ftmmrtmT«ini»rit»»i»Hm»mtmn AMJOHCA* aiWM-riPU PKINTKD KB SLOVKN« L4N6UAGI miiiiiiiiiinininiDimiinrorogni lliUKU ■ I « i&A* WBDNBSDA1 rKIDAT AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLf "AtttHTfoin SjHUt?" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 109. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY SEPTEMBER lGth, 1925. LETO XXVII.—VOL.XXV1I Teška kazen. KER JE ZATAJIL PREMOŽENJE, MORA CASTLE TEŠKO PLAČEVATI. Pamet prihaja. TlIDI SUHAČI UVIDEVAJO, DA S PROHIHICIJO NE PRIDEJO NAPREJ. Ker je napačno obvestil vlado glede svojega premoženja, in ker je radi tega plačal premalo davka, je bil v torek obsojen v Clevelandu Charles J. Castle, 1521 E. 108th St. na $20.000 globe in na dve leti zapora. Obsojen je bil na zvezini sodniji. To je najvišja kazen, ki jo more dobiti kdo, ki napačno poroča o svojem premoženju, z namenom, da bi dobil manjše davke. Poleg vsega tega pa bo sodni-ja zahtevala od Castle-ja, da plača $256.534.27, ker je premalo plačal vladi na davkih. Castle je star mož ima 62 let, in se je priznal krivega na sodniji. Leta 1921 je sporočil vladi, da ima za $255.000 manj premoženja, kot ga je v resnici imel, za leto 1922 pa je označil $103.000 manj kot je imel v resnici. Uradniki vlade Zjed. Držav so dve leti delovali, da so prišli slepariji na sled. Sodnik Jones je ostro grajal obsojenca na sodniji, rekoč, človek, ki ima toliko premoženja, da lahko sijajno in razkošno živi, pa taji svoje premoženje vladi in s tem povzroča, da morajo drugi, ki nimajo toliko, tem več plača-"~ti; da se pokiijc ono, kur zatajijo bogati. -o- —Prav redke so zlate poroke v naši naselbini. Naši rojaki so večinoma delavci, ki teško delajo in teško učakajo velike starosti. Toda zlato poroko bosta obhajala v nedeljo, 20. sept. Mr. Anton in Mrs. Maria Klaus, 6515 Juniata Ave. Slavnost se bo vršila pri rojaku Cimpermanu v West Parku. Slavljenca sta doma iz vasi Hudi Konec, fa-ra sv. Gregor. Mr. Klausu in njegovi soprogi, ki sta oba dolgoletna zvesta naša naročnika ob tej priliki prav iskreno častitamo in želimo, da bi jim solnce pri zatonu življenja še vedno srečno sijalo! — Rojaki, ki stanujejo v okolici Elisabeth, Prince, Reno in Way Ave. v Newburgh-u, se opozarjajo, da imajo priliko pristopiti k društvu in se zdravniško preiskati v sredo zvečer, 16. sept. ko pride zdravnik v stanovanje rojaka Volka. Zadnjo nedeljo je bilo preslabo vreme, da bi poklicali zdravnika, torej pride v sredo zvečer. Rojaki so prošeni, da se odzovejo. — Mesto Cleveland je bilo v pondeljek zvečer 20 minut brez župana. Toda malo kdo je kaj čutil za to. Ker se je sedajni titularni župan Townes odpovedal, je mestna zbornica izvolila novega "župana", councilmana Marshall. Župan v Cevelandu nima druge dolžnosti, kot da predseduje sejam mestne zbornice. — Danes se odpre lovska sezona na veverice, divje gosi in race. Sezona za veverice traja do 20. oktobra, sezona za divje gosi in race pa do 31. decembra. Vsak lovec sme na-streljati pet veveric na dan, divjih gosi osem, divjih rac pa 25. V nedeljah je prepovedano streljati. Nad 2000 državljanov je doslej že dobilo lovsko licenco. Washington, 14. sept. Tudi najbolj fanatične prohibicij-ske protestantovske cerkvene ustanove prihajajo do prepričanja, da prohibicija ni prinesla onega blagoslova, kot so ga pričakovali. Uradno poročilo zjedinjenih protestan-tovskih cerkvenih občin, ki najbolj zagovarjajo prohibi-cijo, pravi, da se množijo smrtni slučaji radi alkohola v industriji. Umrljivost radi alkohola je bila leta 1920 najnižja, toda odtedaj naprej je začela stalno naraščati. Leta 1923 je bilo pripisati 300.000 smrtnih slučajev alkoholu, in to v deželi, kjer vlada prohibicija. Tudi na gospodarskem polju prohibicija ni prinesla onega, kar se je pričakovalo. Odpravljene javne gostilne so sicer v gotovi meri zbolj-šale delavske razmere, toda alkoholno zlo se je preselilo na tisoče privatnih domov, kjer ima enake pogubonosne posledice. -o- — No, lepa stvar je to. Dva policista sta bila ta teden suspendirana iz službe, obdolže-na, da sta zvečer vabila dekleta v avtomobile in jih v avtomobilih kriminalno napadala. Neki tretji policist pa je bil suspendiran iz službe, ker so ga obdolžili, da je kokoši kradel. — Iz stare domovine se je vrnil rojak Frank Kuhar, ki je pa moral takoj pri prihodu oditi v bolnišnico Lakeside. Želimo mu, da bi skoro okreval. — Nova slovenska pekarija A. Novaka se odpre v sredo, 16. sept. Pekarija se nahaja na 6218 St. Clair Ave. Slike in sličice iz konvencije S. D. Zveze Delo V. redne konvencije S. D. Zveze. Te "slike in sličice" pridejo -v javnost vsakokrat, kadar ima kaka bratska slovenska organizacija svojo konvencijo v naši metropoli. Te dni se vrši konvencija Slovenske Dobrodelne V.veze. \'amen teh "slik in sličic" je olajšati delegatom (ladies included) njih "tru-dapolno delo." ( l'o $8.00 na dan) Cenjene člane in članice Slovenske Dobrodelne 7.vcze prosimo, da upoštevajo, da piše te -vrstice urednik sam na svojo konto, in ni treba nikomur kaj predbacivati. 1'rcdništvo prevzame vso odgo- vetrnost i and kicks, too!) e * s Konvencija S. 1). Zveze se vrši v Newburghu, "Ohio". To omenimo ra-ditega .da ne bodo člani Zveze mislili, da smo šli kam v Illinois zapravljal asesment. Nič vožnjih stroškov, (niti 1'ullmana) ne bo. (Delegat Balant iz 1-oraina je naprošen. da protestira kajti on ima vožnje stroške.) lvančič je pa član gl. odbora. In oba sta zamudila otvoritev konvencije! lvančič že ve, kako se zahteva za vožnje stroške. Babnl se bo pa naučil! * » * Newburgh, "Ohio" ie v zastavah. Lepo so okrašene slovenske hiše z zastavami. Ne vem ,ali ima delegacija S. 1). Z. čast zborovati v Newburghu, "Ohio", ali ima Newburgh, "Ohio" to čast, da gosti zastopnike (ladies included) 4000 elevelandskih, newburških. Brat glavni nadzornik Smuk dosedaj še ene cigare pokadij ni. Vse so mrzle v njegovih ustih ,odkar je naš oče Gornik naredil nam vsem skupaj pridigo o "strastnih kadilcih". edina dva delegata (lady not included) ki imata "potne stroške". ■> * * Na konvenciji opazimo precej novih delegatov, iu naš častili oče, (in boljšega očeta nobena organizacija ni nikdar imela kot je John (iornik) je izjavil, da je lo znamenje ,d:i se /.veza širi in napreduje, ker dobivamo na vsaki konvenciji nove moči. » * « Zato pa! Naš oče, John Gornik,'nam je povedal ,da ne smemo molčati na konvenciji! Povedal :iam pa ni, da ne smemo preveč govorili. Preveč je govoril Jaka, ko je povedal, da zapisnik leži na mizi ,i'n kdor ga hoče "videti", naj ga "pogleda". Kuj Jaka misli, da ne člani ne.čitajo mesečnih zapisnikov? 4 * » Slovenska Dobrodelna Zveza je plačala od zadnje konvencije sem $477"» za porodne podpore, l'rosint, da mi oprostite, če rečem, da lo ni velika svo-la, ako se zavedamo, da so naše članice precej rodovitne. Vse zgleda kot da pri naši Zvezi ni nobene "birth control". Jai>kota Koglja bi naprosil, da nam naredi tozadevno razlago. Poslušal ga bom .toda mogoče bi se potem oženil! collinwoodskih, lorainskih, fairportskih, * 0 * nobleskih, euelidskih, barbertonskih, In ker smo že pri porodni podpori, nottinghamskih, bedfordskih dragih (dekleta, lepo vas prosim, oprostite, rojakov, članov Zveze. Sicer pa: Vsi vsaj pišem te neumnosti samo enkrat delegatje S. 1>. Z. lahko računali "potne stroške", lvančič in Balant, le dobro se držita! Od vaju je vse odvisno! » » * Sicer pa žvižg in zvonenje lokomotive okoli zborovaliie dvorane tudi! * * opominja delegate, da se nahajajo v Poročilo delegatinje .sestre Bradach Newburgh, "Ohio", daleč proč od svo- od št. 4. pravi ,da društvo skrbi za bojih ognjišč. dočnest našega naroda, kar je jako * * * j dobro zadeto. Mimogrede naj Je enkrat ome.iimo, * * da sta prišla Balant in lvančič ravno Na konvenciji vlada jako lepa sloga pet minut potem na konvencijo, ko je kajti med Slovenci se nahaja samo en vlak mimo dvorane zažvižgal. To sta Lah. smo zadovoljni! » * * V pondeljek ob ». uri bi se morala oboriti konvencija. Pa bi se kmalu ne, da nima S. 1). Z. to srečo, da šteje med glavnimi odborniki izvrstnega urarja in zlatarja Frank černeta. Točno ob ft. uri v pondeljek zjutraj se je ura v S. N. Uoniu ustavila, in Krank t*'erne .izvrstni uiar, jo je takoj navil, in konvencija je bila otvorjena. » <•• * s V dnevih konvencije se ne gleda na zamero. (Razven če sle kandidat za kak urad.) In ker dobro vem, da prj-hodnja konvencija ne bo v Collinwoodu, boni povedal, da je dvorana v S. N. Domu v Newburghu lepše poslikana kot ona v Collinwoodu. All Mike, let's bet! '.ia tri leta), naj omenimo še to: Na konvenciji imamo dva para "dvojčkov". Kajti Mr. in Mrs. Perdan sta navzoča, pa tudi Mr. in Mrs. Gornik. Katera bratska organizacija v Zjedinjenih Državah Severne Amerike se more ponašati ,da ima dva para "dvojčkov" na konvenciji? V lepo okrašeni veliki dvorani S. N. Doma v Newburghu se je v pondeljek zbra la V. redna konvencija S. Dobrodelne Zveze. Navzočih je bilo 47 delegatov in 15 glav nih odbornikov. Ulice v okolici S. N. Doma so okrašene s slovenskimi in ameriškimi zastavami. Glavni predsednik John Gornik je v iskrenih besedah pozdravil navzoče, rekoč, da ga izredno veseli, ker je letos toliko novih moči na konvenciji, znamenje, da je dosti svežega življenja v Zvezi. Polaga jim na srce, naj nikar ne molčijo, ampak govore, kadar vidijo, da je potrebno. Zato so prišli n^a konvencijo. Izvoli se odbor za pregledovanje poverilnic delegatov. Imenovani so sestra Bradach, na konvenciji ,da morajo moški prevze- Sklllj in Levstik. Po pregle- ti isto odgovornost za oorodne nagrade , \ ,. . x __t. . kot žCnske! Tako je! Vsi enako pla- du teh listin poroča poverilni čujemo ,vsi imamo enake pravice, kot j odbor, da SO VSe listine praVO-nam prepeva brat Zorieh. . . . . , „ V. . H * * * močne, torej vsi delegatje in Delegat Oštir je pozabil na kofe delegatinje na mestu. Preide pri prvi južni. Kuharica mu je nam- 0 . ... .1 _ reč po pomoti prinesla dva zvrhana Se na izvolitev Zapisnikarjev, krožnika juhe. .Meso si je pa sposodil Izvoljena Sta gl. odbornik Pri delegalu^Jalovcu. e $muk jn de,egat Trček Dq_ Delegar Erjavec (na konvenciji ima- l0gj se jjma plača $8.00 na jo dva