a m ■ •t - > j¿- (Mótí " 'aL f hújtóü, /Vo'. /bJftoiíy OÁ fifOie&L p&fatr ¿a*, WK /Uj&uC m d N a v k sa ludi m kmetih, £?- ■ V" ■ r1 « fo fe sadufhiti, vttpili» sitiersnili» ' obeOi ali sadavli, tMfflfcl» vsfah* ejl ftielc pobili rojem. i I Vi VZeli,; . per Joshef« ed Bacho» 18 W I , t M: Predgovor. Dofti je neTrezhi, fkusi katire zhlor vek hitro ob shivlenje pride, ali ve-zhikrat fe mu tudi sna shivlenje odteti, zhe fe mu li hitra k' pomozhi pride. Veliko takih pergodbi, kir io ludje vtresi shivlenja bili, inu fpet k' shiv-, lenju prifhli, naf vzhi, de je li farna gniloba tiga trupla edino inu pravo snamine te fmerti, kir nobeniga gori-sbudenja k' shivlenju vezh mogozhe j ni;, A ko ravno per velikimu sunajni-mu pofhkodvanju, ali per takih fmert-nih bolesnih, kir je zhlovek dolgo s' fmertjo rinal, inu potlej fvoio sadno fapo potegnil, sna imert gviihna biti, tako vonder fmert j>er tiltih gvifhna, ni, kadri hitro, bresi vfebolesni, inu bresi vfiga sunajniga pofhkodvanja ob shivlenje pridejo. Pofebno pak od sa-zhetika tiltt pppolnam mertvi nifo, A a kariri fe saduflid, smersnejo, potope ali sadavjo* Ifkra tiga shivlenja je per takih hitrih pergodbihod sazhetika li potifnena, inu i"e sna fkusi umno pomozh fpet tako vneti , de ta, katir le sa mertviga dershi, ravno» tako hi-' tro fpet k' shivlenju pride* Kir je zel", kraji, poglavarftvo v' eiterajharfkimu vajvoditvu eni taki navk na snanje dalo, inu kir fe je tudi v' nafhi desheli pokasalo, de takim ludim, kadri hitro v' nevarnolt pridejo, fhe smiraj prdv pomagati ne v^mo, kir v' drugih krajih vonder dolti takih ludi fkusi umno pomozh fpet k' shivlenju pride., kir je tukaj na hitri inu pravi pomozhi vfe lesheozhe, katira pak je vezhikrat sa-mujena, predni arzat ali padar pride, inu kir. je ta pomozh taka, de njo vfak, ako od arznije ravno nizh ne-saltopi, lahko inu s' frezho dodeli ? tako fe more ta navk tudi v' nafhi desheli na snanje prinefiti, kako fe namrezh per mnogih nelrezhah prava pomozh dodeliti sna. Per vfaki per-godbi je pomozh kratko inu saftopito popifana, tako, de to vfaki,bresi de bi arzat bil, lahko fturi, iriu kakor fe ' i'e she veliko ludem shivlenje odtelo. < a fe posabiti ne fme, de fe ima, med j tim, kir fe te pomozhi dodelujejo,v prezej po arzata al^ padarja poflati, kir je on, ako bolnik ravno k' shivlenju pride, vonder vezhkrat savoljo pu-fhanja ali druge pomozhi potrebni, kakor bo to prizheozhi navk dalj is-kasal. i Pomozh pertjftih, katiri fadufhe. 1! ■ . • ■ • ' ' • \ ~ V keldrih, kir fe iBofJitfhekifa, v' glp-bokih fhftžrnih, v' dolgo sapertih pokopa-Jifhih i nor jamih, v' krajih, "kir shivi ogorki fe kad6, zhlovek sa tosadufhi, kir mu take fape manka, katira shivlenje obdershi. Snamina, katiri pred popolnim sadufhenjam" ¡pridejo, inu vezhikrat zelo liitro eden sa rffugim pridejo, fo, omotavza» bolezhine V' glavi, filne teshave na perfih, safpajnoft, oraedlevze, boshjafti,'nobeni obzhutik tiga shivlenja. Per ludih, kstiri v^tako nefrezho pridejo, fe kri v' shilah tih mushgani inu oh plužh nabere» v' ferzu saftoji, inu vezihi shili napolne. Shivot