Dmgotirt Cueiko Delež K. Kukavine v delu liuldjunske Opere IM25 Z& ljubljansko Opero j'c hrvalskcgii dirigenta Friderika Rukavino1 zainteresiral reiiii'r in igralec Hinko Nučič,8 ko jc v letu 191B za krajšo dobo iz zagrebškega odSel v ljubljansko dramsko gledališče. Ko je mnogo pozneje obujal svoje sporni ne, je omenil, da sta so Rukavina, tedaj dirigent zagrebške Opere, in Srečko Albini, ravnatelj tega zavoda, ostro sporekla. Rukavini so se zdele tamošnje razmere pod Albinijevim vodstvom nevzdržne, Nučiču je dejal, da bi najraje zapustil Zagreb. Ljubljanska Opera je ravno takrat iskala ravnatelja, poiskal pa naj bi ga Nučič, ki je imel za la namen pooblastilo Gledališkega konzorcija (v nadaljevanju: GK). Ob srečanju z Rukavino je izkoristil situacijo — povabil ga je v Ljubljano. Le-ta se je odzval in kmalu zatem pusta! ravnatelj ter dirigent ljubljanskega opernega gledališču.1^ Da je temu res bilo tako, potrdijo viri. Ti pa obenem povedo, da je Rukavina vstopil v slovensko Operno reprodukcijo, ko se je ljubljanska Opera po daljšem presledku oživljala.1 Aprila in maja lili E je G K začel ~a n gazirati člane za opero, dramo in orkester-» navzlic oviram, ki so bile »-posebno z vojaške strani ogi»mni>«- 1 Za biografske podatke pl. ME (MuzLčka enciklopedija), 2. izd., zv. 2, 244; SGI. (Slovenski gledališki leksikon) lil, 1372, Udi-(502; SllL, (Slovenski biografski leksikon), zv, 3, IDfifl, 153—154. Za rojstni kraj Rukavine ji* v SRL in SOL navedena Pula, v c:t, ME pa Sv, .Turaj pri Senju; v navedeni leksiki se razhaja tudi podatek o dnevu smili: ME in SfjL. navajata 2čL, SC L, pa 27. 10. 1040. — Ta leksika. predvsem SGT-, je uporabljena tudi za druga osebna imena, ki so omenjena v tem prispevku. Za nekatere primere so podatki na voljo tudi v tuji leksikalni literaturi, ki pa tu ni upoštevana. = SGL II, 474—175, II. Nučič, Igralčeva kronika, rIT. Ljubljana 5i)f[4, 3 J; prim. tudi M. MatlfliČ. Slovenski gledališki konzorcij 1317—1320 (GE). Dok, SGM (Dokumenti Slovenskega Ki e dali škr^a muzeja, knj. I, 2112 in El, 127 Lcr zap. UK 'l dne L9. 3 1319 V arh. SGM.) a Kriza so je začeli V ljubljanski Operi že 1312, ko jo je Zaposlil in odšel v Prago njen dirigent V. Tulich. Nasledil na je C, ki Hrazdira. ki sta mu občasni! pomagala N. Štritof in F Herzo.. Po Tabelni se je kvaliteta LZVCtlb vodno bolj nižala, konflikti, ki so bili bolj politične kot drugačne narave, pa so bili vedno ostrejši Kmalu sn privedli do prenehanja opernega uprizarjanih, V sezoni 1913(14 so jih deloma nadomestila rosi oranja zagrebške opere (k temu prim D. Cvetku, Gostovanju HrvaLtkc opere u Ljubljani U sezoni 191,1—1D14, Ani musices L, I9fi9, 145—IGO), Med prvo svetovno vojno je bila Ljubljana brez opernih predstav. Diripetifj reitser irt ravnatelj ljubljanske Opere od ISIS do 122j rrid^rif; Hiik/Hjfna Zn operno uprizarjanje so t>iii ^angažovani 3 tenorji, 4 baritoni in 2 basista«, poleg njih pa je »sodelovalo Sc ti dam«; za realizacijo operet sta bila najeta 2 režiserja, pa Sc »5 igralcev In 5 dam«, Balet je vodil Vaclav Vi£ck,ia sestavljale pa s(i ga 3 solistične plesalko in baletni zbor, ki je Stel L G plesalk. Orkester je imel 30 članov, operni zbor pa 24 moških in 24 ionskih sodelavcev,* Pogoji sprva zi\ delo torej niso bili kdove kaj ugodni. Iz gradiva razberemo, da si je Kukavic prizadeval, da bi jih izboljšal s tem, da bi za opero pridobil dobre soliste,* da bi bili člani orkestra in zbora stalni ter jim ne bi bilo treba iskali Se postranskega zaslužka," da bi se orkester razširil na 48 izvajalcev, ki naj bi bili po možnosti vsi slovanskega rodu. in da bi bil angažiran tudi kore» ^ SCL tu, 775, 1 Znp, cbč. /bora CK od IS. 0. L ki Si. ib, Ln M. Mabflič, Ib.. II, 127. 1 Mnd temi Hii biti npr. .1, Drvnta. I. Levar, J. Rijavec, J- Betetto. Prim. M. Mahnič, ib., I, 96 in .Mij, Kap, G K. od 5. S. 1919. Rukavina je za ta namen potoval na Dumi j in v Praflo, za. kor itiu je G K povrnil jiotne stroške in plačal dnevnic«, q.l. M. Mahnič, ib., 119. * Prim, M. Mahnič, ib., B6, 122 in 12H ter prej el L. sej. zap. in 5e zap. tl K z drt« 1„ 25. in 26. H. Ifllfl. Doku menti SOFM XV (1!), r.JuUiJ nitji »Ti 49 petitor, še kak kapelnik ter drugo za delo potrebno osebje-7 * 9 CK mu je dal proste roke, Opero bi naj vodil po lastni presoji, a odgovarjal z« vse, za njeno notranjo ureditev, za režijo, inscenacijo in zasedbo vlog, pa tudi za vaje in predstave, ki jih je moral nadzirati brez dodatnega honorarja.® Tmel je obsežne dolžnosti, pa tudi Velike kompetence in tako neposreden vpliv na formiranje ustanove, ki mo je bila zaupana. V praksi je to in ono tudi konkretiziral.0 Njegova prizadevanja pa so bila kajpak odvisna ne le od njega samega, ampak še od vrste drugačnih dejavnikov, Tako se je moral pogosto konfrontirati z razil dni mi političnimi interesi, ki so bili v vznemirljivih razmerah prvega povojnega časa še kako občutljivi, pa sc z željami GK in zahtevami Združenja gledaliških igralcev, ki so bile čedalje ostrejše in pogosto v nasprotju z interesi G K. O/iri so lahko postali še zlasti spotakljivi, ko so je srbeča val z osebnimi težnjami solistov, režiserjev in kapelnikov.10 Organizacijsko iznajdljiv in sposoben Rukavina se je navzlic nevšečnostim, ki so prihajale s te in one strani, kmalu znašel. Vede! je, kaj hote in svoj koncept je hotel izpeljati, čeravno situacija za njegovo uresničitev ni bila spodbudna, Ze za prvo povojno sezono 1913.19 je postavil zahteven program, v katerem so kot kapelniki razen njega sodelovali šc Janko Ravnik,11 Josip Čerin.12 * * * * * * Hubert Perič12 in Ivan Brezöväek,11 Sezona se je sicer začela z opereto Michujevi hčerki (Les P'ti tes Michu, A. Messager) Sl. 1. 