delegata Erjavca, in katerega; , ; , . . , „, mislim, ne bom povedal) še nima rde- dan, poleg dnevniC, dO kate- čega nosu. Drži se zvesto tvojega r,h Sfa opravičena. Sklenje- * * » . no, da se zapisnik obeh sej Finančnik Jakšič ne pije vina. Zato prejšnjega dl>eva prečita VSe-si je pa privoščil jesiha in popra. Me- f . ' . . . . ni se čudno zdi, kako more biti ena ose- lej drUgO JUtrO pri prvi Seji. ba huda, fe ne pije opojne pijače! Kot delavne ure konvencije se Ob 3.12 popoldne v pondeljek je brat odloČijo od 9. ure Zjutraj do "tednik že 499 krat spregovoril: ]2 brez odmora, in od 1. ure In pn.irtn »rtl.l... Kos, se reče, delegat Kos, se je vse- del na zadnjo vejico naše konvencije. * $ * Brat delegat Bobnar dosedaj še ni prinesel svojega bobna. > s * Pri Slovenski Dobrodelni Zvezi imamo tudi en odbor, kakor ga nimajo pri nobeni drugi bratski organizaciji štela. To je "Cenzurni odbor". Honest, brez šale, v resnici ga imamo, in sicer izvoljenega od konvencije do konvencije Toda kako smo se čudili sicer naprednemu glavnemu odborniku Smuku, ko je predlagal, da se cenzurni odbor "sežge". Smuk, mi nismo v "srednjem veku!" » « * Najbolj jo je pa zadela sestra dele-gatinja Agnes Kalan, ki je zahievala Prosim ,da se upošteva ,da je na konvenciji S. D. Z. — 18 delegatinj, nak.. iti res. 1« delegatinj je in dve glavni Cenjena konvencija! In ravno toliko ^ <; o not„,iftm; 1 dbornici. (Da ne boste rekla, da la- dolarjev je dotedaj konvencija veljala! popoldne OO o, S peuiajsrmi ženi, sestra Supan!) In najbolj juna- j .....*,-',■* , . lUltllim odmorom. ška med njimi je sestra Bradach. kar. Če bi bilo odvisno od delegatov vpo- ,_vr.i; nrkplr 7n nrfo1f>H ni prav nič čudnega .kajti ona zasto-1 stevajoč imenitno kosilo, ki ga nosyt, IZ.VUU bC UU&CK z.a picgicu ......"—10 svojo težo, ampak tudi naj i newburske kuharice opoldne na mizo pfitOŽb in pTOŠenj ter pripO- sko društvo pri Zvezi, nak , bi.se konvencija zaključila 31. febru- ^ y ^ ^^ ^ ni Zalokar, Masokato, Per- pa ne samo večje žensko right,'ne samo pri Zvezi, ampak prav mirne anja, vesti lahko trdimo ,da sestra Bradach I zastopa največje slovensko žensko dru-Časl komur čast! Dvorana S. N. štvo v Ameriki! To je društvo sv. Doma, kjer delegacija S. D. Zveze zbo- Ane številka štiri, Slovenske Dobro-luje v Newburghu, je sijajno opremlje- delne Zveze. Kje je slovensko žensko na, slikarije so izborne, čistost in sna- podporno ali nepodporno društvo v ga prve vrste ,in vsa čast oskrbniku. Ameriki, ki bi Slelo več kot 601 člani- Doma v Newburghu. (Tudi delničar- j co? jem Doma v Newburghu se zahvalimo, da zna ačali Š5">0.0ll za tako okusno društvo. In Mrs. Bradach je obširna dovolj, dobro zastopati tako obširno Three cheers for you, Mary! ROJAKI, ALI PODPISUJETE? Naznanili smo v zadnji številki, da je poznani in spošto* vani slovenski odvetnik v Clevelandu, Mr. John L. Mihe-lich, sprejel kandidaturo za mestnega councilmana. Da pa more vložiti prošnjo za kandidaturo, mora dobiti do sobote 500 podpisov. Mnogo članov Političnega Kluba hodi od hiše do hiše, da nabira podpise. Popisne pole dobite tudi v našem uradu. Rojaki, ne odlašajte, ako v pondeljek Mr. Mihelich ne vloži prošnje, je prepozno. Pridite takoj in se podpišite! Ne odlašajte! Podpišite se ali doma, ali pa pridite v naš urad. TUDI DANES KOPLJEJO ZAKLADE. Fayetteville, Ark., 15. sept. V Ozark gorovju pri Hunts-ville, so prinesli na dan zaklad, obstoje iz srebra, zlata 1 in bankovcev. Zaklad je bil zakopan pred 60. leti. Pred 30. leti je umrl bogat mlinar John Hawkins, ki je v svoji mladosti zakopal mnogo denarja. Na smrtni postelji je to skrivnost razodel svoji hčerki, ki se pa tudi ni dotaknila denarja, pač pa je šele včeraj, predno je umrla, povedala skrivnost skritega zaklada. Dosedaj so prinesli na dan že $10.000, in pričakujejo še najmanj $60.000. ker so plačali opremo dvorane.) > * * i Delegat Jalovec je tri ure priči- ieNv%!a!N.SS! V KuSu? -mSM «<'*» pečeno cigaro, dokler igral čarovnik Grdina. S seboj je imel ni bilo delegatu Oštir ju do-volj. 10 tiovenskih deklet, ki somu poniaga- v y . ^ • potegnil J al ovit pri čarovniji, deloma z de)an)i ,deto- -s > < ma s petjem. In ta dekleta so pustila cu štuc iz ust. Delegat Masoka- v S. N. Domu tedaj toliko ''f^Jfjo pa. iz Undid. "Ohio," ki je •e lerich v Newburghu »e danes jezi, / ' zakaj on ni "pente" prodal za preslw kandidat za mestno (pardon, -va- kanje dvora'ne! (Mi nismo nič rekli, da se dekleta "pentajo".) * » ■» Jerich, tisti Jože, ki inia na 81. cesti trgovino s pohištvom! Med delegati je ('al razglasiti ,da če se bo kdo "cenjenih delegatov" oženil za časa konvencije, naj kupi pri njem pohištvo. Lep« vas prosim ,ali se splača reklamo plu-čati v listu, če so meti delegati (ladies included) samo trije sposobni za ženi-tev? In vsi trije so iz Clevelanda, do-čim vi oglašate ,da imate v Newburghu "Ohio" — brhka dekleta! Kaj bodo rekle naša elevelandska dekleta? Mr. Kushlan že ve, kam gleda, (ob torkih iu petkih so vaje), Mr. Skuly, (you ure single, he?) ima že izbrano ,in naš urednik je še v Clevelandu ne more c'obiti, kaj šele, da bi v Newburgh. "Ohio", hodil po nje! (In zadnji teden je plačal Grdinatu zadnji dolg $62.50 na pohištvo.) » * * V dvorani, kjer zboruje konvencija S D. Zveze v Newburghu, imajo na eni steni naslikanega našega Gregorčiča. kar pomeni "slovenski uradni jezik Zveze", na drugi strani je pa naslikan George Washington. Zdelo se lili je ,da je naš slavni George nekako prijazno pomežiknil Zorichu, ko se je potegnil za angleški jezik. » « • ško), zbornico v T.udidu, je Jalovcu hitro ponudil novo cigaro. Masokato že ve, zakaj. Jalovec je državljan, Masokato pa kandidat! o » * In ker smo pri društvu št. 4. ne smemo pozabiti, kaj nam je pravil delegat Jalovec od št. 1. (Pravzaprav bi se spodobilo molčati, toda sem že enkrat omenil, da me nič ne briga, če se komu zamerim.) Delegat Jalovec ima lepo ime, toda on je vzrok, da imamo danes društvo številko 4. Izneveril se je svojemu iint'au. Na ušesa nam je povedal, da je bil tedaj v rožah. (Suhaški agenti, take notice! To se je zgodilo še pred prohibicijo!) Delegat Jalovec je ustanovil društvo sv. Ane, št. 4. S. D. Z. (Tedaj ni bilo niti Mladinskega oddelka ,da boste vedeli!) Sestra Bradach .niste zastonj ponosna kot tajnica največjega slovenskega podpornega (ženskega) društva v Ameriki! Knaits. glavni blagajnik.'ne zna samo izračunati koliko velja berel mošta pač pa tudi koliko velja konvenciia člane Zveze. Vsaka minuta nas velja ^1.25. (Kosilo ni všteto.) Torej .cenjeni delegati, kadar govorite, izračunajte vselej .koliko ste denarja potrošili. Dober gospodar je oni, ki ima svoje račune v redu. bi glasilo dobival vsak član tedensko. Delegat dr. št. 27 priporoča 20 letno zavarovalnino., delegat dr. št. 28 priporoča, da bi dobival vsak član glasilo. Zapisnik konvencije dobi vsak delegat in društvo. Preide se na čitanje Zvezinih pravil. Odbor za pravila je slednja letos popolnoma na novo uredil in predložil delegatom stiskane kopije. Ime, sedež in delokrog ter namen organizacije ostane isto kot v starih pravilih. Pri uradnem jeziku se pa spremene pravila v toliko, da je uradno tudi dopisovanje v^ angleškem jeziku. Vidi se torej mladinski duh v organizaciji in potrebna angleščina. Vršil se je sicer oster boj glede uradnega jezika, konečno je pa le "angleško dopisovanje" prišlo v pravila. Pri členu, kjer se govori o konvenciji se je spremenilo toliko, da se delegatje volijo samo julija meseca vsakega konvenčnega leta. Znižalo se je tudi število delegatov za prihodnjo konvencijo. Glasi se: Vsako društvo je opravičeno do enega delegata. Društva s 150 člani so opravičena do dveh delegatov, in za vsakih nadaljnih 100 članov pa do enega delegata več. Nekaj novega je, da je konvencija določila, da bo Zveza imela odslej po dva podpredsednika. To pa z ozi-rom na predlog brata Smuka, ki je povdarjal, da imamo pri Zvezi toliko članic, da se jim spodobi eno mesto podpredsednice. Večja razprava se je začela glede inicijative in referenduma. Glavni odbor in nekaj delegatov je bilo proti iniciativi. V nadomestilo tega je dal glavni odbor na debato iz-Plača predsednika za časa' vanredne konvencije, in sicer invencije se odloči koncem, bi isti delegati, ki tvorijo da-I konvencije, Predsednik Slov J našnjo konvencijo bili v velja- dan, Levstik, Ogrin. Izvoli se tudi odbor za pregled knjig in sicer Zulich, Skulj in Bobnar. Določijo se dnevnice delegatom. Na predlog dele-I gatov se določi $8.00 dnevnice * * * ln iz tega učimo ,da ni pamet samo ših dragih sester delegatinj! Vsaka je pri prohibiciji. da niso samo trezni z ljubeznivim nasmehom vstala, se ozr- "kšajt", pač pa tudi oni. ki zmerno la p» vseh MOŠKIH delegatih, prija- uživajo božjo kapljico. Jaz stavim, da /no nagnila glavico m rekla: lukaj. vsi amerikanski suhači od Floride do Tako je prav! Delegati in delegatinje Calif orni je, od Montane do Texasa ne se mormo dobro spoznati!