oftane dolgo igorki, udji oftanejo dolgo gibejozhi, ozhi i'o fvjtle, jesik debeli is uftih von gleda, obraf jie napihnen inu rudezh, ina zelo truplo je s' snaroinam podtezhene krivi na-polneno. ^ i.) Sadusheni zhlovek fe more prezej von nefiti, kir je iprofta , hladna ali mersla lapa. Ako fp pak v' taki kraj, kir sadu-fhen leshi, bresi navarnoiti, de bi farni ne r sadufhili ? drugi ludi nevpajo, tako (e rac rejo oktia inu druge lukne» fkusi katire faf gre» popred odpreti» veliko vode not vlici, svefki gorezhe flatne previdna not vrezhi» iuu to tako dolgo» de enagorezh luzh notri ne vezh ne vgafne. Tifti pak katir fe v' tako hudo fapo vaga, fi mor eno v' jefih namozheno gobo ali ruto pre yfta navesati, poprej en malo shiganja piti en maio v' uftih obdershati» inu fvoje ob lazhila s' vodo inu jefihatn pokropici. 2.) Kakor fe sadufhnen v' hladno fep< pernefe, fe mu more obiazhilo, kolikor ji mogozhe, od $hivotadol vseti. ' 3.) On fe mote hitro s' veliko mersl« vode pokropiti. > - : v 4.) JeGhifro trikrat tolkof vode fkupej fe mu more y vonders' previdno itjp,ty- ufts vliti." " ... . •<. \ '.v - '• ?.) Sanze, obraf inu zeli shivot fe mu more s' jefiham omiti inu ribati. 6.) Zhe sadufhnen po tirau fhe ne fope, tako fe mu more fapa notri vpihati ali s' uftmi» ali fkusi eni v'ufta sadusheniga notri vtaknen votli lef ali fkusi en meh. K' timu fo pofebni s' eno tanko gibejozho pifhalo prevideni mehi. Ta pifhu fe v* uft?j alt ihefo ufta «aperte, v'nof dve tudi trizole Globoko notri utakne. Sapa, fkusi meh ¿tri vpihnena pride hhko v' perfi,.£o fe ,fta ali nof okoli ,piMe terdno . fkupej lershi. 1 , ! 7.) Per 'rimo fe morejo sadufheoima ber uftih inu nofu t*ki pomozhki fkuibatt, Eatiri oshiv^: kakor, en perje» s kamini e mo pod nofam. jegra, ali fe mu fkusi of ku ufta tifta- lugna fol, kaara naglo s|ne < Alkal. vojatil.) notn vpifhe. 8.) Tudi kliftireis mersle vode fe mu norejo hitro dati. F I) Zhe ima arzat »li apotekar tako Imenovano shivo fapp, tako ona nar popred shivlenju obudi. io.) Ako na vfe te rezhi sadufheni tkoro k' febi ne pride, tako'fe mu more rjulbaci, narpied na nogi, pode, na vratu. ^ l ii.) Kakor hitro je sadufhen V ftan, »osherati, fe mu moreveliku jefiha i ta-krat tolikii 'vode piti dati. 12.) Ludi, kadri fo 11 V perve sna-Une sadufhenja padeli, je li potreba, ka-ncor hitro fe v' profto fap» pernefejo,. s ¿vodo pokropfci, s' jefiham vrniti, inu n,im £ode fno jefiha piti dati, fkusi to pozhaf« i k', febi pridejo. : - / ■err v (xo) ; ' Pomozh perpotonenih; i • Smert per potonenih pride od fapert fape, katira kri v' pillizhah inu v' ferzu ftred Na raeftu fape ftopi v' pluzhevoda, katii fkusi fvojo ojftrobo kmal fapino pifha' kraal pluzhe, fkupej vlezhe, inu katira ; notri potegneno fapo, s' shajfafto mokrot tih uili inu fapaih silili smefhana k' ulezh« ozhi peni rata> kakorfhina fe tudi v' fap i>ih pifhaiih inu pluzhih tih potonenih vfele najde, A ko je pak- taki nefrezhni zhlove . v' eilo terdlejfhi mokroft, v' eno blatno vod ali gnojnizo padel, tako lita terdejfhijno krofti smiraj pluzhe inu shilne pifhale poln Ka' fe v' fuhe, pogrete rute ali koze savije, n fa v' eno pogreto poftelc» dene, glavo felej vifhi kakor noge,' fhivot pak po ftrani.. ?.) Shivot fe more pogledati, de fe iidi, zhe fizer nobene fhkode terpel ni» potlej pak fe. more truplo s' gorko, fuho v:( ta ) - flanelo, ali s' drujgo volnino, inu tudi kartazham védno ribati. 