19 IB, le-tej pa je že 3, 12, 191Ë sledila Prodana nevesta (Smetana), ki jo je dirigeai Rukavina.12 Pod njegovim vodstvom so bile v tej sezoni uprizorjene še opero Jevgenij OnjegJn (Čajkovski), Manon (Massenet), Bohème (Puccini), 1 Pagliaeci (Leoncavailo). Žongler naše preljube Gospe (Le jongleur de Notre-Dame, Massençt) in Madame RuUerHy (Puccini), Podatki povedo, da je bilo v sezoni 19IS/19 skupno 88 opernih in 16 operetnih predstav, razen tega pa še 4 baletni večeri. Po programu je potemtakem bil začetek obsežen, Rukavina je očitno menil, da jo z njim zadostil namenu G K, k j je hotel “-postaviti slovensko gledališče v Ljubljani-, operno in dramsko, -na zdrav in soliden lem el j. na katerem se bode moglo vedno bolj in bolj razvijati in spopolniti«. V gradivu, ki pripoveduje n tem, še beremo, da so bile -vzlic najveejim težavam- posamezne predstave *-na vsega priznanja vredni umetniški višini*-.19 Vselej pa ni bilo tako. Kar se Opere tiče, so bili problemi predvsem s solisti. Za marsikatero vlogo ni bilo pravega pevca in je vse šlo narobe. Skoraj si ni mogoče predstavlja ti, da je Rukavina naštudiral že kmalu 12 oper, ki so .sodile v repertoar vsakega gleda- I Gl. sej. zap. GK Za sezono 1 EU a.’19 in poslej, gradivo V arh, SGM, ■ Prim. gradivu v SOM in M. Mahnič, ib,, knj. II, 4?; isti, Prispevek k podobi Narudneg.i gledališča v Ljubljani od —1024 (Prispevek), Dok. 5GM Vil, 44, 47, «, 50 ss, in Vlil, IS j ss. 9 Prim. gradivo v SC M. II M. Mahnič ib., Dok. SGM VII In VIII; gradivo v arh. SÜM. 11 5GL III, 574, 575. 11 ME 2. izd., zv. 1, ,195. ta SGT* II, 904—505. " SGL I, 01, 11 Gl. Ileperiuar slovenskih gledališč J8G7—1AG", Ljubljana 1967, Ž04. — Tudi za podatke n, opernih uprizoritvah, ki bodo v nadaljevanju omenjene v tekstu tega pri- spevka, gl. isto publikacijo, 204 11 M. Mahnič, GK, ib., 11, 127 in gradivo v arh, SGM, lišča, kakor je poudaril, in jib je mogel. talco je -sam izjavil, vsak hip izvesti.1’' Najbrž je nekoliko pretiraval, saj je snttno, da su bile l«laj in £c lep fas potem realizacije na odru ljubljanske Opere marsikdaj vpraSljive. Vsekakor pa si je Rukavina prizadeval, da bi te in ono težave odpravil ali jih vsaj minimiral. Tako se je na primer zavzemal za to, da »se pridige sedanje operne moči in izvrže zamene le lam, kjer so v umetniškem oziru ugodne-..18 Hotel je ohraniti dobre pevce, tako tudi Betetta, od katerega je Selci samo to. da ne bi toliko odpovedoval.l* Rukavina pa je v svojem dolu kmalu naletel na nasprotovanja. Zlasti so mu očitali, da je »edini gospodar v operi«** in odlofa o nastavljanju ter odpovedih najsi bo sulislov, kapelnikov, korepetitorjev, režiserjev, članov cirkusi ra in opernega zbora in še o vsem drugem, kar sc tiče Opere in njene oiiganiza-cijske oblike. Upirali so so mu zlasti ti iz Združenja igralcev, v katerem je bila večina opernih izvajalcev in ki je bilo večkrat v sporu t GK, dokler je la obstajal. Inlertai teh dveh forumov so sc v marsičem krizah oz, razhajali. Za ukrepi, ki jih jc vršil Rukavina, je ponavadi stili GK. BoJj ali manj negativen odnos. Iti ga je imelo cit. Združenje do Rukavine, je puLomtakcm že zato razumljiv. Napetosti so sc vse bolj ostrile, že jesen It)IS je bila v ljubljanski Operi precej nemirna. Rukavina je bil v sporu z režiserjem Wurícrjem in kapelnikom I. Brezovskom. ker sta se negativno izražala o njegovih sposobnostih in rušila disciplino. Zahteval je njuno odstranitev, a tega zaradi intervencije tako GK kut Združenja igralcev ni dosegel.51 Tudi režiser Franjo Bučar-5 se mu je postavil po robu, čezenj pa se je pritožil Je kapelnik Perič. Ta je trdil, da mu je Rukavina sprva mnogo obljubljal, pozneje pa očital, da ne zna klavirja in ga niti za diregiranje /bora ne more porabiti, ne da bi mu. dal priložnost pokazali, kaj ?more,£a Očitkov, nesoglasij, sporov, podtikanj in podobnih nevšečnosti je bilo z vseh strani na pretek, zanje je gradivo zgovorno.25,5 Rukavini so zamerili '.vidi to, da ne skrbi dovolj za kvaliteto upri zoritev, da se ozira na Stvari, ki nimajo s strokovnostjo nič skupnega, ampak so zanjo v posledicah celo škodljive, in da ne vzdržuje potrebne discipline. Kaže, da je tako treba razumeli tudi »strogo zaupni^ dopis gledališke uprave z dne ü. II. 1921, v katerem sc omenja pomanjkljiva izvedba Išvangcljnika [dirigiral A. Balatka) in slaba uprizoritev oper Tha'is in Dalibor, ki ju je dirigiral sam Rukavina, Naročeno mu je bilo, naj čimprej 17 Prim, gradivo v arh SGM in M Mahnič, Prispevek, Dok. SG1W VII, &D. in Tb„ 53. ” Ib., 15ti in sej. Kap. z rine 20. 