^ Da ne boste vi, zakonski možje, ki spravijo skupaj tako fejst ženskega dru-ste poslali svoje boljše polovice na kon-! šiva kot je društvo sv. Ane, št. 4. vtncijo v Newburgh, "Ohio" "kaj sumili, i * * . * .... v ■• ,-„ i« naj kar tukaj povemo, da Ženske sedioj Neki brat delegat je trdil, da mi n • be vzela največ časa. ^oda ko so pn- same za sebe vse na eni strani, moški smo judje. Brat Kushlan je protesti- toibe delegati oddali, smo videl, samo pa na drugi. Pri ženskah sedi samo ral. # Jve' » * * i delegat Mm, o bo'y! Lepo vas prosim, nikar Ko se je konUcija konečno uradno uovoljeit) ter v po'„di4 dopoldne je | nič slabega ne mislite! Jaz, pišem fa ™ ^f hu- $ * v Kad->- hodil« delegatje med sejo po [delegatom in gl. odbornikom "opravkih" v klet, naj se nazaj gred« uko'Xdlsnicane b""edX,"kaj deb! konvencije se odloči koncem, bi isti delegati, ki tvorijo da- levica. s "Danica' 'nima nobt'nega priporočila. Sedaj šele vemo, du "Danica" napoveduje — dan. ■t * * Na lepo karikaturo smo se spomnili ko je delegat Widervol hvalil glavnega tajnika Primoža. Cenjena delegacija ali ste že kdaj slišali o Mutt in Jeffu? Widervol in Primož! » • * En protest pa mora biti! V dvorani ni nič pljuvalnikov! Brat Oštir, ki je "ri meni sedel, je tri ure v tla gledal, kje bi kakega zagledal. Nevvburčani so jako spodobni ljudje, ker nikdar ne pljujejo, niti ne čikajo! St. Clairčani bi se morali od njih manire učiti! * * * Delegat Balaut je prvi dan konven-< ije še.sl debat — zaključil. Kot je Knau« izračunal, je Balant konvenciji prvi dan prihranil $19.17. O * 4 Kdnvenčni zapisnikar Smuk je predlagal .da vsak glavni odbornik, uradnik in delegat (ladies included) vstane, ko se kliče niegovo ime. Ko so pa Smuka poklicali, je mirno sedel! Kako bodo Otroci Dridni, če pa oče sam ne daje lepega vzgleda! » * * Lepo ie bilo. ko so klicali imena na- D. Zveze, John Gornik, je bil enoglasno izvoljen predsednikom konvencije. Z primernimi besedami otvori V. redno konvencijo in se najprvo spomni vse preminulih bratov, in v znak sožalja delegatje vstanejo. Predsednik na to prečita konvenciji zboroval-ni red vi do prihodnje konvencije, in bi bili sklicani, ako se pripeti kaj izvanrednega. Toda konvencija je konečno sprejela iniciativno in referendum, in bratu Keržetu se je naročilo, da prinese načrt pred zbornico. Glede 50c. naklade za kon-venčne stroške vsako tretje Karakteristično za naše razmere je dejstvo, da je volitev odbora za pritož- šedel'tudi delegat Frank Kerže, kate-1 svoj kruh, ampak brat Janko Kogelj. ded) . h u. ____n.«„.».. /-..-1...V-. .... k..... I^iuiv „,i nnv^ni ».Ibornico Krste podrl stol. Nic vstali, se je pod rega' jV""pa""i)opoldne "žmai^kalo, toda (nalašč ga bom izdal), mi je povedal » 'bornico Eršte podrl J P -• da so vse delegatinje iz Barbertona dega. Samo da se^pec ni^ podrla. — same krasotice! Mrs. Albina ' . tleu.se, don't blame me! Kaj imajo v klet. S N. Doma v New- • * » * burghu, "Ohio", ne bom povedal, am- Delegat pardon, glavni odbornik P oak tu javno pozivljem vse članstvo (vidite, kako sem pristranski, du ne pri- Zveze, da pride tn se prepriča. Potem občini polnega imena), se misli oženiti ne bo nobenih napadov na delegate, za- ako ostane porodna nagrada! kaj so 41, v Newburgh Ohio Za » * * iako kapljo bi šli celo v Barberton. Sledijo poročila glavnih i leto se je sklenilo, da se o tem uradnikov. Nekateri predlo-1 razpravlja pozneje, ko se pri-žijo pisana, drugi ustna poro- i de do upravnega sklada. Tu-čila. Na predlog delegacije! di glede glasila S. D. Zveze se poročila vseh glavnih od- je bilo enako ukrejeno. bornikov vzamejo na znanje. Na sejo pride dr. James Se-Nato pa sledijo poročila dele- liškar, ki poda svoje poročilo gatov. Večina delegatov iz- in poleg tega nekaj finih pojavlja, da se bo oglasila, ka- tez pravil glede operacij. Od-dar se čitajo tozadevne točke škodnine za operacije se zvi-pravil. Delegatinja Mrs. Bra-lšajo v gotovih slučajih za 100 dach čita lepo poročilo njih procentov, društva. Delegat št. 9. pripo- ( Konvencija je poslala brzo. delegatinje so bile popoldne vse nav role .da ne boste kaj rekli ,da je ktera ušla. Takoj Aadaj za konvencijsko dvorano zažvižga tupasem vlak. Kar opominja delegate, da bodo (may be) prihodnjo konvencijo imeli v Lorainu, tako da bodo enkrat v svojem življenju roča, da bi en bolniški obiskovalec lahko obiskal več bolnikov hkrati. Delegat dr. št. 12. priporoča 20 letno zavarovanje, enako delegat društva št. 14. Delegat št. 16. priporoča večjo akcijo za Mladinski oddelek. Delegat dr. št. 17. priporoča, da bi se nastavil posebni bolniški obiskovalec za vso Zvezo. Delegat društva št. 18 priporoča 20 letno zavarovanje, enako delegat dr. št. 21. in da pride prihodnja konvencija v Lorain. Delegat dr. št. 26 priporočil, da javko konvenciji S. N. P. Jed-note, predsedniku Coolidge, governerju Donahey in superintendent zavarovalnine v Columbusu. Kot sedaj izgleda, bo menda konvencija gotova v petek. -o- — 42 kršilcev prohibicije se je nahajalo v torek na zvezini sodniji. 18 jih je izjavilo, da niso krivi, ostali so pa priznali krivdo. Najhujša kazen je bila $750 globe in osem mesecev ječe. _____I_____L___ "Ameriška Domovina" (AMERICAN HOME) ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROČNINA: Za Ameriko........$4.00 I Za Cleveland po pošti. .$5. Za Evropo .........$5.50 | Posamezna številka 3c. Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 828. JAMES DEBEVEC, Publisher, LOUIS J. PIRC, Editor Read by 25,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates On request. American in spirit—foreign in langwge only. Entered as second class matter January 5th, 1909, at th» post office at Clevelard, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. No. 109. Wed. Sept. 16. 1925. Pri naših društvih. Nekdo je bil dolgo časa zvest društvenik svojega društva. Lansko leto je pa bil izvoljen tajnikom. Mož se je sicer branil prevzeti ta posel, konečno je pa le s krepko voljo začel svoje novo opravilo. V kakšnem redu je dobil društvene knjige, ni hotel niti govoriti. Bile so vse prej, samo urejene ne: Prosil je naj-prvo društvene člane, da mu pošljejo svoje naslove. In mislite, da jih je dobil? Niti polovico ne. Nekateri niti vedeli niso, kje stanujejo. Eden je rekel, tam "zadaj za ka-strolko", zopet drugi je stanoval "pri Anžičku", tretji pa pri "ongavem Juriju iz Podgore", itd. Ni še dolgo tega, ko je imel tajnik izročiti enemu članu stvar od društva. Tajnik ni imel naslova od dotičnega člana, ker ga kljub pozivom ni hotel dati. Torej tajnik ni vedel, kje stanuje, pa tudi drugi niso vedeli. Tajnik je moral toraj čakati do seje, kjer je hotel stvar dotičnemu članu razložiti. Da bi pa vi videli na seji onega člana, kako se je sr-dil in vpil: "Kakšen tajnik je pa to, ki ne ve, kje stanujem! Stari tajnik, ta je bil veliko boljši, ker je večkrat k meni vas prišel in dal za kakšno pijačo! Pa tudi na seje nam ni bilo treba hoditi, ker je tajnik prej prišel kar v hišo in pobral asesment. (Če je kaj v knjige pozabil zapisati,,je to seveda brez pomena.) In so vprašali člana, zakaj ne da naslova tajniku ? Kaj, naslov? je odgovoril. Ali nisem že deset let pri društvu, torej morajo vedeti kje stanujem. Pri tem je pa mož zopet pozabil povedati, da se je v teh desetih letih desetkrat preselil. Nekateri se čudijo temu, toda društveni tajniki vam bodo povedali, da je to resnica. Druga važna stvar, katere člani ne bi smeli puščati v nemar so njih zavarovalninski certifikati. Prvotno zapušča član smrtnino očetu in materi. Medtem pa je tekom let oče umrl, član sam se je oženil, ima že pet otrok. Vpraša ga tajnik, če je dal prepisati smrtnino. Zakaj pa, odvrne član, zakaj ste pa vi za tajnika? Zakaj pa plačujem društvo in Jednoto? Zato, da bi vi živeli na stroške deiavca? Tak odgovor se dobi, namesto da bi se mož zahvalil za prijazen opomin in spremeni oporoko. Vsakdo ve, kakšne sitnosti so pri izplačilu smrtnine, ako oporoka ni gotova. Sorodniki pa godrnjajo nad društvom in gl. odborom, kako zadržuje gl. odbor izplačilo, itd. Sicer pa država sama gleda, da se smrtnine pravilno izplačujejo, in kogar polica ni v redu, bodo imeli njegovi dediči stotere sitnosti predno pridejo do denarja. Vsaka Jednota je odgovorna pred sodnijo, da pravilno izplača smrtnino. Mnogokrat taki ljudje tudi ne verujejo svojim lastnim rojakom. Hodijo vsepovsod okoli drugih,'in so pripravljeni plačati denar za vsako neumnost, namesto, da bi se posvetovali s svojimi rojaki po domače in zaupno. Le dajmo vedno ceniti same sebp najprvo, ne škoduje prav nič, in kadar sprevidimo, da sami nič ne opravimo, iščimo druge. Skušajmo biti vedno točni, natančni. Nikdar ne verujmo, da so naši društveni uradniki hlapci članov. Veseli moramo biti, da dobimo pri društvih toliko požrtvovalnih ljudi, ki sprejmejo odborniška mesta. Saj veste, kako VI pridno k sejahi hodite. Enkrat, dvakrat na leto, a društveni odbornik mora biti vselej navzoč, da se poteguje za vaše koristi, da je za vse v redu. Ne predbacivajte mu tisto malenkostno plačo, ki jo dobiva. S svojim delom in skrbjo za vas jo desetkrat zasluži. Naslednik Jeffersona je bil James Madison, četrti'pred-sednik Zjedinjenih Držav. Bil je ravno tako miroljuben kot Jefferson. Razlikoval se je pa od Washingtona in Ha-miltona ter od ostalih voditeljev revolucije v tem, da se sam nikdar ni udeležil prave bitke. Toda kljub vsemu temu pa je bil Madison pravi patriot. Kot je bil star 25 let, je postal navdušen za revolucijo. Izvoljen je bil za delegata virginske konvencije. Pomagal je narediti ustavo za svojo rodno državo in nekaj časa je služil tudi kot član kontinentalnega kongresa. Bil je tudi član narodne konvencije, ki se je zbrala, da naredi načrt za ustavo Zjedinjenih Držav. Pri tem je Madison imel jako važno nalogo. Da, zaslužil si je celo naslov "oče ameriške ustave". Da je država Virginia sprejela to ustavo, je bila v glavnem njegova zasluga. Ko je bil Washington predsednik je bil Madison prvič izvoljen v kongres. Ko je postal Jefferson predsednik Zjedinjenih Držav, je bil Madison državni tajnik. V skoro vseh važnih zadevah se je Madison strinjal z Jeffersonom. Predvsem je bil Madison učenjak, najraje je študiral. Knjige so mu bile mnogo ljubše kot pa prepiri s politikarji ali pa vojne zmešnjave. Raditega se ni nič čuditi, če je hotel na \sak način ohraniti mir z Evropo. Prva leta svojega pred-sedništva je skoro neprestano obravnaval z Anglijo in Francijo za mir, raje kot pa bi se pripravljal na vojno. In Madisonu bi se gotovo posrečilo, da bi ohranil mir, da se ni pojavila v kongresu takozvana "vojna stranka". Zlasti dva člana te stranke sta silovito napadala Anglijo. Radi stalnih napadov na Anglijo in priganjanja na vojno, sta dobila ime "bojevita čukal" To sta John C. Calhoun iz South Caroline in Henry Clay iz Kentuckya. Madison je bil prepričan, da sta obadva neumna. Ostro se je pritoževal radi obeh, rekoč da silita v vojno, ne da bi bila Amerika pripravljena. Toda Madison je bil prisiljen podati se napadom obeh. Dne 18. junija, 1812, je kongres napovedal vojno Angliji, in predsednik je podpisal vojno napoved. Brez pravega orožja in moštva bodisi na suhem ali na morju, so se nahajale Zjedinjene Države ponovno v vojni proti eni prvih sil na svetu. Kmalu se je vsa Amerika prepričala, kaj pomeni naznaniti vojno, ne da bi se človek na vojno pripravil. Amerikan-ci