TUDI KMETJE
v srednjeročnem in dol-
goročnem    družbenem
načrtu
V sntemicah za pripravo dniž-bcncgm nafria obdne za obdobje ^JUU—1985 beremo, da je glavna osmerfoev v kmettystvu or-gaaizadjsko povezovati zasebno kmetijitvo v obani. TZO Dobru-njc naj bi v kooperadji zajela vse kmetije s tržno proizvodnjo. Teh lunetq je v obdni 730. Sedaj ima zadnga 310 koopcrantov. Pri rastlimki proizvodn)i je v smemi-cah dan pondarek na povečanje pridelavc Ustne krme, pa zele-n}ave in povrtnin.
Živinorcja bo usmerjena v pri-dobivanje mleka in mesa. Število govedl bomo povečali z doseda-Djim izvajanjem prepovedi klanja telet tcr oakupom le-Jeh za pita-nje in plemenakih teBc iz prizna-Bih živiDore>ikih obmodj.
Nadaljevanje na 7. strani
(Nadatjevan)e s 1. stiani)
V družbenem sektoiju bo posestvo Zadobrova usmeijeno v vzrejo ple-menskih   telic   za   mlečne   farme AgFoemone.
Investitije bodo usmerjene v me-lioracijo zemljišč, gradnjo skladišča v okviru kmetijske zadruge ter gradnjo falevov in silosov na usmerjenih kme-tijah.
Kmetiiska zemljišlta skupnost bo svojo dejavnost usmerila v varstvo kvalitetnih zemljišč in hidro — in agrometioracije. Z uvdjavljanjeni prednosine pravice pri prodaji kme-tijskih zemijišč se bo povečal zemlji-ški fond. Ta zemlja bo namenjena kmetom, ki bodo svojo izgnbiii za-radi urbanizacije. Opravljena bo todi sanacija povečanega nasada topolov v Kašlju in sanacija sadnih nasadov v Vinjah, Volavljah, Javoni in Repčah.
V  smernicah družbenega razvoja Ljubljane in občin do leta 2000 pa beremo, da bomo posvetili posebno pozornost razmejitvi interesnih ob-močij kmetijstva in urbanizacije. Pri
opredelitvi trajnih kmetijskih zem-Ijišč bomo upoštevali bilanco potreb in oceno realnih možnosti oskrbova-nja Ljubljane s kmetijskimi pridelki, z upoštevanjem celotnega kmetij-skega prostora v regiji. Posebna po-zornost bo veljala zagotovitvi stal-nejših ekonomskih možnosti za kme-tijsko proizvodnjo s planiranjem po-krivanja potreb s kmetijskimi proi-zvodi v ljubljanskem prostoru in z naprej dogovorjeno proizvodnjo za kritje teh potreb tudi s pospeševa-njem kmetijstva v regiji, republiki in Jugoslaviji.
Kmetijstvo pa bomo dolgoročno pospeševali tudi na tistih območjih, ki so za sodobno kmetijsko proi-zvodnjo manj ugodna, pomembna pa so za ohranitev naravnega ravnoves-ja, so nekreacijske vrednosti, pa po-membna tudi zaradi narodnoo-brambnih in drugih interesov.
Tako piše v naših smemicah za iz-delavo srednjeročnega načrta druž-benega razvoja za obdobje 1981 — 1985 ter v osnutku smernic dnižbe-nega razvoja Ljubljane do I. 2000, ki so prav zdaj v razpravi. O tem pa,
kako konkretno kaže v prihodnje na-šemu kmetijstvu in kako se tudi za-sebni kmetovalci vključujejo v plan-sko proizvodnjo, smo povprašali inž. Franca Škeria, svetovalca za kmetij-stvo pri izvršnem svetu občinske skupšdne, ki je hkrati tudi predsed-nik sveta za družbenogospodarske odnosev kmetijstvu in gozdarstvu pri predsedstvu občinske konference SZDL.
Energija in proizvodnja hrane sta v srednjeročnem in dolgoročnem družbenem razvoju Slovenije in Ljubljane dana v ospredje. Vsa mesta in večji kraji načrtujejo samo-preskrbo s hrano (iz bližnje okolice) v čimvečji možni meri. V preteklosti smo z nenačrtno urbanizacijo na ob-močju Ljubljane pozidali veliko naj-boljših kmetijskih zemljišč, resno porušili zaledje in ogrozili samopre-skrbo. Ta problem bo v prihodnje še večji, ker bodo tako število prebival-stva kot potrebe po hrani narasle po vsej državi. Ljubljana načrtuje v letu 2000 do 500.000 prebivalcev.