10. 1022, arh. SGM. M. Mfihrič, GK, ib. II, 227 SS, in gradivo V arh. SGM. rL M, Mahnič, ib„ 100 ss. - SGL 1. 04—B5. 11 Prim. M. Mnhnif, ib., Dol-: IT, 10!) ss. in ustrezni zap. V arh. SGM. Perič je dobil odpoved s 115, 2, 1920 (gl. M. Mnhnlč, ib„ 220). Glede njegovih sposobnosti je bila prej negativna kot pozitivna tudi strokovna kritika, prim. Dom in svet (DiS) XXXIÍ1, 11)21), 202, *** Fu tej slrsni precej povedo sejni zap. (v arh. SGM). iVckaj se je mogoče seznaniti: s problemi, k:, so Jitistajoh. tudi iz korespondence, naslovljene na Rukavino; kolikor se J c ohranita, je v arh. SGM. V njej je tudi dopis z dne 29, 1.1923. v katerem upravnik gledališča (M. Hubad) poziva Rukavino, naj sporoči, na katere člane v prihodnji sezoni ne bi več reflektival in bi jim bilo po njegovem mnenju umestno odpovedati. DoKmaenti mcfm XV iK>, Ljubljana lir? 51 skliče ».skušnjo ensembleski prizor v prvem aktu Evangeljnika« in bo pri tem tudi sam navzoč. Bil je opozorjen, da se -ima lotiti dela z vse obzirnostjo in kulttnlnostjo« ter se ogibali pripomb, če?5 da tega ne zahteva on, temveč upravnik. Prav lam je še rečeno, da se opaža, da >-vlada v operi nekako kompromisno življenje; z ozirom na to dejstvo, ki je splošno znano«, mu je upravnik F. Juvančič24 naročil uvesti absolutno disciplino, «-tako da boste imeli članstvo res in ne samo navidezno v roki«.*1 Gradivo, ki je na voljo, to stanje, ki bi mu lahko rekli tudi nered in ki je bilo značilno za ljubljansko Opero v času, ko jo jc vodil Rukavina, še obilno dopolnjuje. Kar se je dogajalo v Operi, pa je bilo seveda znano tudi zunaj nje. Za lo so poskrbeli vseh vrst sodelavci te ustanove, nemalokrat gotovo kar prenapeto. Javnost je vedela tako rekoč vse in včasih Sc več, kot je bilo res. Spremljala pa je tudi izvedbe, za katerih raven jc bil odgovoren Rukavina, naj jih je dirigiral sam ali sn jih vodili drugi kapelniki. Kadar koli jc bile kaj narobe, sta kritika in publika iskali razloge tudi v njem ali celo samo v njegovih lastnostih, človeških ali umetniških ali obojih. Izredno ostro je sodil o Rukavini glasbeni kritik dnevnika ^Slovenec« ter revije -Dom in svet« Marij Kogoj, ki je, mlad in poln stlr ob prehodu v dvajseta leta s svojim, v ekspresionizem naravnanim nazorom, v siovenske skladateljske vrste vnesel precejšnji nemir. Rukavina mu je bil vse prej kot všeč. Ko je ocenjeval n n primer Uprizoritev opere FJoheme, ki jo jc ta dirigiral, mu je očital narobe tempe, dinamiko in frazi ra nje, prav z ničimer ni bil zadovoljen,24 menil je, da pomeni operni program sezone 1919/20 popolno stagnacijo. Na drugem mestu je ostrino svojega pisan ja pojasnil, češ da bi se za sezono 1918/19 »lahko sodilo, da je bila po dolgem molku pač zopet prva in je morda zato nosila na sebi znake nedoletnosti«, vendar »če je iz tega ozira, lansko sezono kodo presojal našo opero tako milo, ni povoda, da bi moral storiti tako tudi letos«.21 Kaka je bila ta, programsko osporavana sezona 1919/20? Na sporedu so bile opere Pikova dama (Čajkovski), Hoffmannovc pripovedke (Offenbach), Rig-ta k nil, pi) njegovem solisti niso ustrezali. Menil je, da Rukavinu sploh ne ve, kuj angažira in mu to poslane jasno »šele, ko ga vse občinstvo obsodi*. Svoje stališče do Rukavin:’ je skušal pojasniti. Dejal je, naj lc-ta nikar ne misli, da ».se bijemo z njegovo osebo. Mas zanimajo le lastnosti njegove osebnosti, v koliko so v k var našemu gledališču in naši glasbeni kulturi vobče«. Kogoju je bilo znano, da Rukavina ve, da »smo njegovi prepričani nasprotni ki*, in zavedal se je, da. utegne še nekaj časa ostnti "nered za odrem«. Vendar je zapisal, da »si upamo« z zadoščenjem »že danes k o n st a ti reti. da dirigenta Friderika Rukavine ni več. Imamo le dvoje dirigentov: g. Brezovska in g. Ungerja, vse drugo ni nič«.™ Rukavino je odpisal,57 zanj je bil le »splošni! znan kapelnik z garancijo gotovega neuspeha«.5" Kogojeva sodba jc bila uničujoča, izrekel je hude besede. Njegovo ocenjevanje Rukavine je izzvalo dopis »čl»nrjv opere«, ki je bil datiran z 11. 2. 1920 in objavljen v »Slovenskem narodu«. V lem dopisu beremo, da se člani opere čutijo dolžni braniti ravnatelja Rukavino pied »neopravičenimi in nečednimi napadi« zdaj, ko se je »gospod krili k z zavihanimi rokavi vrgel« nanj in ko -v isti sapi hvali in deta pravo ameriške reklamo za drugega kapelnika«, zaradi česar je » tendenca tega pisanja več kot prozorna«. Iz nadaljevanja izvemo, da Ib., PB ; prim, Se Sl z dne 31. I, 1B2D. ,f M. Kogoj, ib„ 03. ai lh, 54 SGL I, 187—180. “ Si v. dne 19, 2 I0ŽČ; prim. še DiS XXXIII. 09. "* DiK XXXIII, 202. 51 Iz konteksta ni jasno, ali je med »vse drogo ni nič« pol ep. Periča šteli Uidi A. Eaiatko. " Si Od 27, 5, 1020. Uokliuicnll SGFM XV (S3!, ljubljana 19)9 53 je -Rukavina z nemajhnim (rudom pomagal postaviti našo opero sploh na nogo, da je Kogojevo pisanje -le izraz osebne mržnje« in da obstaja pri Operi neka klika, ki si je -zadala nalogo, da tega moža s pomočjo ljubljanskih več ali manj zmožnih kritikov onemogoči in na la način sebe dvigne do gotovih mestec, ki se jim lesketajo v državni luči*’. Pisci cit. dopisa so še izrazili domnevo, da je tu morda prizadeta tudi kariera -Slovenčevega*- kritika, le to jim še ni jasno, -na kakšno mesto aspirini ta svetla zvezda na polju slovenske glasbe. Nečemu mnogo govoriti o njegovih zmožnostih, toda toliko bodi vendar omenjeno, da koreptv titorjjev njegovega kova nas obvaruj, o Gospod!