so hoteli napasti Canado, toda se jim ni posrečilo. Meseca avgusta, 1814, so Angleži napadli glavno mesto Zjedinjenih Držav, Washington. Tu so požgali mnogo javnih poslopij. Washington je leta 1800 postalo glavno mesto Amerike. Predsednik Madison je moral bežati v eno smer, njegova soproga pa je bežala v drugo smer. V predpasniku je nesla s seboj vso srebrnino, katero je mogla v naglici spraviti skupaj. Angleži so kmalu dospeli do predsednikovega stanovanja ter so pojedli kosilo, ki je bilo pripravljeno za predsednika. Par mesecev po tem ponižanju je bil sklenjen mir z Anglijo. Tekom treh let vojne z Anglijo so Amerikanci le v nekaj slučajih zmagali. Na Erie jezeru je poveljnik Perry premagal Angleže v slavni bitki pri Put-in-Bay, in tudi na morju so ameriški poveljniki večkrat sijajno pregnali Angleže. Zgodovinski dan za Ameriko je bil, ko so Angleži zaman skušali naskočiti mesto Baltimore. Mesto je bilo zavarovano s Fort McHenry, katerega je angleška mornarica bombardirala v pričakovanju, da potem zasedejo mesto. Bombardiranje je trajalo pozno v noč. Angleži so imeli vjetega ameriškega vjetnika, Francis Scott Key. Vso noč je ujetnik Key gledal na ameriško zastavo na vrhu forta, če je še tam, ali če je zginila, kar bi bilo znamenje, da se je fort podal. In ko je tako opazoval ameriško zastavo, ;e zložil krasno pesem, ki je danes ameriška narodna himna, dobro poznana "Star Spangled Banner". Eno znamenito bitko so dobili Amerikanci kot v tolažbo tekom te vojne z Angleži. General Andrew Jackson je Angleže pri New Orleansu popolnoma potolkel. Ta' strahovita bitka se je vršila že po sklenjenem miru, toda še predno je general Jackson dobil sporočilo, da je vojne konec. Nikdar niso bili Amerikanci tako siti vojne kot v mesecu januariju, 1815, ko so zvonovi v stolpih in topovi v fortih naznanjali konec sovražnosti. Vse politične stranke so pozabile na vse svoje prepire. Ljudje so od veselja po cestah vriskali in se javno objemali in pojubovali. Vojna sama ni prinesla Amerikancem nobene vidne koristi, toda velika bitka je bila končana, in Anglija ni imela nobenega vzroka več, da bi se mešala v ameriško trgovino. Madison je bil ravno tako vesel, ko se je približal konec njegovega predsedniškega termina kot je bil vesel njegov prednik Jefferson. Umaknil se je v zatišje svojega doma v Virginiji, kjer je živel mirno do 85. leta. Zadnja leta njegovega življenja so zagrenili dogodki v državi South Carolini. Ljudje v tej državi so jako ostro kritizirali postave, katere je naredil kongres glede tarifa ali colnine. Sklicali so skupaj posebno konvencijo, na kateri so sklenili, da tarifnih postav se ne bo spolnovalo v South Carolini. Konvencija je trdila, da je država kot taka neodvisen narod, in .da lahko sama dela pogoje, pod katerimi ostane v uniji z drugimi državami. Tako početje, kot smo že prej enkrat omenili v slučaju države Kentucky, se je imenovalo "nulificiranje" zvezine postave. Madison je takoj sprevidel, da nulificiranje lahko privede do tega, da država stopi iz unije ostalih držav. In zadnja važna državna listina, ki jo je napisal, je bil protest proti takemu izstopu. "Ustava in postave Zjedinjenih Držav", je pisal, "so najvišje določbe naše dežele in nadkrilju-jejo vse ustave in postave vsake posamezne dežele." Svaril je svoje rojake, da ako bodo nulificirali zvezine postave, da se ameriška unija lahko razdruži. Dolgo in vztrajno je deloval, da utrdi unijo med posameznimi državami, in do svoje smrti leta 1836 se je "oče ameriške ustave" zvesto trudil za edinost ameriškega naroda. -o- GROZEN ZLOČIN V BRATISLAVI. Grozen zločin je izvršil v petek 7. tega meseca 18 letni Evgen Kadliček v Bratislavi z dvema mladima prijateljema. Svojo mater in očima je ubil po načrtu, ki ga je že vnaprej dobro premislil in sestavil. V Tallerovi ulici številka 3 je stanoval uradnik Slovaške hranilnice František Hartmann s svojo ženo in njenim sinom iz prvega zakona Evgenom. Že tri leta sta živela zakonca Hartmann v najlepši slogi, le moralno pokvarjeni Evgen je često kalil domači mir. Morilec Evgen Kadliček je bil že od mladih nog tipični postopač in lenuh. Družil se je z raznimi vlomilci in drugimi sumljivimi elementi in ni dolgo tega, ko je ukradel svoji materi 2000 Kč. Večkrat je imel že opraviti s policijo, ki ga prav dobro pozna. V petek zvečer je šla čez dvorišče omenjene hiše žena policijskega stražnika Ni-klavca. Začula je iz drugega nadstropja, kjer stanujejo Hartmannovi, obupne klice na pomoč. Niklavcova je hitela po stopnicah v drugo nadstropje, kjer je našla Hart-mannovo vso v krvi. Takoj je obvestila o tem svojega moža in ko je prispela na lice mesta policija, so našli oba zakonca v mlaki krvi. Noge sta imela zvezane z žico. Hartmannova je bila še toliko pri zavesti, da je povedala ime morilca. Bil je to njen sin Evgen, ki sta mu pomagala dva prijatelja. Morilci so prišli v stanovanje ob 14. popoldne, ko je bil Hartmann v kopalnici. V kopalnico so prišli vsi trije mladeniči in planili na Hartmanna. Eden mu je zvezal z žico roke in noge, druga dva sta ga začela s kosom železa tolči po glavi. Nato sta odšla dva v spalnico, kjer sta napadla Hartmanno-vo soprogo, dočim je treti držal na grlu umirajočega Hartmanna bodalo, pripravljeno za vsak slučaj, če bi se nesrečna žrtev branila. V spalnici je vrgel Evgen svoji materi odejo čez glavo ter jo udaril trikrat s kladivom po glavi. Njegov pomočnik ji je zvezal roke in noge z žico. , Nato so morilci prevrnili vse predale in odnesli ves denar. Policija je bila morilcem takoj za petami. Evgena Kadličko so aretirali v neki restavraciji, kjer je po groznem umoru mirno popival. Spočetka je svoj zločin tajil, končno je pa vendar priznal, da je umoril mater in očima z namenom, da pride do denarja. Imen obeh pomočnikov ni hotel izdati. Hartmann je takoj podlegel ranam, dočim so odpeljali njegovo ženo v bolnico, kjer so jo obvezali. Zdravniki upajo, da ostane pri življenju, dasi ima na glavi 12 ran. Brezsrčni sin je prosil mater, naj mu da denarja za čokolado in konjak. Ker ni hotela ustreči njegovi želji, je sklenil oropati stanovanje. Ko so morilci opravili svoj posel, so odnesli Hartmannovo truplo v poselsko sobo, sami pa so oblekli negovo obleko. Cinizem teh treh zverskih mlade-ničev je šel tako daleč, da je eden oblekel isto obleko, v kateri je bil Hartmann umorjen, druga dva sta pa vzela iz omare dve novi obleki, tako, da so odšli vsi trije iz stanovanja v Hartmannovih oblekah. V soboto ponoči je policija aretirala v Košicah rojenega Karola Doljaka, ki je osumljen soudeležbe pri umoru*. Doljal taji in skuša zvaliti vso krivdo na Kadličko. Tretji krivec je Michal Tomanovič, ki je tudi že pod ključem. Policija je zaslišala tudi težko ranjeno Hartmannovo, ki je izjavila, da bi jo bili morilci nedvomno ubili, če bi se ne bila pritajila in hlinila, da je že mrtva. ŽENSKAM, KI RADE PU-ŠIJO. Ze v 17. stoletju naletimo na ženske, ki so podlegle nikotinu. Zlasti v Španiji, Franciji in Nemčiji je bilo kajenje med ženskami zelo pogosto. Prvotno so kadile ženske samo pipe. Cigarete in cigare so prišle na vrsto šele v času strašne kolere leta 1830-35. Kajenje pri ženskah torej ni nič novega. Pač pa je zanimivo, da je ta grda navada pozneje malone po vsem izginila in da so imele ženske za to zelo tehtne razloge. Razdrapane povojne razmere so zadele tudi našo žensko. Poleg drugih slabih nagnenj je spravila vojna na površje tudi kajenje pri ženskah. Ta reakcija, ki so ji podlegle ženske, je morala biti zelo močna, ker je premagala smisel za dostojnost, okus in lepoto sploh. Znano je namreč, da postanejo oči ženske, ki kadi steklene in da tudi koža izgubi svojo naravno lepoto. Zanimivo je tudi, da kade ženske iz socijalno višjih slojev; večinoma ženske po velemestih. Ko govorimo o ženskah-kadilkah, se nehote spominjamo slučaja, ki se je dogodil pred vojno v Nemčiji. Neka nemška učiteljica je često zahajala v moško družbo, s katero je po gostilnah popivala, igrala karte in kadila. Konec tega nerednega življenja je bil tragičen. Umorila je svojo nezakonsko dete in ko so jo orožniki odpeljali v zapor, si je kupila na pot še 10 cigaret. Mnogi učenjaki, ženski filozofi so mnenja, da kajenje žensko ponižuje in ubija v nji vsa plemenita čuvstva. Žensko kajenje je pa treba obsojati tudi z zdravstvenega stališča. Nikotin je povzročil že več zla, nego se splošno misli. Ta strup škoduje moškim, kaj šele ženskam. Fiziologija ženske jasno kaže kako zelo škoduje nikotin ženskim živcem. Nevrastenija in samomori žensk se množe v znatni meri zato, k'jr ženske kade. Najbolj žalostne posledice pa ima nikotin z? spolno živčno sfero. Znameniti fiziolog dr. Bunje je pre-iskal 2600 rodbin in ugotovi!, da je zelo pogosto nikotin kriv, da zakonci ne morejo imeti otrok. Wright, Petit in Depierris so delali poskuse s psi in domačimi zajci in so jim dajali dnevno 0.1 — 0.3 g nikotina. Pod drobnogledom so potem opazovali njihove organe in prišli do zaključka, da lahko nikotin povzroči razne degenerativne spremembe in celo popolno impotenco. Isto velja tudi glede vpliva nikotina na ljudi. -o- •Umor v Vevčah. 