6.) Nar popréd fe fuho riba, fkusi gré tudi blato od shivota prezh, potlej p fe iîanela namozhi s duham od falmia ( Spir. Sal. amôttiac. cauft. ) al.od lenoviga roga ( Spir. corn.^ cerv. ) ali kafre ( Spir. Camphor.) ali od drugih i zheh, katire hitro poginejo, inu tako tiuplo mozhno naprej riba. — Dofti njih k'. shivlenju prifhlo, katiri fo fe li v' e gorko poftelo poloshill. Tudi to naj fe ftu vonder pak fe more truplo tega potoneni naprej ribati. ~ • 7.) Skupej sloshene'rute» inu s* g< kim vinam ali shiganjam pomozhenè, imajo v' lerzhino jamizo, na vrat inu m( zhobo poloshiti. 80 V' ufta potoneniga naj fe ene ka[ gorkiga vina, shiganja, ali melîfniga du kapajo, kakor pak on posherati samore, mu od ene ali druge teh rezhi nekaj mej siih sfilizh polno da. 9.) Po navadnu sazhne potonen zh dajati, inu s' titn fe veliko vpanje njegovi odtejenja pokašhe. Ako on sazhne zh dajati, tako fe mu sna to fhe s' eno 1 milijo prekuho bolj gnati. < 13 l i o.) Potonenimu fe ima proz fapa i tri upihati; nar bolfhi fe to sgodi fkusi i meh, polebno fkusi en taki, kakor je >ri popifan, inu katir nakonzu eno gibe-zho pifhalo ima. — Ako fe v' uftih ali nofi fmerjcel» blato ali vlezheozha pena lajde, tako fe more poprej s' vodo dobro jn isfhprizati. Ako hitro per roki nobeniga eha ni, tako fe mu ima s' uftmi fkusi ii rorez od tobakarfke fajfe, fkusi eno na < I >nzi'Odresano noshnizo, ali fkusi kar fi )di fapa v' pluzhe vpihati, inu namrezh :usi ufta, ako fo pak te, kakor fe vezhi-:at sgodi, saperte, tako fkusi nof. ji.) Ako fe je fapa notri upihala, fe dre truplo fhe dali inu fhe mozhnejfhi bati. ; \ ia») Sraven fe ima tudi notrajna ftran rata inu nofa s' enim perefam, ali s' di-iam od tobaka, ali s' drugim mozhno du-lezhim duham, katir lahko isgine, shegetati. 13.) Tudi fe mu sna, li vonder pre-idno» s', eno diio na podplate tolzhi, her-;t s' falmiakovim duham ribati, v' ufhefe egove im6 upi ti, inu njegovo truplo •etrefati. 14.) Potonenimu naj se dado kliftiref itire ga obude, eno roko polno tobaka sa C 14 * kaditi s' eno shlizo foli na enima polizl vode^ kuhan je dofto sa dve take kliftii Tudi fo kliftire od tobakoviga kadu dobre. i?.) Med temi fe more potonen dob pregreti: gorki zegli v' platno saviti» mu morejo na noge inu med ftegne pol shiti. Gorkota je nar bolfhi pomozh. 16.) Ribati fe ima bresi prenehanj ako hi to ravno 3, 4, ali vezh uri terpel tako dolgo, de fe fhivlenje pokashe. Zeli shivot.fe itna tako ribati, de kos zela rudezha poftane. I 17.) Vezhikrat fo otrozi inu odrafli« oshiveli, kirfejeen sdravi zhlovek iflek k' potonenimu v' poftelo vlegel, inu nje per febi pogreti puftil. 