti mir s to stvarjo, ker že trpi kakih sedem let in je že čas, da je enkrat konec. John Humar, 848 So. Utica St., Waukegan, HL budo za zgraditev novega francoskega observatorija v Forcal-uieru v Savojskih Alpah. Observatorij nameravajo opremiti s teleskopom, ki bo drugi največji na svetu. S tem se bo, upajo iniciatorji, mogočno povečal francoski prestiž v avstronomski znanosti. DVIGALO NI IZNAJDBA NOVE DOBE Priprave, ki so bile podobne našemu dvigalu (liftu), so poznali že tehniki rimske države, a kasneje so spet pozabili nanje. Nekakšen "leteči stol" je pa v 17. stoletju iznašel Francoz Vil-layer. Ta iznajdba se je opirala na to, da se je stol s težo telesa med dvema zidovoma poganjal navzgor in navzdol. Uspeh je bil spočetka j ako velik, a se je polegel, ko je nekoč neka princesa obtičala med zidovoma in so morali zid podreti, da so jo rešili. Gospa Genlis, pisateljica iz dobe Ludvika XVI., pa poroča o nam Ibilu, pa sevejda, če ga bo vam pošljem, Hobr pa ga dobr shrahte*, Ke slabe vole pa se ozrite nanj, pa bo vas prav gotov prec dobra vola obšla. j Jest, kedr ta pikčer pagledam rm dobre vole, ker me spominja, muje pismu dal v list. Tejga jest ne bom nekul pozabu in bom skušav vam tu povrnt, na ano, ali pa drugo vižo. Upaje mam, de se bova še večkrat vidla. Za zdej nej pa končam in vas ab koncu tega pisma prav lejpu pozdravm, čez vso daljavo k naju loč, če vse pota, štrite in avenje in čez vse strejhe in rajfenke. Buh vas živ in va-stajam z mujim glabokm spa-štvanjem in se klanjam in pr- vse kraje in strani in vam kličem, le korajžo pa bežat kedr je cajt, pa bote na svet zmerem lah-ku shajal, kakor shaja Vaš velk prjatu Prafesar Matika. 8......'želodčno zdravilo iskreno priporočeno TRINER'S elixir OF BITTEE WIME Ne bodite sužnji neprebavnosti — naročite si pkosti vzorec — I Trincr's Bittei Wine Co. j • 514 S. Wells St., Chicago, 111. j 1 Pošljite mi brezplačni vzorec, j 1 Ime ....................... - 1 Nil: lov .................... I DENARNE I P0Š1LJATVE _ s s g odpravljamo v Jugoslavijo, Ita- jj g lijo in vse druge dele sveta po i g dnevnem kurzu. Včeraj so bile H § cene: Dinarji: § Za $ 2.5S.................... 100 Din g s Za $ 5.00.................... 200 Din i p Za $ 7.20__________________ 300 Din I % Za $ 9.50.................... 400 Din I g Za $11.70.................... 500 Din g | Za $23.00....................1000 Din | Lire: g Za $3.50............................ 50 lir g g Za $6.40............................100 lir | | Za $29.00............................500 lir | Za izplačila v dolarjih: g Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 | g Za $10.00 pošljite..........$10.85 g I Za $15.00 pošljite..........$16.00 g š Za $25.00 pošljite..........$26.10 g f Za $40.00 pošljite..........$41.25 g | Za $50.00 pošljite..........$51.50 j g Ker se kurz večkrat spreminja g g so cene podvržene spremembi, g g Pri večjih svotah poseben popust, g g Vsa pisma in pošiljatve naslovi- g g te na: JOHN JERICH (V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. 'oran "neskončno drznih dvigalih"; torej so bila tudi tedaj v modi. A šele elektrika jih je pravilno spravila na dan in šele sedanja dvigala so zares pripravna. 'ŠIRITE AMER. SLOVENf ' 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" HIŠA NA PRODAJ Dvonadstropna zidana hiša s 6 sobami na naslovu: 2326 W. 23rd Streat, Chicago. Vprašajte na: 2129 W. 23rd Pl. Vvsakr hišo - Sv. pismo -_ Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo SV. PISMO. Lani je preteklo 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Če kdaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON SVETI EVANGELIJI in DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriki. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij m slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od Knjigarna Amerikanski Slovenec * 1849 W. Cermak Rd., Chieago, Illinois LEPA JE U GORENJSKA 99 LEPŠEGA KRAJA NI... Knjiga 'GORENJSKA" vsebuje nad 310 strani. Ilustrirana z številnimi slikami gorenjskih mest, trgov in vasi, ter številnih znamenitih planinskih in drugih krajev, ki krase lepo Gorenjsko. Naročite si jo radi sebe, da vidite svoj domači kraj v slikah, pa tudi radi svoje mladine, da vidi vaš rojstni kraj. Knjiga stane s pošt-( nino . ■ lepo uorenjsko. Na- $1.50 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chieago, Illinois Stran AMERIKANSKI SLOVENEC ■ek, 21. januarja 1937 IATI S B" Spisal Herman Sudermann ROMAN Prevedel Mirko Javornik Potem ga je prijela za roko in romanje se je začelo. Ko sta prišla do temnega smrečja, v katerem so domovali volkovi in škratje, je vprav končal poskuse za "Eha ptička priletela" in ko sta dospela spet na piano, je bil lahko uverjen, da si tudi pri drugi pesmi ne more želeti nič popolnejšega. Mati je z žalostnim smehom zrla nanj, ^ri vsakem ostrem zvoku se je zdrznila, a ni nič rekla. "Bela hiša" je stala zdaj prav blizu pred njima. Nič več ni mislil na novo umetnost, gledanje ga je vsega zajelo. Najprej je vzrasel pred njima širok, rdeč zid iz opeke, z velikimi vrati, Ha pocK ^jih sta sedeli dve ] rmniti glavi. Za njim je prišlo široko travnato dvorišče, kjer so stale cele vrste voz. V sredi je ležala mlaka, ki jo je obdajala meja iz belega trna. V mlaki se je kobalila jata hreščečih rac. "In kje je "bela hiša", mama?" je vprašal Pavel, ki mu vse to ni kar nič ugajalo. "Za vrtom," je odvrnila mati. Glas ji je zvenel čudno hripavo, in njena roka se je tako trdno oklenila njegove, da bi bil skoraj zakričal. Krenila sta okrog ogla plotu in pred Pavlovimi očmi je ležala preprosta, dvonadstropna hiša, ki so jo gosto senčile lipe in je bilo na njej malo ali pa prav nič zanimivega. Tudi bela ni bila niti malce ta" ko, kakor se mu je zdelo iz daljave. "Ali je to?" je vprašal raztegnjeno. "Da, to je!" je odvrnila mati. "In kje so steklene krogle? in sončna ura?" je izpraševal. Obšlo ga je veselje do joka. Vse si je predstavljal tisočkrat lepše; tudi če bi ga bili opeharili za krogle in za sončno uro — ne bi bilo nič čudnega. V tem hipu sta z zamolklim lajanjem planila proti njima dva črrja kosmatinca. Zatekel se je : a materino" krilo in začel vpiti. "Dino, Nero!" je poklical otroški glas s praga in potepenca sta z veselim tuljenjem zdrvela takoj v tisto stran. Majhno dekletce, še manjše ko Pavel, v rdeče rožastem krilcu, se je prikazalo pred vrati. Imelo je dolge, zlatorumene kodre, ki so bili s upognjenim glavnikom počesani s čela, in droben ozek nosek, ki ga je nosila malo visoko. "Ali bi radi govorili z mamo?" je vprašalo z nežnim, mehkim glasom in se smehljalo. "Ali si ti Elsbeth, punčka?" je vprašala mati nazaj. "Da, ime mi je Elsbeth." Mati je krenila roke, kakor da hoče objeti tuje dete, a se je premagala in rekla: "Ali naju pelješ k mami?" "Mama je na vrtu — kavo pije," je dejala mala važno. "Peljala vas bom okrog. Če odpremo vrata na sončni strani, prileti takoj vse polno muh noter." Mati se je smehljala. Pavel se je čudil, da mu doma to še ni nikdar prišlo na misel. "Precej bolj pametna je ko jaz," si je mislil. Stopili so na vrt. Bil je mnogo večji in lepši ko njihov, n o sončni uri ni bilo ne duha ne sluha. Pavel si jo ie nedoločno predstavljal kakor visok zlat stolp, na ka- terem je okroglo, iskreče se sonce bilo za številnico. "Kje je sončna ura, mama?" je vprašal. "To ti bom pozneje pokazala!" je brž odgovorila punčka. Iz ute je stopila visoka, vitka gospa z bledim, bolehnim obrazom, na katerem je ležal soj nedopovedno milega smeška. Mati je zavpila in se ji z glasnim jokom vrgla na prsi. "Hvala Bogu, da vas imam vendar enkrat pri sebi," je rekla tuja gospa in poljubila mater na čelo