20. avg. okoli pol 8. zjutraj, je vznemiril Vevče strašen dogodek. V hiši št. 48 so našli 17 letno Štefko, hčerko po-strežnice uradnikov v vevški papirnici, Terezije Zaje, ustreljeno. Ko je stopila nekaj čez osmo uro Terezija Zaje v kuhinjo svojega stanovanja, je našla na veliko začudenje svojo hčerko Štefko mrtvo na tleh. Ležala je v mlaki krvi. Že zgodaj zjutraj je pričela Štefka likati perilo in obleko. Mirno je opravljala svoje delo ob odprtem pritličnem oknu. Nenadoma pa je počil strel in se je zgrudila mrtva na tla. Krogla ji je prodrla levo stran prsi ter prebila srce. Nesrečna mati je jokaje objela svojo ljubljeno hčerko, nato pa preplašena zbežala na cesto klicat na pomoč. Prihiteli so takoj sosedi in ljudje iz vasi ter obvestili o žalostnem slučaju orožnike. Orožniki so prišli po kratkem poizvedovanju in razglabljanju zagonetnega slučaja do mnenja, da je postala deklica najbrže žrtev zločinske roke svojega zapuščenega ljubimca. Prvotno se je mislilo, da je dekle izvršilo morda samomor, toda to se je takoj izkazalo kot popolnoma nemogoče, kajti poleg njenega trupla niso našli ni-kakega orožja. O tragičnem dogodku je bila razen orožnikov, ki so bili pod vodstvom svojega komandirja, narednika Sušnika, ves dan na delu, obveščena tudi ljubljanska policija. Na podlagi raznih poizvedovanj v vasi pri ljudeh, zaslišanja matere in pregleda korespondence pokojnice, se je preiskava takoj okrenila v gotovo smer. Že tekom dopoldneva je bil aretiran na Barju, kjer je bil zaposlen pri košnji posestnikov sin Andrej Paternost, ki je osumljen strašnega dejanja. Paternost je bil namreč ljubimec Štefke, s katero pa je bil baje zadnje čase v prepiru. Razmerju je namreč nasprotovala Štefkina mati ter njen brat in ščasoma se je obhladila tudi ljubezen Štefke same do fanta. Zaljubljeni fant pa je kljub temu še vedno sjlil v dekleta. Roparski napad. V bližin Ormoža se je zgodil te dni ob belem dnevu nenavadno predrzen roparski napad. Delavka Marija Verh, ki je zaposlena pri jajčni eksportni družbi Zupane, se je peljala na Hrvatsko nakupovat jajca. Na cesti proti Zavrču blizu Ormoža sta jo nenadoma napadla dva maskirana in s samokresi oborožena moža in zahtevala od nje denar. Ko se je žena branila izročiti denar, jo je ropar potegnil z voza ter ji iztrgal listnico iz bluze in tako odnesel čez 9000 Din gotovine. Neznana napadalca sta brez sledu izgini-Tatvina v cerkvi Sv. Krištofa v Ljubljani. Iz cerkve Sv. Krištofa je odnesel neznan uzmovič dva medena svečnika. Storilec se je splazil v cerkev bržkone proti večeru in stikal tudi za drugimi Vrednostmi okrog glavnega oltarja. Ker pa ni imel dovolj časa in se mu je mudilo, se je moral to pot zadovoljiti z manjšim plenom. Omenjeno cerkev obiskujejo tatovi oči-vidno zelo radi in mora biti za tatvine zelo prikladna, ker je bila v zadnjem času okradena že trikrat. Proti bolečinam v hrbtu, straneh, kolkih in v prsih, na otekline in krče rabite Severa's Gothardol. Hišni liniment za mazanje zunaj ki hitro prežene revmatične in nevralgične bolečine. Cena 50 in 60 centov. Zahtevajte najprej pri lekarju. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA GLAVOBOL in očesni neredi se odpravijo v 96% slučajih, potem ko so drug* metod« bile brez uspeha. DR. L. A. STARCE 6411 St. Clair Rand. 5031. Ure: 10-12, 2-4, 6:30-7:30. NATIONAL DRUG STORE 5LOVENSKA LEKARNA Voffa! St. Clair »ve. in 61«t St. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. Ti zalogi imamo vse, kar je treba v najboljii lekarni. AVWMWWMWWWMVWMMW - MATH MIIAVEC Slovenski plumber Se pripiročam Slovencem in Hrvatom za vsa plumberska dela za postavlja'nje sinkov kotlov za gorko vodo, stranišča in vsa enaka dela. Fina dela, primerne cene. Oglasite se na domu od 8. ure zjutraj do 8. zvečer, ali kličite telefon Randolph 2708 J. 1069 E. 61st St. "Ready ?" Click! And the picture is yours to keep. KODAKS $6.so up Brownies $3.oa up We do our own finishing—wc know it's right. Bring us your films. F. BRAUNLICB LEKARNA TOO. M. iTJMT. CUII Serravallo Tonika VINO Z LIJBJA IN ŽELEZA Trni (Italija) Ma try n od 184» N»d 9(100 zdrnvni. ikib prlananj. Polnjen t Trato. Xdinl taatopnik * U. a. DAJE ZDRAV-JE MOČJa KRI V. Langmaisn, Inc rH 97.99 Sixth A»». ® N«w York, N. Y. MIIIALJEVICH ItROS. CO. Hazprodajalcl «301 St. Clair Ava. Cleveland, O. Prodajata! «« UAafo na procenta » Tta-ktm uieatn. Glasilo S.D.Z. Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Asa'n. UST. II. NOV. ltlO. V DB2AVI OHIO INK. II. MARCA 1»14. V »BiAVI OHIO S«d*i ▼ Cltveland-u, O. 62SS St. Clair A T anna. Telephone Pennsylvania 886. Imenik vrh. odbora za leto 1923 24-25. UPRAVNI ODBORI Predsednik: John Gornik, 6217 St. Clair A v«. Podpreds. FRANK C ERNE, 6083 St. Clair Ava. Tajniki PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ava. Blagajniki JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikari JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair At*. NADZORNI ODBORi 1) Louis J. Pire, 6117 St. Clair Ave. 2) IGNACIJ SMUK, 6220 St. Clair Ave. I) JANKO N. ROGELJ. 1009 E. 74th S». POROTNI ODBORi 1) ROSE L. ERSTE, 4927 St. Clair Ave. 2) GENOVEFA SUPAN, 14025 Hale Ave. N. E. i) JOHN IVANCIC. 1732 E. 30th St., Lorain, O. •FINANČNI ODBOR: 1) FRANK M. JAKSIC, 6111 St. Clair Ave. 2) LOUIS RECHAR, 21207 St. Clair Ave. Euclid, O. I) LEOPOLD KUSHLAN, 19611 Nottingham Rd. VRHOVNI ZDRAVNIKI DR. JAMES M. SELISKAR, 6127 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE i AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritoibine zadeve, ki jih je redil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednico porotnega odbora Rose L. Eršte, 4927 St. Clair ave. J Mesečni račun kraj. društev SDZ. za avgust 1925. Asesment št. 142. Ime društva o ■C o Q rt i- a -a 8- Sv. Ciril in Metod ..................................i 264 20. Bled ............................................................! 636 2'- Jugoslovan ................................................................................................383 22. Coll. Slovenke _........................................I 239 23. Združ. Slovenke ........................................i 130 24. Kraljica miru ............................................1 31 25. Dom ........................................................................................................................82 26- Soča.............................................................| 55 27. Blejsko jezero ..........................................! 150 28. Mainik ......................................................I 89. t 29. Euclid .......................................................i 56 jO^Triglav ........................................................I .38 Skupno |$9,534.78| $3,256.52j3822|S 168.941881 .481$ ,55| ,49) .19! .831 .63 .26] 65 .57 .82 .62 14 ,48 50 96 91 50 ,90 74 ,63 .10 .66 .82 .68 63 .01 .03 247.00 68.36 35.00 662.57 36.00 107.00 204.00 83.00 183.15 828.58 152.00 174.00 24.00j 30.00; 28.00: 30.001 188.86 64.00 13.00 23.00 58.00 17.00 463 159 87 673 110 126 64 243 183 274 152 109 165 42 110 110 251 137+. 94 58 16 36 21 51 50 21 17 EJ2 "j $ 34.97 2.72 2.69 17.92 1.82 6.28 6.65 10.32 19.14 6.85 4.18 7.81 3.75 5.06 2.90 14.47 5.98 3.80 1.44 .41 4.24 .46| 2.36 i 2.72 185 14 13 91 9 31 35 54 103 35 21 42 20 27 15 74 31 20 8 2 23 2 12 14 I Bilanca 31. julija 1925 ..............................................................................$347.185.27 . Društva volačula za mesec august: 'osmrtninski sklad ..................................................................$4,006.23 polniški sklad ....................".................................................... 3,284.50 Upravni sklad ............................................................................ 572.85 Onemogli sklad ........................................................................ 190.95 (f plačilne knjižico .................................................................. 2.50 Rezini znaki ............................................................................ 9.00 spremembe ............................................................................ 4.25 konvenčne stroške .............................................................. 1,464.50 Skupno društva vplačala ........................................................$9,534.78 „ Izredni dohodki: presti na čekovnih prometih ..............................................$ 32.85 presti od posojil na posestvih ............................................ 57.00 mlad. oddelka pristop v upravni sklad ........................ 1.50 bonus .................................................................................... 45.00 cbl'Pio izredni dohodki ..........................................................$ 136.35 uPni dohodki za mesec august ..............................................................$ 9,671.13 t, Stroški: rosmrtninc ................................................................................$ 500.00 "°lniškc podpore ...................................................................... 2,466.52 p.0r°di ........................................................................................ 165.00 J-fPeraci jc .................................................................................... 125.00 U P'avni stroški ......................................................................... 517.75 Sk"Pni stroški ...........................................„.l............................'.................$ 3,774.27 Preostanek za mesec august ....................................................................$ 5,896,86 Bila«ca 31. avgusta 1925 ........................................'................................$353,082.13 P. Kogoj, gl .taj'nik. Spremembe kraj. društev SDZ. za avgust 1925. Asesment št. 142. Dr. Slovenec, 5t. 1. PRISTOPIL: 5244 Louis llješ. M ZOPET SPREJETI: 1000 August Kofol, 1240 Frank Cimperm*n, 1521 'i" Kuhar, 753 Ignac Živodar, 3263 John Brinovec. inr SUSPENDIRANI: 969 Joseph Kremžar, 999 Mike Stefe, 1096 John Jan-k?. 'J7.88 J°,vn Stcrlekar, 2537 Frank Paulovič, 3366 Joseph Škufca, 1128 Mi-,1 Kožar, 150........ i, :—*»•, 1501 Joseph Kodrič, 2768 Tony Možina, 2657 Albin J. Kremžar, M,.'8"»c Smuk, 39 Frank Oblak. 57 John Rogcl, 58 Valentin Merkužič, 91 l"»s Jslovec, 387 Anton Ulčar, 1303 George Janskovič, 1971 Joseph Božič, 4Vo;J Joseph Jene, 2428 Math Kolar, 3041 Frank šraban, 3088 Jernej Kramar, SeV^enh Zabukovec, 266 Antdn Ogrinc, 3809 Frank Saje, 113 Jakob Novo-^217 Louis F. Truger. PASIVNI: 395 Anton Jalovec. ČRTAN: 2377 Frank Vintar. ODSTOPIL bolniški podpori: 1561 Peter Jalovec t 2'C na 2'N. , Društvo Svobod. Slovenke, št. 2. S2dHI,^ISTOP,Ll;: 5245 V«1'« Candoil, 5246 Mary Drčar, 5247 Fannie Musel Katarina Bogataj, 5249 Josephina Skrabar. Društvo Slovan, št. 3. PRISTOPIL: 5250 Joseph Raycr. SUSPENDIRANI: .3956 Raymund Legan, 1949 John Zakrajšek. Društvo sv. Ana, it. 4. PRISTOPILE: 5251 Teresa Saje, 5252 Krma Koren. Gor*n SPREJETE: 4529 Rose Koporc, 3003 Ivana Modic, 2163 Mary ]0' ",<7 3(>29 Matilda Tornaš. 