« Naravnost puvedo, da vidijo v Kogojevih zapisih proti Rukavini tendenco vplivanja na izbiranje novega vodstva v trenutku aktualnega podržavljeni a ljubljanskega gledališča, a da pu Un.i strani -gotovo ne bodo prihajala v poštev mnenja in nasveti g. Kogoja«.™ Te očitke je Kogoj zavrnil in pripomnil, da je bila nesreča, da je bil imenovan za intendanta F, Govekar, s katerim je -prišel v poslovanje gledališke uprave nered, ki še sedaj ni izginil iz njega, zlasti zato, ker je za opernega šefa angažiral moža. kakor je g. Rukavina«.1“ -Člani opere-* so se predstavili kolektivno, a jih je treba glede na prakso, v kateri najbrž niso bili izjema, razumeti kot neko ožjo skupino, ki je bila Rukavini naklonjena; kdo so bili konkretno, ne vemo. Ravno tako ne vemo, kdo so bili «abonenti-« in kdo od njih je bil ta, ki se je zavzel za Rukavino in pisal, da Lz Kogojevih kritik -žari, rekel bi. osebno sovraštvo ali pa mogoče tudi zavist* ter ob koncu zaželel, naj Rukavina »s svojo veščo roko in agilnostjo nadalje vodi našo opero od stopnje do stopnje v popolno zadovoljnost za njim stoječe Velike garde abonentov*.41 Nasprotovanje Kogoju je spodbuditi.) F, Bevku.** ki je Lam kot Kogoj, to jo v -Slovencu«, poročal o dramskih predslavah, da se je zoperstavil poskusom -od izvnstnšh strani vplivati na lo. da bi vzeli naši gledališki kritiki presto besedil«. Menil je, da je proti Kogoju -edina možnost Uspešnega boja ta, da kdo strokovnjaško pobije njegove trditve*, kar pa s* še ni zgodilo In -moramo tudi zan&prej še vedno verjeti kritiku«.-11 Nekaj zatem mu je odgovoril nepodpisani avtor, mold a Govekar ali kak novinar -Slovenskega naroda*, da se z njim sicer strinja. Vprašuje p&, ali je -Kogojeve izbruhe mogoče smatrati za inteligentne in kulturne« in pristavlja, da je -Slovenec* s svojimi sodelavci -vedno pobijal in ubijal naše gledališče«.11 Kogojeva poročila so Govekarja vsekakor vznemirjala,"5 n njih pa je na svoji seji 2(i. 2. 1320 razpravljal tudi GK, ki je zaprosil člana diroktorija J. Adlešiču, naj intervenira, da bo Kogoj prenehal * napadi v časopisju na Opero in njenega, ravnatelja.1“ M trn j kot Kogoj, a še vedno dovolj oster je bil Z. Prelovee,17 ki je v svojem poročilu o delu ljubljanske Opere pisal, da bi bila dolžnost Kraljevega narod- ,p Slovenski narod (SN) 7- dne 15. 2. (020. ** Sl od 24. 2. 1920. prim. še Sl od 26. In 28. 2. 1920. *’ SN od 10. 2. mo, « SGL i, 54--Sj. 4S Sl z dne 29. 2. 1&2U. 11 SN nd š. 2. 1920. *» GL SN z dne 15. Z. 1920. M. Mahnit, GK, Dok, SGM II, 221 in gradiva V arh. SGM. *T ME 2. izd., ZV. 3, L25. nega gledališča — tako .se je ljubljansko gledališče tedaj imenovalo —, da »nas poleg dobrih svetovnih del seznani s slovensko in jugoslovansko operno literaturo-., 2 -začetniško opero* V. Parme se nk zadovoljil, tudi mu ni bilo všeč, da ni bilo na sporedu nič iz hrvaške in srbske operne literature, da sta bili iz češkega repertoarja izvedeni .samo Rusalka in Prodana nevesta, ta »češkemu značaju nasprotujoče podana-, iz ruskega pa le Pikova dama in Onjegin, Za -prvi greh*- je imel, da »smo se naslajali le ob italijanskih in francoskih skladatelj ih-. -Drugi greh- je hib po njegovem nepravilnost v razporejanju dirigiranja — navedel je, kolikokrat je dirigiral ta in oni kapelnik, največkrat seveda Rukavina —. -tretji- pa nepravilno razdeljevanje vlog in neupoštevanje alternacij, kar je večkrat povzročilo odpovedovanje predstav, Za Rukavino je pripomnil, da '-je bil vse leto predmet osebnih in pa tudi stvarnih napadov kritike-, očital mu je. da njegova »naštudiran j a in dirigiranja nosijo pečat površnosti« in da dostikrat »posveča skrb in pažnjo posameznim mestom v operi, v celoti pa greši ponajveč na ekstremnih menjavanjih tempov«. Svoje poročilo je sklenil z mnenjem, da hi Opera »uspevala mnogo bolje, da ne bi bilo toliko intrig, zavrainnsti in hudobije v gledališču*: ter priporočil, naj detajo za »napredek in procvit- te ustanove -vsi, od upravnika do sutterja v medsebojni slogi fn strpi j ivostl«.** Ta /olja so Frelovcu kajpak ni izpolnila in ravno tako ne komu drugemu, ki je hotel enako. Tudi članka o “vprašanju ravnatelja kr. Opere v Ljubljani*, ki je pozneje izšel v »Maski«, glasilu ljubljanskega pododbora Zružcnja gledaliških igralcev. torej lam, kjer jo Pr e lovec objavil svoje prej cit. poroči 1<>. ni odlikovala enaka stipnost. Tam beremo, da je bilo po podržavljanju gledališča pričakovano -ozdravljenje razmer z imenovanjem novega rav&ntefja«, na kar -čakamo še danes z gotovim zaupanjem, da bedo merodajni faktorji vpošlevali upravičeno zahtevo pretežnega dela gledaliških obiskovalcev ter imenovali ravnateljem moža, zmožnega voditi našo opero v vsakem pogledu k cilju popolnosti-. Zatem je v tem članku rečeno, da jo bila preteklo leto -struja proti takratnemu in — žalibog — še sedanjemu ravnatelju g. Frideriku Rukavini v javnosti še mala. v srcih občinstva pa vendar zelo v olika in ta struja zavzema letos mirno lahki) trdimo 80 ".