in na lica. "Verjemite, da bo vse dobro. Povedali mi boste, kaj vas tlači in moralo bi biti kaj zelo čudnega, da ne bi vedela sveta. Mati si je otrla oči in se nasmehljala. "Oh, saj je samo veselje," je rekla: "čutim se že tako prosto, tako lahko, ko sem v vaši bližini — tako se mi je tožilo po vas." "In res niste mogli priti?" Mati je žalostno zmajala z glavo. "Uboga žena!" je dejala gospa in obe sta si z dolgim pogledom zrli v oči. "In temu sem bila koncem koncev še za botro?" je zaklicala gospa in pokazala na Pavla, ki se je prižemal k materini obleki in sesal palec. "Fej, prst iz ust!" je rekla mati in lepa, prijazna gospa ga je vzela v naročje, mu dala žličico medu — "za prvo silo" je dejala — in ga izpraševala o malih sestricah, o šoli in o vse mogočih stvareh, ki jih ni bilo prav nič težko odgovarjati, tako da se je nazadnje na njenem naročju počutil skoraj udobno. "No, kaj pa znaš že vse, ti mali mož?" je vprašala na koncu. "Žvižgati znam!" je ponosno odvrnil. Prijazna gospa se je zasmejala čisto na glas in rekla: "No, potem pa nam kaj zažvižgaj." Zaostril je ustne in poskusil žvižgati, a ni šlo — pozabil je spet. Zdaj so se smejali vsi, prijazna gospa, mala deklica in celo mati. Njemu so pa od sramu privrele solze v oči, bil je z rokami in nogami krog sebe, tako da ga je gospa spustila iz naročja in mati ga je pokarala: "Nič nisi priden, Pavel!" On pa je zbežal za uto in jokal, dokler ni stopila k njemu mala Elsbeth in mu dejala: "Ah, pojdi, tega ne smeš delati. — Porednih otrok ljubi Bog ne mara." Spet ga je bilo sram in mencal si je oči,dokler niso bile suhe. "In zdaj ti bom pokazala sončno uro!" je nadaljeval otrok. "Oh, da, in steklene krogle," ji je odvrnil. "Te so že dolgo razbite," je odvrnila, "v eno mi je lansko pomlad ušel kamen, drugo je razbil vihar." In pokazala mu je mesti, kjer sta krogli stali. "In to je sončna ura!" je nadaljevala. "Kje?" je vprašal in se začudeno oziral. Stala sta pred sivim, neznatnim drogom, na katerega je bila pribita lesena plošča. Otrok se je smejal in rekel, da je vendar to ura. "Ah, fej!" je nevoljno odgovoril, "za norca me imaš!" (Dalje prih.) LEP UTIS it napravi lepa tiskovina na vsakega. Naročite tiskovine za vaše dr v A m e r i 19 West Cermak Roa i zase od slovenske tiskarne iski Slovenec Chicago, Illinois RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE Nevarna nesreča V skladišču tekstilne tvorni-ce Doctor in drug v Mariboru sta bila pri skladanju težkih bal bombaža zaposlena pomožna delavca Josip Aljančič in Ivan Žgavc. Stala sta na par metrov visokem odru, ki se je pod njima naenkrat zrušil ter sta oba padla na tla. Pri tem se je nad 700 funtov težka bala bombaža zvalila na Žgavca ter mu stisnila prsni koš. Nezavestnega so spravili v bolnico. Težka nesreča V tekstilni tovarni Doctor in drug v Mariboru je 32 delavca Maksa - Cehnerja zaradi neprevidnosti zgrabila tran-smisija. Jermenje ga je z bliskovito naglico potegnilo pod strop in ga o vilo okolu vrteče se glavne transmisijske osi. Delavčevo življenje ie bilo na lasu, ko se je k sreči raztrgala obleka ovita okolu transmisi-je in delavec je padel na tla ter si pri tem zlomil tri rebrn. -o- Obsojen Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 67 letni najemnik Matija Raj h iz Hrastja pri Ljutomeru, ker je že meseca oktobra v Murščaku umoril svojo ženo Ano. Zahteval je od nje denarja in ker mu ga ni dala, ji je z dletom razbil lobanjo. Obsojen je bil na 10 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Verna mladina Iz Ljubljane se poroča, da spadajo dijaki kočevske gimnazije med najbolj verne dijake vseh gimnazij v Jugoslaviji. To so zlasti pokazali na praznik Brezmadežne. s m polje aaasBaw «■■■«■■ J. M. Trunk ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Velike kampanjske volitve! Nadvojvoda ali kraljica? V letošnji kampanji bodo prava posebnost letošnje kontestne volitve kakoršnih še ni bilo. Naročniki "Amer. Slovenca" bodo v tem času izvolili zopet tri osebe na sledeča častna in odlična mesta: 1. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo preje!(a) do zaključka kam-panje.do 30. jjprila 1937. najvišje število glasov, bo izvoljen(a>: A Če moški: ZA ČASTNEGA NADVOJVODA vseh naročnikov "Amer. Slovenca". Če ženska: ZA ČASTNO KRALJICO vseh naročnikov "Am. Slovenca". 2. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) do zaključka kampanje drugo najvišje število glasov, bo izvoljen^): Če moški: ZA ČASTNEGA VOJVODO v pomoč Nadvojvodi ali kraljici. Če ženska: ZA ČASTNO PRINCE-ZINJO, v pomoč Nadvojvodi ali Kraljici. 3. Oni tekmec ali tekmovalka, ki bo prejel(a) do zaključka kampanje tratje najvišje število glasov, bo izvoljen (a): Če moški: ZA ČASTNEGA PRIBOČNIKA Nadvojvodi ali Kraljici. Če ženska: ZA ČASTNO DVORNI-CO Nadvojvodi ali Kraljici. POLEG ČASTNIH TITELNOV DOBIJO GLAVNI ZMAGOVALCI ŠE NASLEDNJE NAGRADE: Prvi ali glavni zmagovalec (ka) prejme častno nagrado: ZMAGOSLAVNO SREBRNO KUPO Drugi zmagovalec (ka) prejme častno nagrado: KRASNO ZLATO URO Tretji zmagovalec (ka) prejme častno nagrado: KRASEN ZLAT PRSTAN Na vseh nagradah bodo v spomin na to kampanjo vrezana imena zmagovalcev. PRAVILA ZA KONTEST SO: 1. Kandidat za to tekmo postane lahko vsaka oseba moški ali ženska, bodisi, da se priglasi sam(a), ali ga(jo) nominira kdo drugi. Od te pravice so izključeni samo oni, ki so vposljeni v upravi, uredništvu ali tiskarni A. Slovenca. 2. Pogoji za nominacijo ali priglašenje kandidatov so: a) z priglašenjem ali z nominacijo se mora poslati najmanj enega novega naročnika za list A. Slovenec z naplačilom naročnine; b) tako priglašen, ali po drugem nominiran popularni kandidat se objavi v listu. 3. Glasovanje se vrši po sledečem redu: a) Glasovanje se vrši 100 dni od 20. januarja 1937 pa do 30. aprila 1937. Veljavnost in število glasov je razdeljena v dve dobi, kakor sledi: b) Glasovi se štejejo po Upravi "Amer. Slovenca" prejetem denarju za naročnine za list in sicer: c) V dobi od 20. JANUARJA 1937 pa do 15. MARCA 1937 šteje vsak dolar, ki se plača na račun, poravnave ali obnovitve STARE NAROČNINE 1000 (en tisoč) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej prvi dobi za NOVE NAROČNINE, šteje 10,000 (deset tisoč) glasov. d) V drugi dobi začenši z 16. MARCEM 1937 pa do 30. APRILA 1937. se število glasov za vsak za naročnino plačan dolar zmanjša za polovico od števila v prvi dobi in sicer šteje vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi na račun poravnave ali obnovitve stare NAROČNINE 500 (pet sto) glasov. Vsak dolar, ki se plača v tej drugi dobi za NOVE NAROČNINE šteje 5000 (pet tisoč) glasov. 4. Novim naročnikom se smatrajo samo taki, ki zadnjih 6 (šest) mesece« od dneva, ko prejme Uprava za nje naročnino, niso bili naročniki na Ust. 5. Novim naročninam se ne smatrajo taki slučaji, n. pr. da bi se listu odpovedal mož in bi se žena naročila, ali obratno. To je, da bi se enemu list ustavil in naslovil na drugega. Dovoljeno pa je, če se želi naročiti mož zase in žena zase in da oba prejemata vsak svoj list. Isto velja za sinove in hčere v eni in isti družini, na, enem in istem naslovu. 6. Vsnk. ki pošilja naročilo, mora jasno omeniti, komu naklanja svoje Pasove. Pravico do volitve ima vsak, ki pošilja naročnino. 7. Glasove se tedensko objavlja v listu. 8. Za slučaj, da se pripeti pri objavah glasov kaka napaka, sprejema list le to odgovornost, da objavi pravilno popravo. 9. Vsakdo lahko orisrlasi ali nominira samega sebe ali kogarkoli drugeja ter nakloni svoje glasove samemu sebi ali komurkoli drugemu. 10. Glasov, ki so enkrat objavljeni v listu se ne more prenesti v korist diu;remu kandidatu; lahko pa jih vsak po želji nakloni komurkoli, dokler niso objavljeni. 