4003 Mary Lunder, 4454 Mary Spolarlč, 3395 pl,lna Kuhar, 2087 Rose Lach, 1007 Frances' Nose, 2790 Mary Kopač, 3978 Mary Šalegar, 3776 Rose Bašca, 3971 Frances Čolnar, 4697 Frances Kotnik, 4810 Ivanka Roje, 4531 Agnes Žagar, 1824 Ivana Krašovec, 3421 Anna Krampel, 4630 Jožefa Šlogar, 4663 Mary Novšek, 4705 Anna Kovačič, 3985 Augusta Chehu'n. SUSPENDIRANE: 3753 Rose Jeraj, 3972 Mary Stuber, 3975 Nettie Ve-hovec, 4244 Mary Krajnc, 4523 Teresa Špehek, 2168 Ivana Lube, 3752 Fannie Hočevar, 4999 Aana Rolih, 5119 Rose Brodnik, 1546 Jožefa Samsa, 2436 Mary Perušek, 3442 Mary Ruparčič, 4272 Mary Rozman, 5001 Angela Pakiž, 4866 Mary Perko. PASIVNE: 2433 Elizabeth Opaškar, 3974 Rozi Troha, 1963 Mary Fumič, 3605 Frances Valentič, 3844 Cecilija Starin, 4627 Mary Ebervein, 3882 Jose-phina Gornik. ČRTANE: 3555 Jen'nie Smolič, 4704 Antonija Povh. UMRLA: 3623 Anna Intihar. ZVIŠALA POSMRTNINO: 2384 Ivana Prah z 2'D na 1. A'D. Društvo Napredni Slovenci, št. 5. PRISTOPILI: 5254 Frank Brulc, 5255 Frank Turek, 5256 John Martin-čič, 5257 Fran Mežnaršič, 5258 George Mlaček. SUSPENDIRAN: 4013 Ignac Hiti. PASIVEN: 4456 Frank Levstek. Društvo Slovenski Dom, št. 6. PRISTOPIL: 5259 Frank Grame. ZOPET SPREJETI: 1213 Gertrude Dolinar, 483 Andrej Gerl, 4304 Mary Gerl, 4463 Frances Sokač, 3919 Joseph Turk. SUSPENDIRANI: 1331 Frank Skotin, 2385 Joseph Turk, 4907 John Korošec. PASIVEN: 4923 Anna Pertekel. PRESTOPIL od št. 3. 2647 Valentin Ogrinc. Društvo Novi Dom, št. 7. - ZOPET SPREJET: 2542 Louis Matko. SUSPENDIRANI: 1983 Frank Kramer, 2386 Frank Kramer, 3233 Frank Krašovec, 327 Frank Petek, 2327 John Zavodnik. PASIVNI: 3016 August Japel, 3444 Joseph Miklavčič. Društvo Kras, št. 8. PRISTOPIL: 5260 Louis Kali'n. ZOPET SPREJETI: 1837 Steve Jursinovič, 3938 Jožefa Medved, 3150 Mary Dremel, 4322 Anton Čoš, 151 Mary Skerl, 358 Ignac Medved, 433 Tomaš Krašovec, 690 Angela ŠkerI, 2912 Andy Valenčič, 3714 Andy Noch, 373 Ivana Valenčič. SUSPENDIRANI: 1972 Mary Morela, 2909 Joseph Zulič, 2300 Mary Berglas, 3507 Jennie Mohorčič. PASIVNI: 371 Mary Gross, 461 Ignac Gross. ČRTAN: 3192 Paul Kogovšek. Društvo Glas Clev. Delavcev, št. 9. ZOPET SPREJETI: 3718 Tony Faletič, 5020 Matej Petrovič, 3167 Anton Klaus, 3721 John Klaus, 4332 Edward Korelec. SUSPENDIRANI: 2971 Frank Smoly, 2803 Anton I-ifolt, 612 Frank Zobec, 1975 John Kernc. PASIVNI: 373 Frank Godoč. ČRTANI: 3717 Dominik Medveš, 559 Frank Šprajc. Društvo Mir, Št. 10. ZOPET SPREJETI: 3241 Mike Potepan, 4562 Joseph Vrh, 2806 Mary Novak, 4773 Antonia Gnidovec, 1367 Mike Gnidovec, 2632 Johana Sišter, 2634 Joseph Novak, 4067 John Papeš, 4070 Anna Perko, 2976 Louis Zupančič. SUSPENDIRANI: 4481 Louis Kastelic, 1408 Alojzija Chample, 4045 Mary Kastelic, 1628 Anton Černe, 4046 Joseph Hočevar, 1385 Mike Chample, 2137 Anton Kmet, 2857 Frank Novak, 2138 Joseph Kmet, 3633 Louis Hočevar. PASIVNI: 1456 Agnes Vrh, 4556 Anton Vrh. ČRTAN: 5048 Joseph M. Plut. ZVIŠALI posmrtnino in podporo: 1614 Louis Grden z 2'C na 1. A'B, 1666 John Cergol z 2'C 'na 1. A'B. Društvo Danica, št. 11. ZOPET SPREJETA: 4924 Carolina Golob. UMRLA: 1696 Mary Nose. Društvo Ribnica, št. xa. PRISTOPIL: 5261 John Markovič. ČRTAN: 4104 Frank A. Škoda. ODSTOPIL boln. podpori: 3639 Matej Lešnjak z 3'B na 3'N. Dr. Clevelandski Slovenci, št. 14. PRISTOPILI: 5262 Frank Kaluža, 5263 Edward Yerse, 5264 Frank Ycrse, 5265 Louis Yerse. ZOPET SPREJETI: 602 Anton Rolih, 2596 John Glinšek, 3546 Frank Gli'nšek. 4870 Anton Založnik, 2811 Joseph Lunder, 4352 Joseph Demojzes, 4776 Frank Simončič, 5067 Frank Založnik, 2597 John Tomic, 2599 Frank Si-mončič, 2549 Mike Frigel, 4493 Anton Strle. SUSPENDIRANI: 311 Frank Hrovat, 5095 Mike Vidmar, 26 John Vel-kovrh, 647 Anton akrajšek, 925 Matija Mihevc, 3169 Joseph Glavan. PASIVNI: 4251 John Urbančič, 4651 Fra'nk Sušel. Društvo France Prešeren, št. 17. ZOPET SPREJETI: 470 John Centa, 740 Aug. Gustin, 952 Louis Skoda, 684 John Jevnikar. SUSPENDIRANI: 5051 Jernej Humar, 1770 Tomas Laurič, 4851 Frank Laurič, 4353 John Legat, 4119 Frank Pikš, 3426 Peter Verlič. PASIVNI: 2776 Anton Centa, 3288 Louis Gregorič. Dr. Sv. Cirila in Metoda, št. 18. ZOPET SPREJETI: 2841 Ferd. Mišic, 2289 John Kastelic, 2573 Viktor Kompare, 3000 Ignac Vidmar, 3790 James Turk, 4687 Albert Mišič. SUSPENDIRAN: 3897 Jakob Bergač. ČRTANI: 4124 Rudolph Kadu'nc, 4910 John Gross. Društvo Bled, št. so. ZOPET SPREJETI: 2683 Frank Papeš, 2684 Mary Papeš, 3038 Anton Perko, 4149 Kari Krall. SUSPENDIRANI: 2403 Terezija Gregorič, 2820 Johana Barlc, 2703 Ja kob Abram, 2020 Anton Rodič, 2036 Anton Bubnič, 2957 Paul Bizjak, 2411 Joseph Gregorič. PASIVEN: 2394 John Peteline. ČRTAN: 4138 Joseph Podržal. . Društvo Jugoslovan, št. ai. ZOPET SPREJET: 4729 Rok Latin. SUSPENDIRANI: 3434 Joseph Vouk, 5135 Florijan Hrovat, 5134 Mary Hrovat. PASIVEN: 5070 Joseph Jelarčič. ODSTOPILA podpori: 2897 Anna Posavec z 2'D na 2'N. Društvo Coll. Slovenke, št. 22. PRISTOPILE: 5266 Jenie Batič, 5267 Mary Vouk. ZOPET SPREJETE: 3736 Frances Boldin, 4590 Enima Krapenc, 4800 Mary Benevol, 4568 Frances Prelogar. Društvo Združene Slovenke, It. 23. ZNIZALA podporo: 4611 Irma Telič z 2'B na 2' D. Društvo Dom, št. 25. JE Društvo Blejško jezero, št. 27. PRISTOPILA: 5268 Louise Globočnik. ODSTOPILI podpori: 4389 George Pančur z 3'B na 3'N., 4880 Mary Bennet z 2' C na 2'N. Društvo Majnik, št. 28. SUSPENDIRAN: 4897 Joseph Rihter. ODSTOPILI: 4885 Jennie Ozbolt, 4928 John Opeka. Društvo Triglav, št. 30. v Fairport, Ohio. PRISTOPILI: 5269 Frank Lukek, 5270 Margaret UUe, 5271 Mary Setina, 5272 Mally Yuzna, 5273 Joseph Penko, 5274 Anna Svigel, 5275 Joseph Germ, 5276 Joseph Setina, 5277 Frank UUe, 5278 Leopold Kapel, 5279 Angela Kan-dare, 5280 Frank Yuzna, 5281 John Zuzck, 5282 Willie Ulle, 5283 Frank Setina, 5284 John Ulle, 5285 Frank UUe. PRIM02 KOGOJ, tajnik. Naznanilo. Članstvo dr. Ribnica, št. 12. S. D. Z. se pozivlje, da se gotovo vdeleži prihodnje seje dne 20. sept. Začetek ob 9. uri dopoldne. Dalje opozarjam člane ,ki so v bolniškem odboru ,da storite svojo dolžnost in poročate o stanju bolezni bolnih bratov. Opominjam tudi, da bolj red'no plačujete svoj asesment. Za tajnika ni pri-jeno ,da mora člane suspendirati, toda kot vidim, se bom moral pravil oprijeti ter se po njih ravnati. Bratje, glejte, da 'ne bo kdo razočaran, ker nesreča ali bolezen ne odlaša. Pride, da sami ne vemo kdaj. Čas za plačati imate do 25. v mesecu. Z bratskim pozdravom Jos. Ban, tajnik. -O- Konzularne tatvine. • Listi poročajo o senzacionalnih konzularnih tatvinah, ki so se izvršile zadnje čase v veliko škodo poljske republike. Vodja pisarne v Newyor-ku, Marski, je ukradel iz konzularne blagajne 5 tisoč dolarjev in izginil. V Lipskem se je na podoben način oprostil svojega službovanja konzularni uradnik Bougucki, ki je odnesel s seboj 120 tisoč nemških mark. V Essenu so prišli konzularni organi na sled slepariji, ki jo je zagrešil neki uradnik. Prisvojil si je 40 tisoč zlatih mark poljskega državnega denarja. V Bratislavi je pobegnil konzularni nameščenec s 55 tisoč zlatih mark gotovine; slične tatvine so javili v aVršavo tudi konzulati v Monakovem in Berlinu. Vse te slučaje pa je oči-vidno prekosil poljski konzulat v Hamburgu, kjer se je izkazalo, da so si nakupili s krvavim denarjem poljskih emigrantov uradniki krasne vile in palačo ter avtomobile. Poljski listi radi teh dogodkov hudo napadajo vlado. Zuna nje ministrstvo varšavsko je uvedlo energično preiskavo ter ukrenilo vse potrebno, da se podobni slučaji v bodoče ne bodo ponavljali. Varšavsko časopisje se v zadnjem času obširno bavi tudi s korupcijsko afero poljskega poslanika v Washing-tonu, Wroblewskega. Varšavska vlada je moža pred nekaj dnevi odpoklicala z njegovega službenega mesta, ker se je izkazalo, da ni bil čistih rok pri pogajanjih za plojsko posojilo v Ameriki. Wroblew-ski se je dal podkupiti ter je sklenil na račun svoje vlade denarna posojila na takšen način, da je zaslužil pri tem mastne vsote. Z denarjem si je nabavil razkošno vilo v Biarritzu. Proti Wroblew-skemu je uvedeno kazensko postopanje. V Berlinu vzbuja že nekaj dni splošno pozornost pobeg bolivijskega konzula Herz-berga, ki je imel velikanske dolgove. Herzberg je menda izginil v Italijo. Vizum zase in za svoje družinske člane si je preskrbel že pred časom. Ušel je, ko so se upniki najmanj nadejali njegovega bega. Kriminalne oblasti so izdale za Herzbergom tiralico. Indijski fakir omamil dvajset zdravnikov. "Narodni Listy" poročajo iz Pariza: Dne 8. avg. je bilo dvajset zdravnikov, Američanov, Francozov in Angležev navzočih pri produkciji indijskega fakirja Tere Beya v Salle des Fetes v Parizu. Te-ra Bey se je dal zapreti v zaboj, na katerega so nasuli nad štiri mefre visoko peska. Na zaboj so potem postavili še drug zaboj, istotako napolnjen s peskom in nato so zopet vse zasuli tako, da se je dvigal na tleh le visok kup peska. Prvotno je bilo določeno da ostane fakir pokopan dvajset minut, toda ker je nekdo med gledalci protestiral, češ, da so čas nepravilno šteli, so pridali še štiri minute, nakar so kup podrli in dvignili fakirja iz zaboja. Zdelo se je, da je mrtev, toda hipoma je odprl oči, pogledal naokoli in kmalu sočil med gedalce ter jim razdeljeval majhne listke, o katerih je trdil, da znajo tisti, ki jih nosijo pri sebi, proro-kovati bodočnost. Zdravnike je nenavadno osupnil še drug Beyev komad. Položil je na mizo živega domačega zajca, ga z roko pogladil po hrbtu, in žival je prenehala dihati ter je bila kakor mrtva, kot sta dva zdravnika točno ugotovila. Čez štiri minute je Bey žival zopet vzbudil k življenju. Nato si je dal fakir vbadati dolge žeblje v lice, hrbet in v roke. Občinstvo in zdravniki so strmeli nad tem, da se skoro sploh ni pokazala kri, ko so žeblje izdrli. Zasadili so mu v telo tudi dolg te-nak nož in fakir se je nasmehnil, ko so mu ga izdrli. Prav tako so se mu posrečile tudi vse znane produkcije svetovno znanih jasnovidcev. Tera Bey je občinstvo tako omamil, da si niti zdravniki niso upali podati naravne razlage teh pojavov. Proda se stiskalnica po nizki ceni. Vpraša se na 6215 Glass Ave. Peč naprodaj in sicer za pekarijo, popolnoma opremljeno, vse kar spada zraven. Proda se jako poceni. Vprašajte na 7537 Broadway, ob nedeljah pa na 4295 E. 73rd St. (110) Soba se da v najem enemu fantu. Pozve se na 6018 Glass Ave. (110) za avtomobile dobi takoj delo. Prednost ima, kdor se pozna na Nash avto, mora znati govoriti slovensko, hrvatsko ta angleško. Lepa prilika za pravega moža. Vprašajte na 7019 St. Clair Ave. Nash & Holzhauser Co. (108x) V najem se da stanovanje, .