-'n vseh gledaliških obiskovalcev, a med temi je ves glasbeno naobraieni svet. Zmožnosti g. Rukavine — toda ne glasbene — W vstvarile nasprotno strujo in ta napenja vse sile, da bi ga obdržale na krmilu. Kakšni motivi vodijo to dobro znane gospode, nam je neznano, gotovo pa niso umetniškega značaja«. IHsec (M. E. Lajovic) se v nadaljevanju naslanja na članek »Dekadansa hrv&lske opere« v zagrebških »Novostih* (1917, 6., 7., B., 11., lfi.. 19., 21, in 28. lž.)t v katerem je bilo med drugim rečeno, da se kapelnik Rukavina »nikada ne Upušla u izradjivanje detajla, nego traži samo grubc efekte«. Hrvat-ska kritika mu je očitala, tako je rečeno v cit, zapisu, v bistvu isto kot slovenska,Članku, o katerem >e govor, je bilo dodano v pripisu sporočilu, da so listi ravnokar prinesli še nepotrjeno vest, da je bil Rukavina imenovan za ra%rnatelja ljubljanske Opere, torej človek, ki je poleg »nezmožnosti tudi moralno opo- J’ Maska št. 1, litat), ii—11, " Maska Jt. 7, 1BŽ1, 102—105. ]ViklmjiTiil Berili XV 131), I jLLhlj.imL IMS o n nočen ... in ki si lasti žalostno ¡taslugo, drt baš rudi njega zapuščajo zmožni domačini naše gledališči. Dr, Čerin. Kogoj. Medvedova, Ravnik. Skrjanc, Unger so že šli in v slučaju tega imenovanja jim sledi eden naših najboljših ■ kapelnik Brezoviok«.411 Mnenja o Rukavini kot ravnatelju in dirigentu so bila žoln različna. Vselej se v medsebojni primerjavi niso ujemala,51 ti so ga zagovarjali, oni mu nasprotovali, nekateri so mu sposobnosti priznavali,52 drugi odrekali. Mod kritiki, ki so ocenjevali Rukavino v tem zares napetem odbodbju, je bit tudi L. M. Škerjanc. Zanj je btl le-ta -oseba, o kateri sc pri nas že vse leto največ in tudi najrazlič-neje razpravlja«. Za glavno značilnost, njegovega dirigiranja je imel -hotenje, prinesli melodično frazo do veljave tor z eleganco izpolniti to. kar primanjkuje na poglobitvi«. Kvarna se mu je zdela njegova površnost pri študiran ju in nesmotrnost v razdeljevanju vlog. Menil je, a o Lem ni£ konkretnega povedal, da vladajo v Operi »nepojasnjene, ijčitno koruptne razmere, na katere je ie marsikdo opozoril, a brez uspeha--.13 Z drugačnega vidika se je lotil opernega vodstva, se pravi Rukavine, A. Lajovic, Repertoarju sezone 1920/21, ki je med drugim obsegal opere Tosca {Puccini), ThaTs (Massenet) in Carmen (Bizet), je očital -brezizraznost". Menil je, da se vodstvo Opere »prav nič ne zaveda težke Odgovornosti in visokih nalog« in gleda »dobičkarsko«, za kar pa tedaj, krt je gledališče podržavljeno, ni več enakega razloga kot prej. Po njegovem »letošnji repertoar ne odgovarja niti najskromnejšim željam in kaže absolutno pomanjkanje vsakega čuta za kulturno pomembnost našega opernega instituta«. Dovolil si je upanje, da pride do Izboljšanja, sicer bo treba -izvesti energične remedure in capite et in membris-,E< Njegove pripombe so torej veljale predvsem repertoarni politiki Opere in po tej slrani Se zlasti premajhnemu upoštevanju slovanske operne literature.11 Ib. — Brezovšek je res odšel v beograjsko Opero, C. Medvedova je kot igralka prešla v ljubljansko Dramo, Ungar poslej ni bil več v ljubljanski Operi. Čerin je bil kapelnik sodbe Dravske divizije In najbrž ni mislil na U>, da bi se za stalno zapustil v Operi. Takega namena skoraj gotov d tudi L. M. Škerjanc in J. Ravnik, ki ju je bolj mikal konsfirvatorij, nista imela. Kaže pa, da je to želel M. Kogoj, ki se V Operi ne bi moRjel zadovoljili s korepetitorstvom, O t^m govorijo tudi piratki iz prvih mesecev leta 1022, ko se je potegoval ¿u mesto dirigenta v tej Instituciji, a je biio rečeno, dn ga »za zdaj ni mogoče nastavili-; Zakaj ne, iz dokumentacije n L razvidno (gl, sej, znp. z dne 29. 3. 1922 v arh. SGM in M. Mahnič, Prispevale, Dok. SOM Vlil, 150.1 11 Kazen gradiva, ki je bilo p<> lej strani že omenjeno, a bi mu bi in mogoče še marsikaj dodati (tako npr, zapis v SL z dne 5. fi. 10213. kjer je F. Zabret izrazil dvom v Kogojevo nepristranost, češ njegove kritike zadnjega časa -nosijo preveč očitno značaj osebnega nasprotstva oziroma osebnega kulta«), je zanimivo tudi to, kaj je mislil tedaj mladi kritik Škerjanc. Menil je, da je kritika pri nas 'izgubila svoj vzgojni pomen, ker je po večini služila le osebnim namenom sovraštva alt gloriflkacijc in niti kritiki niti kritizirane!.,, niso znali obdržati nestrankarskega stališča« (gl. L. M. Sfcerjnnc, Glasbeni pregled. Ljubljanski, zvon XL. 1029, 351). Ker je pred tem pasusom govor o Rukavini, je očitno merit mi Kogoja, s katerim se je po umetnostnem nazoru zelo razlikoval. To pa ni bilo edin n, kar ju je luči to. Oba Sta veljala Za perspektivna V tedanji mladi .slovenski skladateljski generaciji, seveda pa ne za vse; naprednejši glasbeniki so bi it na. strani Kogoja, tradicicmninejšL pa Škerjanca, Tnkn se zdi prej omenjeno domneva kar upravičena, čeravnu v cit. Skerjančevein članku Kogoj ni izrecno naveden. 