18.) &ir je obraf rudezh, blav ali zh( nikaft, kir fe ozhi fvetjo inu naprej ftoj fe mu more hitro na vratu pufhati* 19.) Pofebno pak fe morejo te potilo j dolgo fkufhati, Dofti potonenih, katiri 7, 8 tudi vezhi uri bresi shivlenja bili, fkusi te pomozh vonder fpet k' shivlen prifhli. , , ;,. 20.) Pertimu pakfe more dobro md kati, de more obujen dolgo V' goikoti ii per gmahu leshati, Mir mu je pofebi (If) ntrebni. Onfe tudi ne fine prezej v* eno Ifhbali¡v' eni fhpital nefiti.' Kir Judje tiga jtali nifo, ^ je dofto potonehih fpet inu sa nirajvmeril, katiri fo bili vonder frezhno ' ' shivlenju obujeni. " ¿i.) Elektrifiranje, notri pihanje te fa-» riga shivlenja, inu druge boli tefhke pmozh bo she sdravnikali arzat fvetovati edeL ; \ ^ , • • ; ; Pomozh per ismersnenih. Mraf je vezhikrat taki filni, de zhlo-;k od mrasa vpireti sna. Ko pride zhlo-;k v' tako npfrezho , njemu mraf te-iave dela» ga omoti, on, v' terdno fpajne ide, katir fe fkoro v' fmertne omedlevze reberne. To pride od smerslenja te Igrivi» 1 sunajnih shilah tiga sbi'vota, inu od te-i, de fe kri v' mushganih inu v' votlavih p shivota nabdre. Udji fo per timu ter-,,mefo je mehko, inu fe lahko terga, ;o gorkota hitro sraven pride. Vonder aersneni nifo kmalo mertvi, kakor nobe-ga snamina tiga shivlenja vezh od febe i dado; vezhikrat fo fe i'pet k' shivlenju iiidiliykir fo njih she dolgo sa mertve ishali. i.) Nar pofebnifhi pomozh je ta» de ismersnen li posebno pozhafii ogreje. , a.) On fe more proz v' eno mers hiflio, aH fizer kam pod > ftreho pernefi Ako pak nobene hifhe bliso ni, le mo on vonder na kaki kraj pernefti, kir vet tako lahko do njega ne pVide. — 1 ■ - - ' 1 * / - 3.) Oblazhilo fe mu im# proz i shivota ,odresati, on fe ima v' fneh p Ioshiti, katir je dveroke vifok; on pak ima ravno tako vifoko notri do urata fnegam pokriti, kir fe mu fneh en ma truplo pertifne. 4.) Tako fe pufti smersnen tako dol leshati, de fe udji laglej gibajo, inu de shivot pozhafi odreja inu pogreje. Zhe fneh sazhne tajati, fe more smirej s' novii nameftiti. ' Glava inu urac fe mu vedli s' fnegam riba. • 6.), Ako fnega per roki ni, fe ima shi v< v' koltre od kojn,. ,v' koze al^fakne fav ti, katiri fo v' nar merflejfhi vodo pom< zhenei, inu kadre .feikusi to merile obdej she, de fe mersla voda srnica j perlivi Tu fe tako dolgo dela, notri de fe shivc oshivi inu pogreje. 7.) Kakor hitro je shivot bol gibejoeh fe v' fuhe, en malo gorke tokne saviji ( *7 ) ; 1 ; no v' eno pogreto poftelo poloshi, tudi e sna s' vinam ali shgahjam ribati. Zimer iak fe ne fme pogreti. 8-0 Ako fe pak kozov alifakna nima» ako fe truplo v' enokadujno poloshi, ina e mersla voda na njega lije. Tudi fe med ¡ em truplo riba, iuu tako dolgo v' mersli ppdi pufti, notri de fe odtaja- Pozhafi fe udi eno malo gorke vodesdraven doliva, >brafpak fe smiraj s' merslo votlo fhkropi. 9.) Ako fapa pak fhč dal von oftane, iko je shivot fhe bresishivlenja, pak von-jer she eno malo gibejozh, tako fe more pli fkusi en m ¿h ali pak tudi fkusi ufte fapa v' pluzhe notri pihati. Š' enimu v' pije pomozhenim perefam fe more go v t ihigetati inu drashiti* jesik s' foljo ribati, ali. ene kaple falmiakovga duha na jesik jfcapati. 