štiri sobe, elektrika, plin kopališče, fufnez. 810 Alhambra Rd. zraven London Rd. Collinwood. Nottingham kara. (110) naprodaj na Dtfnald Ave., blizu 78. ceste. Osem sob, kopališče ,garaža, dober lot. Cena samo $7,500, ako se takoj proda. E. W. Peli, 2036 E. 105th St. Cedar 2875. (Ill) Jako poceni. Hiša naprodaj blizu St. Clair in 105. ceste. Nova, za tri družine, pet sob spodaj, pet v drugem nadstropju in 4 sobe v tretjem. Vse moderno, dvojna garaža. Se zarenta za $140 na mesec. Cena hitremu kupcu $13300. Takoj $2800. Vprašajte na 1095 E. 146th St. Tel. Glenville 2599-J. Geo. Strainič. Slovenka za strežnico v restavrantu. Mora znati nekaj angleško. Vprašajte pri Serschen hotel, 694 E. 152nd St. Collinwood. (109) Poceni kupite lote, 40x130. Takoj zraven Fisher Body Co. Cena hitremu kupcu je $2500. Požurite se za to priliko. Vprašajte na 1095 E. 146th St. Glenville 2599-J. Geo. Strainič. in vrt na strehi, s celo kuhinjsko opremo, se da v najem za svadbe, piknike, veselice in splošne domače zabave. Frank Mervar, Bonna Ave. in 60. cesta. (x66) Naprodaj je candy store. Jako dobra okolica. Se proda zelo poceni. Za naslov vprašajte v našem uradu. (111) Hiša naprodaj, 10 sob, za dve družini. Trd les, vse moderno. Cena $11,500. Takoj $3000. Hiša se nahaja na 15703 Corsica Ave. Vprašajte na 991 E. 79th St. Rand. 798. (109) Nova hiša naprodaj za dve družini, 4 sobe zgorej i'n spodaj, dvojni furnez, dvojna garaža, blizu ulične železnice. Tlakana cesta, blizu Lake Shore bulevarda. Vprašajte na 1190 E. 177th St. lastnik stanuje na 1218 E. 176th St. Leon Cho-ley. (111) Hiša naprodaj, osem sob, za eno družino, vse moderno, lepa garaža za dva avtomobila, cementni dovoz, v 'najlepši okolici. Cena $11,500. Za naslov se po-izve v uradu tega lista. (109) Pohištvo za obednico naprodaj; skoro novo. Se proda jako poceni. Vprašajte na 677 E. 120th St. Eddy 6786-R. (Ill) je buffet za obednico, jako poceni, samo $25.00. Vprašajte na 1237 E. 114. St. Superior kara. Tel. Garfield 4218-M. (109) Opremljena soba se odda za eenga fanta. Nov prostor, kopališče. Vprašajte na 1205 E. 60th St. Soba se 'nahaja na 1210 E. 60th St. (110) se da v najem, 6 čednih sob. Za nada-ljna pojasnila vprašajte Anton Kaušek 532 E. 185th St. Tel. Kenmore 36?-J. (x-104) Stanovanje se odda, štiri čedne sobe, mali mirni družini. Blizu St. Clair kare. Vprašajte po 4. uri popoldne na 1025 E. G9th St. (110) Kadar se selite - - - pokličite mene, imam velik, močan truck za vsakovrstno prevažanje. Imam vse potrebne priprave za selitev pianov. Vselej dobra postrežba in nizke cene. Soba se da v najem enemu ali dvema fantoma. S hrano ali brez. Elektrika in gorkota. 5520 Dibble Ave. (110) 1161 E. 61st St. Randolph 2176-J. Hiše in loti naprodaj $9700, dve hiši, za pet družin, tri kopališča. Rent $100.00 na mesec. Blizu E. 53rd St. in St. Clair Ave. Hiša na E. 93rd S't. št. 679 ima 5 sob, vse moderno. Blizu St. Clair Ave. $9000, hiša za 2 družini, kopališče, velik lot ,'aa E. 66. cesti, blizu St. Clair. $10.500, hiša 10 sob, za dve družini, moderno. Gorka voda, blizu St. Clair Ave. in 77. ceste. $8000, hiša 10 sob, za dve družini, dvoje kopališč, škrlieva streha, takoj $2500, na E. 60th St., blizu St. Clair. John Centa ni več pri nas zaposljen. John Smrekar, Slovenec, še vedno pri nas. McKenna, 1383 E. 55th St. Odprto zvečer. (110) V najem se da sta'novanje, 5 sob, in garaža. Vse udobnosti. Vprašajte na 14020 Darwin Ave. (109) Naprodaj je 38 novih hiš, za dve družini vsaka. Deise Blvd. ob E. 140. cesti ulični pro gi. Prva cesta za Kuhlma'n Car Shop. Te hiše hitro kupujejo, ker so izvrstne in nizke v ceni. Samo 31 jih je še. Pridite in si jih oglejte. M. Nachtigal Realty Co. 6221 St. Clair Ave. Tel. Randolph 794. (109) Stanovanje se odda, dve opremljeni sobi s kopališčem, za pečlarje ,samo $7.00 n* teden. Posamezne sobe po $3.50, samo za moške. To so jako čiste sobe. 1383 E. 55th St. (110) ■j------- KADARKUPUJETE hrano za vašega kanarčka, bodite vselej previdni, kajti slaba pokvarjena hrana škoduje ptiču, da ne poje kot bi moral in večkrat je posledica, da ptič preneha z vsem — petjem in življenjem. Ohranite ptiča sposobnega za petje z najboljšo hrano in primerno kletko. Vse najboljše, nizke cene dobite pri zanesljivemu F. E. LUNKA 15413 Lucknow Ave. Lucknow Ave. je nasproti Memorial School v Collimvoodu. Hiša naprodaj spredaj hiše je prazen lot, širok 40 čevljev. Lahko se postavite dve prodajalni. Zadaj garač in prostora za veliko hišo. Hiša se nahaja na 0914 St. Clair Ave. Pozve se pri lastniku J. Škufca, Chardon Rd. (113) Stanovanje obstoječe iz 6 sob se da v najem Elektrika in kopališče. Vprašajte pri J. Rain, 5814 St. Clair Ave. (110) Naprodaj jc velikja električna svetilka, (floor lamp*, skoro napol zastonj. 1134 E. 78th St. (110) Pozor J Takoj dobi delo pet dobrih prodajal cev zemljišča. Zemljišče se nahaja Euclidu ,kjer se bo gradila v kratkem nova slovenska cerkev in šola. Vpra šajte na 810 Bliss Rd. ali telefonirajte Kenmore 558. (110) Prodajalec Hiša Delo dobi Dvorana Naprodaj Stanovanje J. Oblak (x-81) Ravno sedaj pridete lahko pod jako ugodnimi pogoji do lepe hiše. Imamo nekaj prav ugodnih prilik. A. F. Lueič REAL ESTATE ^174 Addisom RiL 100% financiranje vam preskrbimo, ako imate vi čist lot. Mi vam postavimo hišo po vaši želji, in vi nam odplačujete mesečno. Vprašajte za podrobnosti pri E. W. Peli, 2036 E. 105th St. Telefon Cedar 2875. (X93) Dve sobi opremljeni se daste v najem dvema poštenima fantoma, ali pa 'novoporoče-nemu paru. 5710 Bonna Ave. (109) Štiri sobe se dajo v najem. 1106 E. 64th St. (109) Hiša naprodaj, prodajalna in ose,!Ji sob, 2 garaža. Cena $6500. Vprašajte na 3595 E. 81st St. Newburgh. (109) Priporočilo! Naznanjam cenjenim Slovencem, da izvršujem vsakovrstna karpentarska dela, ako imate pri hiši kaj popraviti, vam prenovim tudi fronte od trgovin. Pošteno delo, zmerne cene. Harry Schmidt, 6727 St. Clair Ave. ali pokličite Randolph 3586. (109) Pohištvo naprodaj za dve sobi. Se proda jako poceni. 1001 E. 63rd St. (109) Hej, soseda! Kaj pa mencaš vedno tiste cunje? Jaz imam pa že vse oprano! — Kdo ti je pa opral? — I, kdo! Malo poglej v časopis "Ameriška Domovina", tam se zve vedno kaj novega. Ali ne veš, da imajo tudi naši Slovenci perilni-co, ki se imenuje St. Clair Wet Wash Co. Oni ti danes odpeljejo perilo, drugi dan ga pa že nazaj dobiš. Delo je v resnici prve vrste, postrežba hitra, cena nizka, tako da se v resnici ne izplača prati doma. Samo pokliči Telefon Prospect 1073. Za obila naročila se priporočata Fr. Budan in Jos. Rezelj Co. ST. CLAIR WET WASH CO. 1 3855 St. Clair Ave. (wed) NAJBOLJŠO OPRAVO ip tm drug« potrebičina s« V«i in Vale deklice dobite vedno po jako zmernih cenah pri BEN NO B. LEUSTIG 6424 Si. Clair Ave. Natproti Slov. Nar. Donu. » ni! .. . Berač poizkusi hitro se pomiriti. "Saj sem vam povedal, da sem Jeana Renauda ljubil kot svojega najboljšega tovariša. In potem . . . jaz sem tudi enkrat imel ženo, otroka. Rad sem ju imel, a izgubil sem ju . . . Ali ne bi jokal pri tem? ..." In zopet se razjoče. — "Ubogi mož!" zašepeče žena. — "Tu se pa ne gre za mojo žalost," nada-I ljuje on, "in za mojo bridkost, ampak za otroka uboge Genevieve. Je-li deček?" — "Ne, deklica." —"Ah! deklica torej! Velika, močna, lepa je, ne-li? . .." "Lepa? To je v istini. Velika, močna? ne zelo. Pa je najbrhkejša stvari-ca na tem božjem svetu." — "Ona je gotovo zelo nesrečna, grdo jo gledajo, ne-li? Seveda! Otrok kaznjenčev je!" Da jo grdo gledajo? Tega pa ne! Cenijo jo, spoštujejo in ves svet jo ljubi!" — "To je prav, to je prav! O pač imamo še dobrih ljudi na svetu. Navzlic temu pa ne more biti hči uboge Genevieve srečna, dobra ženica." "Zakaj ne?" - "Četudi I utegne biti prav krasna; ali je ne žali misel, da je hči ubijal-j čeva?" — "To se ve, če bi ji to bili povedali. Pa jaz sem tega gotova, niti imena Jean Renaudovega ne pozna." "Kako? Niso li ji povedali, kdo je njen oče?" — "Ne, in tudi ne, kdo ji je bila mati. Vse so ji zamolčali." "Pa zakaj pač to?" — "Da bi je to ne žalilo." — "O, razumem!" — "In ona tudi nikdar ničesar ne bode izvedela. Nihče bi si ji ne upal ziniti besedice, ki bi jo žalila." — "Kdo li skrbi za-njo?" — "Bogatejši ljudje nego li sva midva, dobri mi mož." — "Ali stanuje v Civryu?" "Ne. Tukajšnja žena bila ji je le dojnica. Že dve leti staro so odpeljali." — "Kam-li ?" — "Čemu naj vam to pravim ? Saj vi je tako ne morete obiskati." "To je res. Pozabil sem . . predstaviti se ji ne morem kot tovariš njenega očeta, ker ne ve, da ji je bil Jean Renaud oče . .. Dve leti staro so torej že odpeljali, pravite?" "Da. In ker je že takrat bila lepa kakor angelj, koj so jo imeli radi in so jo na rokah nosili, kakor da bi bila mala knjeginja. Ne-li, lepo zares zanjo. Ona ni nikdar čutila, da nima matere. Tako je vz-rastla v veselju in sreči, kakor dragocena rastlinica pod gre-jočim solncem. In danes je hči Genevievina in Jean Renaudova plemenita gospodična." Stari je poslušal poželjivo z razprostrtima rokama, z ža-rečimi očmi in odprtimi usti; on je okušal besede starkine kakor krepčalno studenčni co! "In ona tudi zasluži to srečo," nadaljuje starka, "kajti je ravno tako dobra kakor le- »» pa. "Ti ljubi Bog!" zašepeče berač. "Nikoli ne bi bil verjel, da bo tako ubog človek užival še toliko srečo!" Vstane ter stisne stari roko. "Le eno mi še povejte, dobra žena. Kako se zove hči Genevievina?" — "Ona se ime-mje Blanche." —"Blanche!" zakriči starec položivši si roke na srce. "O!" pristavi drhteč, "ne čudite se, da ... da moram zopet jokati... Jaz . jaz sem tudi imel malo deklico, ki se je zvala Blanche! Tako, sedaj sem se spočil, zdaj hočem zopet dalje potovati. Lepa hvala, moja dobra žena; lepa hvala na vaši prijaznosti!" In vzel je klobuk, pritisne si ga čez oči in se pripravi na odhod. Odhajaje se še ! enkrat obrne rekši: : "Lepa hvala!" "Z Bogom, stari! Pa pred-! no odidite, povejte