15 K temu, kar jc bilo tu ¿c rečeno, še gl. npr. J (Jutnoi z dne 1, 10. in 19, 12. 1&20, O Rukavini je bilo na prehodu v dvajseta leta mnogo negativnega hapi.sano in reiiiino, le redki so bili zanj. Moral pa je imeti trdno zaledje, prej politi ¿ne kot .strokovne naravo, kajti vsemu navkljub je bil po podržavi j en ju gledal iitča poslavljam za ravnatelja Opere. Kogoj in še mnogokdo je bil nad lem seveda razočaran, vesel pa M. Hubada, ki je bil imenovan za upravnika gledališča. Upal je, da se bodo z njim v delu pokazale pozitivne spremembe in poudaril, da se mora opustiti »priljubljena gesta -- po svojem značaju naravnost nesramna —, da pogledamo preko vsega v zrak in rečemor kje pa je kdo, ki kaj zna? Treba je nuditi možnost, da se skaze. ali je kaj in koliko«,18 Moril je kajpak na Rukavino, med temi, ki jim je treba dalt možnost, da pokažejo, kaj znajo, pa jo verjetno mislil tudi nase. Spremembe so so ros pokazale, a ne v laki meri in tako, kot so si predstavljali omenjeni kritiki Rukavine, Ta je še vedno bil vpliven, čeravno ob Hubadu mmtj k tehnične ravni opernih uprizoritev, ki jih je dirigiral Rukavina (gl. npr. J od 5. 5. I923>, LZ XLI, 1021, 191. Prim, tudi SN z dne D. 2. 1922 (Govekarjev odgovor na Lajovčev članek v J pod naslovom »Problem ljubljanskega gledališča“). 1,1 DiR XXXV, 1922, 143, — Leta L993 sc je S. Premrl izrazil, da so se pod Hubadovo intendanco v ljubljanski Operi razmere ’‘proeej uredile, dola so pridno Ln ¡¿motreno, dosegli so se lepi uspehi, izvajajo se sama odlična operna dela, novejša Ln starejša, domača in tuja* (g). DiS XXXVI. 1923, 03, k temu še ib., 223—224), — Od Hubadovega nastopa so si nekateri nl>et«Li, da so bo uspešnejše rešilo tudi vprašanje uprizarjanja izvirnih slovenskih oper in se bo ljubljanska Optra tudi nasploh ln v vsakem oziru dvignila (prim. SN z dne 23. 4. 1932), 30a SOL II, 422. 'T SOL II. -UH—1155. “ 5GL Ul, T0B-—7IJ9. i!l z a podrobnejše podatke gl, cit. Repertoar, 215 53, j n prim ^ SGL ni 303—304. ** Ko Je N. Štritof poročal o Izvedbi opere Lukine, ki jo Je dirigiral Neffal. so njppove kritične besede v nosnici veljale vodstvu, se pravi Htlkavllii (prim. LZ XL11, 1932, T0M). Ikr 1932 se Rukavinovo Line pojavlja vedno redkeje V tisku; kaže. da so ga nekateri glasbeni poročevalci namerno obiti. 31 S. Vurnik, Slovensko glasbeno življenje v Eetu 1935, L>iS XXXIX, 1926, (32. 111 V soz. 1524(25, ki je bila Rukavinova zadnja v ljubljanski Operi, Je le-ta dirigiral samo Iivorakovn Rusalko. Razen njega so šo v Lej sezoni dirigirali Ralu tka, Neffat. Štritof in Kogoj. Dokumenti SG1' M XV |H>. IJubljaHn 1*19 57 To, kar je znano o Rukavini kot človeku, kaže. da z njim ni bilo lahko. Betetto^3 je dejal, da je bil značaj, "ki se ni prilegal našemu življu. V zavodu je ustvaril neko razpoloženje, ki ni bilo prijetno. Odražalo m je v načinu dela in, tudi v načinu občev&nja z osebjem. Kadar je vodil skušnje za pultom, je znal biti neljubozn¡V in uporabljal jo izraze, ki so lahko žalili občutljivega človeka. Nekaj grobega je bilo v njem.«“ Ce je bil tak v Opori, kjer je bii pogosto v sporu s sodelavci, tudi zunaj nje ni mogel biti kdove kaj drugačen, ko je kon tak tirat z glasbeniki, ki su se hoteli zaposliti v Operi, ali s kritiki. Zameril so je tem in onim. Tudi ukrepi, ki jih jc opravljal kot ravnatelj, vedno niso bili na mestu; v gradivu se omenja njegova pristranost, ki je odsevala tako po strani solistov kot drugih vodilnih sodelavcev in je večkrat vpra£ljiyri učinkovala, napetosti pa množila in večala. Vse to je verjetno imelo različna ozadja, ki jih ni mogoče reducirati samo na človeško lastnosti- Upoštevali jo treba tudi okoliščino, v katerih se je znašel Rukavina po svojem prihodu v Ljubljano. Iz gradiva razberemo, da so jo tu vključil v krog, ki je pripadal G K in se je vezal zlasti z Govekarjem. To je pomenilo razhajanje z Združenjem igralcev in sprožilo vrsto neprijetnosti. Razločno j c bilo čutiti dve skupini, od katerih so je ena zavzemala za Rukavino, druga za Brezovska, ta predvsem zato, ker je Brezovšek štel v mlad slovenski glasbeni rod, ki se je z vodstveno vlogo Rukavine čutil prikrajšanega ali odrinjenega. V ozadju vsega, kor sc je dogajalo v tej zvozi, sta sovoda bUl obe vodilni slovenski politični stranki, liberalna in klerikalna, naj sta sc tega obe skupini zavedali ali ne. Da je bilo temu tako, se je razvidno pokazalo po podržavljanju gledališča, ko je šlo tudi za vprašanje prihodnjega opernoga vodstva in je bilo jasno, da o tem nikakor ne bo odločal samo strokovni kriterij. Očitki, ki jih je bil Rukavina deležen z raznih strani in v raznih smereh, kaj [»a k niso bi Ji brez podlage, vendar so jih posamezni pisoi pretirano ostrili,*4 ko so ga ocenjevali kot dirigenta. Ni namreč mogoče prezreti dejstva, da je imel Rukavina, preden se je predstavil v ljubljanski Operi, za seboj že obsežno prakso, ki je bila kljub nekaterim neugodnim .sodbam v glavnem vendar uspešna. Nučič ga je karakteriziral za -mojstra v dirigiranju italijanskih in francoskih oper« in omenil, da je tedaj, okrog leta 15} L 6, v Zagrebu užival splošno priznanje pri operni publiki in kritiki.04 « SGL 1. 