V naši občini smo storili bistven premik v odnosu do kmetijske zem-Ije s sprejemom prostorskega plana za potrebe kmetijstva. Tudi v bodoče morajo vsi družbeni dejavniki v ob-čini ta plan upoštevati in odbiti vse pritiske in poskuse za spremembo.
Naš dolgoročni cilj je, da količino sedanjih kmetijskih površin obdr-i žitno tudi v prihodnje. Tem naporom v prid je tudi občinski odlok o zašči-tenih kmetijah, ki so zaščitene pred delitvijo. S prostorskim planom pa je zaščitena tudi zemlja v upravljanju družbenih obratov, npr. v farmi Za-dobrova, ki vzreja najkvalitetnejše telice (500) za vse mlečne farme Emone, le-te pa zagotavljajo mleko za Ljubljano. Posestvo Zadobrova intenzivno obdeluje svoje površine, njegova proizvodnja je lahko za zgled okolici in vseh Sloveniji. Pa vendar so njegova zemljišča nenehno na očeh urbanistom in drugim, ki bi te prvorazredne kmetijske površine radi pozidali. Seveda bomo tudi zida-li, vendar na za kmetijstvo manj pri-merni zemlji: na območju ljubljan-skega polja, na robeh manjvrednih gozdnih površinah, v opuščenih gra-moznicah.
Hrano, torej tudi mleko, lahko dobimo iz Makedonije ali iz oddal-nejših krajev Slovenije. Vendar: kako velik delež je transport pri končni ceni hrane — in zanjo že sedaj tarnamo, kako da je draga!
Še zlasti mladi na kmetijah so pred odločitrijo, kako naj se usmerijo. Ali jim je dolgoročna planska usmeritev lahko v oporo pri odločitvi?
Vsekakor! Prav zategadelj je to-likšen poudarek na planiranju, da se dolgoročno organiziramo v zadovo-Ijevanju naših socialnih in ekonom-skih potreb, da vetno, kolikšne bodo naše potrebe in v kolikšni meri jih bomo lahko zadovoljevali z lastno proizvodnjo, presežke pa menjavali na svetovnem trgu. Če načrtujemo, da bo leta 2000 Ljubljana štela za 100.000 prebivalcev več, potem mo-ramo temu primerno načrtovati tudi število krav za mleko in za druge po-trebe. Seveda pa mora širša družbena skupnost vedeti tudi, koliko bomo lahko na teh površinah, z upošteva-njem sodobnih agrotehničnih po-stopkov, kmetijskih dobrin tudi pri-delali. Zato, da bi lahko čimtočneje usmerjali proizvodnjo po asorti-mentu in količinah, se v srednjeroč-nem načrtu zavzemamo, da bi se vsi naši zasebni kmetje vključili v koo-perantske odnose z našo edino in te-meljno kmetijsko zadrugo Dobru-nje. Pogodbe z zadrugo že pomenijo planiranje pridelave kmetijskih do-brin. To pa je tudi zagotovilo za družbeni inleres — poleg perspek-tivnega interesa kmetij in socialne varnosti kmetov.
Pri usmerjenem izobraževanju moramo usmerjati tudi v kmetijstvo. Sodobna proizvodnja zahteva visoko strokovno usposobljene delavce tudi v kmeiijstvu. K temu nas vodi novi zakon, ki med drugimi pogoji za sta-tus kmeta določa tudi usmerjeno kmetijsko izobrazbo. Prav sedaj se npr. pripravljamo za izvedbo tečajev pridelovalcev mleka, ki jih po za-konu morajo imeti, sicer jim inšpek-cija ne bo dovolila odkup. To pome-ni, da mora današnji kmet veliko znati, pa tudi vedeti, kdo bo njegov naslednik, da si bo pridobil potrebno šolsko izobrazbo in jo seveda kot kmet lahko tudi izkoriščal.
Naj končam: Uspelo nam je, da smo s splošnim dnižbenim razume-vanjem usmerili odliv kmetov z na-šega hribovitega dela občine. V pri-hodnje načrtujemo še zboljšanje nji-hovih živijenjskih in proizvodnih možnosti, da bo njih delo čimbolj izenačeno z delavci v zdniženem delu. Uspeti pa nam mora tudi, da v prihodnje preprečimo odliv kmefov z ravninskega dela občine. To je za-htevna naloga, vendar si jo s srednje-ročnim in dolgoročnim dnižbenim razvojem Ljubljane nalagamo.
SLAVKO GERLICA