mi še, kako se zovetfeT' "Jaz? Jaz se zovem Mardoche." In prosjak je potoval dalje dalje v vas. Stopil je v krčmo ter želel nekaj jesti. Kr-čmar pogleda nenavadnega gosta postrani. "Vi pač mislite, da ne morem plačati?" reče Mardoche žalostno ter potegne neka srebrnjakov iz žepa. "Tu poglejte, lahko si privoščim kos kruha in kozarec vina česar sem zelo potreben. Seveda ne pijem ga vsak dan In denar ta sem dobil od do bre gospodične seuillonske ona mi je darovala denar." Krčmar se je sramoval, za jeclja par besed ter posluž berača. Ko je le-ta pojedel in spil, povpraša, koliko je dol žan. Krčmar pa ni hotel ni česar vzeti ter je rekel v po jasnilo: "Le hranite denar ter si kupite zanj par novih črevljev, ker za to vam je go tovo gospodična Blanche da la denar. Kajti tukaj pri nas moj dragi, je dovolj, da kdo izgovori ime gospodične seuil Ionske, in že so tu odprte vse duri. Hranite torej denar in če še enkrat pridete skozi Civry, le zopet pridite k me ni." — "Vi imate torej gospo dično seuillonsko vsi prav ra di?" —"To pa to. Jaz jo imam še veliko rajši od dru gih." — "Zakaj pač?" —"Za to, ker ji je moja stara mati, ki hvala Bogu! še živi, botra." Berač omahne ter solze mu stopijo v oči. Njegovo srce je živahno bilo. A premagav ši svojo žalost in radost, za pusti krčmo kratko zahvalivši se Ubere pot pod noge proti gozdu sueureškemu. Hodil e gotovo, poznati je moral kraj. Pozno je že bilo, ko dospe tjakaj. Zleze v goščavo, ter se spusti pod hrast, n iznova mu olajšajo srce solze! Česa je iskal v gozdu? Je-se hotel skriti? Čemu? On e dobro vedel, kako razdrta n nepoznata je postala njegova vnanjost vsled dolgo-etne reve, tako da nihče ne bi spoznal v beraču Mardochu nekdanjega — Jeana Renauda! ____ Ali se je morda mož, ki je bil obsojen k dožitnemu prisilnemu delu, bal žandarjev? Ne! — 6. Tedaj sem jo videl!" si misli in zakrije glavo z roko. "Ona se me ni bala; z mano je govorila, slišal sem sladki nje glas, njene mile oči so me gledale in ona me je obdarila; ves denar, ki ga je imela, dala je meni! Jaz sem poljub pritisnil na njeno roko, in ona ie to dovolila. In ko je odhajala, je dejala: "Pridite zopet, da mi poveste, če sem vam prinesla srečo!" In ta angelj, ki sem ga občudoval, je Ge-nevievin otrok, moj otrok! In moje srce ni tega uganilo? Saj mi je vendar tako utripalo! Pravijo, da jo ves svet ljubi. To rad verjamem! "Pierre Rouvenat je svojo obljubo možato držal; on ni zapustil sirote, on ji je hotel postati boter, in če Blanche gospoda Melliera zove svojega očeta, je izvestno Rouvenat to tako uravnal! On ji je njenih staršev zakril, ime zastor so razprostrli črez njeno rojstvo ... To je bila srečna misel, to je bilo dobro! In jaz naj bi ji vzel zmoto? Jaz naj bi .ji rekel: Tvoj oče je Jean Renaud, morilec je, kaznjenec, tvoj oče sem jaz? Kakor vsi drugi, kakor Genevieve bi me pahnila od sebe, proklinjala bi me, ker tudi danes ne morem še reči, ne mo rem dokazati, da nisem ubija lec! Ne, ne, rajši umrjem, kakor da to storim! — Umrjem? Kakor da nisem že mr tev! Saj Jeana Renauda ni več, jaz sem prosjak Mardo chet..." "O čem se pritožujem? Ali ni ljubi Bog imel usmiljenja z menoj? On mi je ubogo Ge-nevievo vzel, pa za to mi je dal njenega otroka, mojega otroka. Jaz svojo hčerko več krat lahko vidim, živa duša m ne bode tega branila, in ne da bi slutila, jo lahko ljubim iz vse svoje duše. In laž ne bo, če naznanim: Gospodična Blanche, vi ste staremu Mar dochu prinesli srečo!" Vzame malo zvito ruto iz žepa, ki jo skrbno razvije Zlato se zablišči. Prešteji majhni zaklad: bilo je osem indvajset frankov. "Da bi se ne dotikal denar ja, ki so mi ga dali tu doli sem beračil vso pot. Hrani sem ga za Genevievo. Zda imam pravico, porabiti ga Jaz hočem poslušati svet civ ryskega krčmarja, črevlje in hlače si kupim. Moram biti v redu, ko obiščem svojega otroka!" Zopet skrije denar, in ker se je naredila bila noč, si na pravi ležišče iz vej Drugo jutro ga najde vzha jajoče solnce na skalovju, od koder je lahko pregledova dolino sableuseško, ki jo j t zakrivala jutranja megla. Na levi je spoznal Fremicourt, na desni Civry, in ravno prec sabo visoka drevesa seuillon ske pristave. "Da," zamrmra, "tukaj hočem naseliti. Tu hočem stanovati; ko se bode dan zaznaval, tedaj se splazim i; svoje luknje ter bom gleda streho, ki pod njo ona spava Jama med skalami bode sta novalo staremu Mardocheu "Tu bom vsaj sam svoj gos se 3od," deje sam sebi. "To je jolje, kakor spati po skednjih in hlevih." Umirjen zaradi bodočega svojega domovanja, se Mar-c oche napoti zopet v gozd, cjer si natrga šopek divjih cvetlic. Obkroži ga z zelenimi listi, poveže ter se ž njim spusti v dolino. "Ona ljubi cvetlice," reče sam sebi. "Ko se vzbudi, najde ta šopek." Hotel ga je izročiti dekli ali ilapcu blizu pristave. Ker pa ni našel nikogar, je moral sam stopiti na pristavo. Tam najde Rouvenata, kadečega iz svoje pipe. Mardoche se strese in hoče oditi. Pa Rouvenat ga je že videl. Moral je iti mimo njega. "Gospod!" dejal je, "prinašam ta-le šopek tu." — "Tako?" reče Rouvenat. — "In komu pač?" — "Gospodični, ki ima tako rada cvetlice." — "Tedaj ste vi oni mož, ki ga je srečala včeraj gospica Blanche ob reki?" — "Da, to sem bil jaz." — "Povedala mi je o tem. Veselila se bo teh cvetlic. Pa ona ni še vstala. Če hočete počakati, lahko ji šopek sami izročite." — "N ... e. Hvala. Čakati ne morem. Morda bi vi bili toli dobri, . . da bi ji vzro-čili šopek . . . starega Mardo-chea. In ne-li, da smem časih prihajati sem?" —< "To se ume, stari; kolikorkrat hočete." — "Se-li ne motim? Šteli morda vi boter gospodični?" — "Vam li je gospica Blanche pravila o meni?" — "Da. Rekla je, da ste najboljši človek na svetu. Poljubam vam roko, gospod Rouvenat. Na svidenje!" S tem se oddalji Mardoche brzo. "Ni me spoznal!" zamrmra ter pomirjen vzdihne. Rouvenat se vrne s cvetlicami v roki v hišo, stopi v prvo nadstropje ter rahlo potrka na Blancheino sobo. Mlada deklica se prikaže v beli jutranji obleki na pragu. Bila je ravno vstala. Radosti poskoči ugledavši cvetlice. Mislila je, da jih je natrgal Rouvenat. Ta pa ji smejoč se pove, da je je cvetlice prinesel stari Mardoche ter zopet odšel. "Pa zopet pride?" povpraša vesela deklica. — "Dejal je, da. Ti se torej zanimaš zanj?" _ "In še kako! Včeraj sem vedno mislila na-nj, in danes ponoči se mi je prikazal v grdem snu." — "Ti imaš tedaj čestokrat grde sanje, mala?" — "Ah ne, ljubi boter. Pa danes ponoči ... poslušaj me: Sanjalo se mi je, da se nahajam na rekinem bregu ter si nabiram cvetlic. Še nek »j izvodov besednjaka, ki ga je spisal dr. Kern, se lahko dobi. Naročite takoj, v uradu "Ameriške Domovine". 6117 St. Clair Ave. Ml popravljamo strehe, inštaliramo furneze, popravljamo žlebove in kanale. Vsa kleparska dela. Dobro delo, nizke cene. The Homestead Sheet Metal Co. 7924-30 BROADWAY Tel. Broadway 3054. (w.l) M. J.GRDINA, Slovenski odvetnik 1035 G utrdil« Bid*. Telephone Main 3659 Podružnica: v torek in četrtek zvečer od 0:30 do 8. ur« na 0100 St. Clair ava. Telefoni Pennsylvania 2481. Mala hiša naprodaj, kopališče in furnez. 5 sob in velika klet. Vpraša se na 969 E. 78th St. (110) PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR 6628 S. CLAIR AVE. če hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene. Penn. 1000. (w.f) (Dalje sledi) MNOGO LET v naselbini in vedno priljubljen pri vseh slovenskih društvih in posameznikih za izdelovanje najboljših fotografij. Se priporočam za izdelavo finih slik po nizkih cenah. J. S« JABLONSKI 6122 St. Clair Ave. Izlet v Evropo Sedaj je najbolj primerni čas za potovanje. Mi lahko nudimo našim potnikom najbolj ugodne prostore 'na največjih in najhitrejših parnikih. Stotine in stotine oseb se je zadnje čase poslužilo naše postrežbe v njih popolno zadovoljnost. Pridite k nam, kadar hočete potovati. Mi vam postrežemo. Obiščite Evropo sedaj! JOHN L. MIHELICH CO. 6303 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Pooblaščeni zastopniki parobrod'nih linij. f Zopet nekaj novega rozor: toieto! Naznanjamo našim številnim odjemalcem in prijateljem, da imamo sedaj v zalogi slavno znane laške preše in malne katere izdeluje Berarducci Bros. Co. Te preše so absolutno desetkrat močnejše kot vsaka v Ameriki narejena stiskalnica. ■ Vsaka preša je prodana z našo garancijo. Imamo tudi polno zalogo najboljših sodov vse mere iz bele hrastovine. Prodajamo jih po jako nizkih cenah. Naša posebnost so tudi fini sodi od žganja. Imamo jih stotine, da lahko izberete. Kupite sedaj in prihranite si dva dolarja pri vsa,k£in sodu. 6201 ST. CLAIR AVE. MIHALJEVICH BROS. CO. Blago razpošiljamo na vse strani. Pozor, rojaki, gospodinje! Cenjenemu občinstvu v okolici naznanjam, da bom danes, 16. septembra, otvoril NOVO PEKARIJO katero želim ob tej priliki priporočiti vam vsem. Tri-dite enkrat poskusit k nam, da dobite v resnici izvrsten kruh in vsakovrstno pecivo po najbolj nizkih cenah. Se priporočam v obilen obisk. ANTON NOVAK 6218 St. Clair Ave. Otvoritev pekarne se vrši danes. FRANK J. LAUSCHE, ..........odx>*1n(K Cez dan se oglasite na: 103» GUARDIAN BUILDING Ob torkih in četrtkih zvečer od 6: SO do 8. se oglasite na 6121 ST. CLAIR AVENU1 Tel. na domu: Randolph 7119 Tal. t mestu: Mala «330 ^mtmmniniiiiiittiimmmmtmttmmmmmiiiinittntmtmmtmtttnmamtS' A restful night on Lake Erie Make« a pleasant break in your journey. A good bed in a clean, cool stateroom, a long sound sleep and an appetizing breakfast in the morning. Steamer. "SEEANDBEE"—"CITY OF ER1E"-"CITY OF BUFFALO" Daily May lit to November 15th Leave Cleveland—9:00 P. M./ E.nt.rn \Leave Buffalo- 9.00 P. M-Arrive Buffalo — *7:00 A.M.I Standard Time / Arrive Cleveland *7:00 A. M. ♦Steam.r "CITY OH BUFFALO" arrive« 7. JO A. M. Connection, for Niagara X-alla. Ea.tern and Canadian point.. Aik Your ticket agent or tourUt agcncy for ticket, via C & U Line. New Touritt Autouiobll. Hate—$7.50. Send for free »ectional pntilc chart of The Great Ship the Great Ship "SEEANDBEE" and "SEEANDBEE'^- 32-page booklet. i Jf, Length, 500 feet. The Cleveland & Buffalo Tran.it Co. Urcadth. 9» fect Cleveland. Ohio iHW 6 Inclicl. Fare, $5.50 Your Hall Ticket U Good on the Boat.