52—53. tli. V. Ukmar, iinLsiarija z Julijem Betettom, Ljubljana 1U(5I, 36. — Betettovi iJiki z Rukavino očitno niso bili najboljši., a najbi^ž bolj ¡ra™ d L napetega vzdušja v Operi, ki se Je odražalo s skupinama ravnateljevih nasprotnikov In privržencev, kakor zavoljo nekih stvarnih razlogov. V gradivu beremo, da je Bele It o mislil, da mu Rukavina n, n n k tor. je n. Ko je bilo to rečeno na neki seji, je Rukavina dejal, da je naklonjen vsem dobrim pevcem in se mu zdi, da bi njegovi nasprotniki radi Izigrali Betetta proti njemu (podrobneju gl. v sej. za p. od 2ts. 1. 1EJ-23, arh. SUM in prim. k temu M. Mahnič, Prispevek, Dok, 5GM VJII, 156}. nl Med mnenji, ki so bila izrečena o Rukavini, je bila tudi misel, da le-La ni človek, ki bi pospeševal slovensko glasbeno kulturo. To naj bi potrdilo turi L dejstvo, da Sfi bile slovenske opere v repertoarju le slabo zastopane. Tudi Betetto je mislil, da Rukavina «ni spadaj v slovensko operno življenje« in >-ni imel notranjega stika i njim« (V, Ukmar, ib„ 96}, “0 II. Nučič, ib., 39. Iz tega, kar je bilo doslej rečeno, pa vemo. da So ljubljanski kritiki nasprotovali njegovi repertoarni politiki in osporavidi tudi njegove dirigentske, tehnične in interpretacijske kvalitete. Je bilo to v celoti tudi upravičeno? Na repertoar ljubljanske Opere je Rukavina v času svojega delovanja vsekakor vplival, sprva celo odločilno. Vanj je vključil to, kar je lakrat veljalo za standardno in j c bilo značilno za programe drugih, tudi večjih in pomembnejših opernih gledališč. Fo-udarek j c res bil no italijanskih in francoskih avtorjih (npr. Massenet, Bizet. Gounod, d’Albert, Charpetttter, Puccini, Verdi, Dunizetti, Mascagni). Ob njih pa so bili v tam razdohju razmeroma številni tudi slovanski skladatelji (Smetana Dvofak, Čajkovski, Rimski-Korsakov, Musorgski. Janaček, Kovafovic. Parma, Savin, Foerster. Zajc, Sirola, F, S. Vilhar), redkejši pa nemški (npr, Kienzl, Weingartner, Weber, F. Schmidt), ne morda zato, ker bi v slovenski Operi neposredno po pn/i vojni ne bili zaželeni, temveč zaradi umetnostne orientacije Rukavine, ki je bila drugačna in nemški operi ne posebno naklonjena. V lotih, ko je Hukavina vodil ljubljansko Opero, so tu uprizorili opere okrog 40 raznih skladateljev, poleg tega ps Je precej operet in baletov.“■ Razen Rukavine bo jih realizirali še drugi, že omenjeni kapelniki, pa še režiserji In solisti (med njimi so bili npr. Betetto, N. Cvejič,*s J. Križaj,“* R. Primožič,3“ M, Šimenc.," Z ZLkuva,71 V, Thierry,15 R, Thalerjeva11) in seveda balet, operni zbor in orkester. Mnogi so bili, zlasti sprva, tujci, predvsem Cehi, Rud in Poljaki, kar je večkrat povzročilo še dodatne težave.74 Podatki pravijo, da so bile ob operah na sporedu tudi operete, ob po~ moirihnih delih večkrat tudi cenena dela. To in ono ve! j a ravno tako za baletno uprizarjanje. Vendar struktura repertoarja v vsem nikakor ni mogla biti odvisna od umelnosLnib nazorov, želja in svojeglavosti Rukavine, narekovali sojo še drugi dejavniki. Tako sc jc bilo treba ozirati na primer na to. kateri solisti so bili n h voljo in še posebno na gmoina sredstva, V tej smeri so v gradivu bogati podatki.'* Vplivnosti materialnega faktorja pač ne more zmanjšati noben gledališki upravnik ali ravnatelj, Tudi Rukavina ni mogel in pozneje se le tudi Hubadu ni posrečilo. Zato ga je Vurnik” ostro kritiziral, češ da s težnjo, da bi omili] slabo gospodarsko stanje, odpušča člane orkestra in še druge operne delavce, veča število predstav in s Lem dohodek, prilagaja repertoar zahtevam poprečnega občinstva, z vsem tem pa niža raven Opere.7" To so prej očitali tudi Rukavini in gotovo je res, da je (udi v lom treba iskati razloge za pomanjkljivosti opernega repertoarja v omenjenem času. Ravno tako pa je še res. da se " Cit. Repertoar, 2M—iifi. K SGL I, 103. SGL ir, 351—3Si. ” Ib., 552—553. Tl SGL lil, t¡32. Ti lb„ KOI. 7a Ib., "20. 7* Ib., 725. 71 Gradivo v arh, 5GM, 76 Gradivo ib. 77 MF, 2. izd., ZV. 3, 61)0—700. 7“ S. Vurnik, ib., S2. not.lLUirnU SOI-M XV (M|, Ljubljana ISIS 59 solisti iti kapelniki v vsakem primeru n isti menjavali po krivdi Rukavine ali vsaj ne samo zaradi njega, temveč tudi zaradi neprimernega honoriranja;, te so le mogli, so radi odšli tja, kjer so biii gmotno na boljšem. Kaže, da zahteva širšo interpretacijo tudi to, kar beremo za navedeni ¿as in prostor o reproduktivnih sposobnostih Rukavine- Reletto je na primer menil, da je bil Rukavina dirigent -z dobro rutino*.3B Te mu z izjemo Kogoja, ki je o p jetri imel negativno sodbo v vsakem oziru, tudi kritiki, ki so ga na splošno negativno ocenjevali, niso odrekli,w malone vsi pa so mu očitali površnost.41 To je bilo najbrž res, očitno je bil dirigent, ki ga podroben in temeljit študij z orkestrom ni zanimal. Za.1 njegeivib reprodukcij ne moremo rekonstruirati, tehnična dokumentacija za ta namen manjka. V zvezi s tem pa je trebit reči, da si sodbe o njegovi interpretaciji niso bile edine, in upoštevati, da je odgovor nn to vprašanje tudi nasploh zelo občutljiv. Vrednotenje noke interpretacije je odvisno od strokovne sposobnosti in