11. v slučaiu, da pri zaključku kampanje dobita dva kandidata z najvi^em številom glasov enako število, dobita oba enako nagrado. 12. V kakem morebitnem sporu med kandidati in agitatorji v tej kampinii ima končno in zadnjo razsodbo Uprava lista. Tišina. L. Ambrozich poroča iz Milwaukeeja o shodu španskih odposlancev. Pravi: "Za so-družnico de Pialencia sta nastopila profesor Domingo in rev. Luis Sarasola... Ko je nastopil rev. Sarasola, je v dvorani zavladala grobna tišina.." Umevno. Sami socialisti in komunisti...in v sredi med njim nastopi — rev. toraj Rev. in vrhu tega še celo frančiškan. Komu naj bi ne zmanjkalo sape? Hudo so se oddahnili. Ali so "rev." vendar tudi roko poljubili, ne poroča, hude bati'ne pa deli g. Ambrozich "slovenski duhovščini..ki bi se lahko e mnogo naučila, pred vsemi pater Hugo, Jager, Sla je in Trunkov Jurij..ki se tako radi zaganjajo in vtikajo nosove v naše delavske ustanove." No, upam, da se radi španskega frančiškana ali radi Ambrozi-čevega batinjanja nihče ne bo obesil. Tu je bila ena — tišina. Druga tišina pa je bila tam v Moskvi, kjer so 4. grudna t. 1. končno sprejeli novo ustavo. Tudi od tam čitam: "..Ko so z /elikim ploskanjem in odobravanjem sprejeli vsako določbo nove ustave..je nastala grobna tišina pri določbi o "verski svobodi" .."..Tišina toraj nihče se ni upal niti blekniti. Stara orientalska ruska Sfinga, večna zagonetka ti moderni Rusi. Eh..er..tišina. ko bi šlo za versko svobodo, kdo bi si upal izraziti nekaj simpatije z versko svobodo med temi ateisti? Kdo? Pa ni šlo in ne gre pri ustavi prav za nobeno versko svobodo, ko se v isti sapi vsakemu državljanu zabranju-je najmanjši javen izraz verskega udejstvovanja..in pri ateistih bi imel biti aplav? tu na mestu, pa so molčali ko grob..in tu je zopet zagonetka, saj sami sebe ne umejo in ne razumejo. Zora puca. Vsaka opozicija ima v začetku šanse za — se. Navadno stavi j a zahteve, ki vsem pri-jajo. Politika opozicije pa je tudi najbolj mršava politika, in ker se upi razblinijo, postaja masa nemirna. Dr. Maček je imel baje vso Hrvatsko za seboj, ko je pričel z opozicijo. Že pri zadnjih občinskih volitvah pa so bili znaki opozicije zoper politiko dr. Mačka. To je čisto naraven potek vsake opozicije. Menda pa je dr. Maček razborit dosti, da bi tega ne vedel. Z golo in suho opozicijo nikamor ne bo prišel. Menda je zadnjič podal izjavo, da odklanja aspiracije Habsburžanov in stoji na podlagi Jugoslavije kot osnovne točke za. daljša razmotrivanja pri rešitvi hrvaškega vprašanja. To bi bila vsaj prava podlaga, in sporazum ni nemogoč. Pri zahtevi popolnoma svobodne Hrvatske je pri sedanji 'situaciji vsaka dizkusija izključena. Začetek bi bil. VELIK BLAZNIKOV PRATIK ZA LETO 1937 JE TUKAJ! Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. Pričenši s 15. januarjem so telefonske cene za večje daljave (Long Distance) zopet znižane — osmič tekom zadnjih deset let. Nove cene se nanašajo na mnoge meddržavne klice podnevi, ponoči in ob nedeljah in pi-ihranijo od 5 centov do $1.00, zavisno od razdalje. Za biznes — za zabavo — poskusite hiter, jasen, osebni klic po znižani ceni danes. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala m, JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. LEPA IN UGODNA PRILIKA! NA PRODAJ je posestvo v stari domovini in sicer pri Jesenovim, fara Rajhenburg, Štajersko, obstoječe iz polovice (pol grunta), velika nova zidana hiša z opeko (ciglom) pokrita; vse potrebno gospodarsko poslopje in jako lep vinograd ter lep gozd. Že ostareli tu bivajoči lastnik hoče in želi vse skupaj čim prej prodati. Če se kdo za kaj takega zanima, naj se zglasi pri lastniku: JAKOB KRAJNC, 1345 E. 65th Street, Cleveland, Ohio Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W ♦