etosa kritika, podobno kot je odvisna sama interpretacija od izvajalne kvalitete in estetske orientacije interpreta. Ce upoštevamo razlike v ocenjevanju Rukavine njegovega ljubljanskega obdobja,*3 smemo domnevati in verjeti, da kapelnik Rukavina ni bit brez sposobnosti, ki nam jo v mislih, le da je .svojo inteipretacijo opernih del realiziral na način, ki temu in onemu kritiku ni bil všeč. Rutina gotovo ni bila njegova edina sposobnost, samo z njo ni mogel uspevati pred 1918, in po 15)25. letu, pa tudi ne v osporavanih letih 1918—1025. Njegove reprodukcijo sc niso omejevale na zgolj tehnično in po tej strani celo površno izvedbo; zanje so očitno bile, tako sodimo iz gradiva, značilne tudi predstavitve po njegovih zamislih — ne glede na to, kako jc o njih kdo mislil in sodil,“3 Sprva, nekako od 1913—3f)2l, je bil Rukavina zelo vpliven in celo odločilen za usmerjanje in raven ljubljanske Opere, Zatem pa je njegov vpliv postopoma slabel, ne samo 'zaradi kritike, ki ji je bil podvržen v najrazličnejših dimenzijah, ampak So zaradi raznih drugih vzrokov. V tej zvezi so bile važne tudi spremembe, ki se kažejo v slovenski glasbeni situaciji na prehodu v dvajseta leta. Vanjo so drug za drugim vstopali mladi glasbeniki z novejšimi ali novimi umetnostnimi pojmovanji, skladatelji, kritiki in rep rodu ktivci. Nov idejni veter j c bil ta, ki je morda najbolj razrahljal pozicijo, ki jo je dollej imel Rukavina v osrednji slovenski operni hiši. in pospešil njegov odbod. Vendar je 7f v. Ukmar, ib., SIT. w Prim. v pričujočem sestavku cit. gradivo, H1 K temu Še prim, sej, z*p, v arh. 5GM in oba Cit, prispevka M. Mahniča. Škerjanc je npr. menit, rla sp Rukavini najbolj posreči interpretacija Čajkovskega. kjer »prevladuje družabni ton in je dramatičnost uveljavljena le v d rosi vrsti*. Za primer navaja Pikovo damo in Jevsenija On jeni na, pa Se V, simfonijo tega komponista, ki jo je Rukavina dirigiral v aprilu 1920 »z njemu Lastno fineso in eleganco* (5N z dne 13. 4. 1920}. Medtem pa |» Škerjančevi sodbi »dramatičnosti, ognjevitosti in patosu, kakor jih zahteva npr. Rigoleito», Rukavina »ni kos» (J.Z XI.. 1920. 249—350). ’:l Poleg že navedenega prim, k teinu Se MR 2. izd , zv, 3, 244, kjer pravi K. Kovačevič, rifi je Rukavina operna dela, ki jih je izvajal, »osi vaiivjso u sli is ki vjernnj i umjeinički dntjeranoj interpretaciji", V SGT, ITT, 002 pu beremo, da je ambiciozne načrte, kš jih je imel Rukavina va ljubljansko operno gledališči, ‘'ansambel pod njegovim vodstvom v veliki meri uresničil-, eo H’tiba Rukavini navzlic hudim pripombam, ki so veljale njegovemu delu, priznati lo, kar je pozitivnega prispeval: ljubljanski Operi je pomagal organizacijsko in uidi umetniško v času, ko si je na novo utrjevala temelje in se zagnano vključevala v program novega razvojnega obdobja slovenske glasbo.'" M V tej zvezi je še omeniti., da je imelo vodstvo Opere namen, prirediti več simfoničnih konccrloV -tudi, aka nt: nHjde dovolj razumevanja V občinstvu-' (J z dne 24. 3. 1920). Rukavina je dirigiral simfonični koncert »s pomnil ¿en Lm orkestrom Kraljevega Narodnega gledališča", t. j.. Opere. £e v aprilu L920t spored je med drugim obsegal mdL Čajkovskega V. simfonijo. V poročilu o lem koncertu Jo Škerjanc zapisal, da -največjo pohvalo zasluži n:ii mlndi operni orkester s svojim dirigentom, na čelu-* (SN nd 13, i, 19201, V času svojega ljubi j ar skesa delovanja je bil Rukavina aktiven tunej tudi kot kohcei-lni dirigent orkestra, ki je Lako formiran tudi pozneje imel vatno vlogo v razvijanju slovenske simfonične repnodukcije. I.o pari dr I. H o tivim dilij l'activité de l’a itéra de bjub- lj an a de 191« à 1925 t>e chef d'orchestre Fritkrlk Ruhaviua était directeur de i’Opéru rte Ljubljana Cl srm chef ri’orchestra dans les lülées 1EHB—1H2I3. [I aida à la réactiver après (|iu1l-nues .muée- lie si agnation rie ses activités, Il prit soin d'cnnagcr les viril sim râleur' nécessaires (chef d’orchestre, solistes, choeur, metteurs en scène) et rte eu en poser un répertoire orienté pin lot aux oeuvre* italiennes et françaises et eu partie slaves et moins ce]h-s allemandes. [1 avait, rie larges compélctlHs nue. if'a près le matériel clés archives, il réalisait assez Kuhjrçtivcme ni. A cause lie cela, ainsi qu'à cause île ses manières autoritaires cl parce on’ il laissait à cété les jeunes musiciens Slovènes, surtout le* chcis d’urclieslre, ou commenta à douter de MS qualités, Sés collaborateurs cl les critiques lui reprucliuiriii. su politique {le répertoire et doutaient rte rfü mutités rte chef d'orchestre, L'influence qu'il exerça d'abord sur la [livre lion rl sur 1c niveau rte l'opéra rte Ljubljana commença à diminuer et finit par disparaître, ec qui l'amena, iljiis la phase finale, à abdiquer. Malgré les d'il i.q Lies négative* rie SOU travail d'organisateur et d'artiste, ou doit constater d'après le matériel des archive*, qu'il a beaucoup contribué a la création des fondements de l'Opéra ainsi qll’i sud initiation au nouveau courant rtc la musique Slovène il'entre kg deus guerres. Dokumenti StJïï« XV (iS), LJuliLJuni 1*79 81