10.) Na ferzhno jamizo"' fe rut? polo-she, katire fo s' merslim vinfkim jefiham inu s' kafernim duham pomozhene. Zhe-lufti, ako fo saperte, fe s' shiganim vinam inu kafernim duham ribajo. f 11.) Kadar pakzhlovek sazhne en malo oshiveti, takole mu da prekuha od da- J bro, difheozhih seifov s' eno malo vinfkim jeiiham, vonder pak nikol vino ali druge B.- - , < IS > ttiozhne pijazhe. Rute, s' gorkim vinati pompzhene, fe mu na ferzhno jsrmizo, pOi paflhe» med noge inu sa kolena poloshé Shivot fe v' gorke rijuhe savije, gorki kamina fe v' poftelo poloshé, inu rijuhe v? katire fe shivot savije, fes' vajravham, s' zukram ali brinam prekadé. 12 ) Áko jepak oshivlenli fhe omo tafti inu ne prav per febi, tako fe mu mor jefih s* vodo sa posherati, tudi fe mu mor kliftire dajati, katire ga obudé^ Po navafln pride per oshivlenju éna huda mersliza, in obráf inu shile v* glavi od krivi natekajt Tu fe more qbpjenimu na roki ali na ura pufhati, vonder fe more- per gmaí puiliti, inu le mu vezhikrat eno malo gork prekuhe piti da. " r; ' 13.) Pofebni dejli tiga shivota pak, ka tiri fo fhg smersneni, fe morejo vedno i inegam ribati. ' 14.) .Okerpneni od mrasa, katiri fhe niffl bresishivlenja, morejo ravno tako decshanj biti, de fe Ji pofebno pozhafi ogrejejo» 15.) Pofebni smersneni dejli, kakor nol irfhefa ,-"perfti, roke fe morejo s' fnegam ob> loshiri, ali v- merslo vodo notri dershati, tako dolgo, de je mras von islezhen, inu potlej fe pozhafx gorko vodo notri denejo¡ t C 19 ) i V uierslim shganjam aH kafernjm du-m ribajo. ' , \ . p 16.) Nikol pak fe ne fmejo taki ludje prezej v' gorki -zimčr ali k' nrozhi pezhi puftiti, predni fe v" enimu toplimu zimru popolnama' ogrčli nifo. n Pomozh per obefenih inu sadvalenih. / Obefeni inu sadavleni savoljo dv&i re-Uheh hitro ob shivlenje pridejo, sata kir Ujim fapa von oftane, inu kir, fe njim kri j,v' mushga.nih sbira inu sterdi, kar od tiga pride, k' fo njim shile te krivi na uratu fkupej ftifnene. Tiili, katiri sadufhe pak ihorejo pefebno sa to vmreti, kir fe njim, tri v' musliganih filno nabira, inn sterdi. Taki nefrezhni-ludje fo hitro bresi ob-ahutka, inu en ogih fe njim pred ozhmi po- iashe, kakor hitro fe njim urgt fkijpej ftif-e. Per takih mertvih je obraf vezhi dejl plav, ozhi fe fvetjo inu naprej ftoje, jesik ^e satekel, plav, inu en malo i? ufti von cleda, udi fo hitro vfi terdi, V' shilah te krivi kri saftaja, druge shile pak fo bresi krivi» ; - . Nekikrat fe ie sgodilo, de fo fe obe-fheni fpet k' shivlenju obudili, katire fo she vfi sa mertye dershali. Tedaj fe. more per H. a. „ ' i 20 ) takih» icotfkor je li mogozhe hitrb vfa vedn pomozh oberniti, inu toliko vezh per taki feefrezhnih, katiri fo fi famlshivlenje vseli. Bal ko je truplo eniga- "ofcefeniga lahk jnu mejiu ko ima krivi, toliko vezh je upau ja, de bo/pet oshivel. ic Se je she sgodilo, de' je bil govt kako koft, iiiu de felkusi fhcrikni puftil fkupe iiiiniti. Per takih per god bih je obefen fche si vezh uri fpet k''shivienju.■; i ' ■ . (U-ii- Sveta,,ylakiga. zhlovelca vfajkiga, kaiir ie je obeGl, :na peftp od^ .sat;i, mu fhtrik od vršjis^¿'dglelti'inu po fkufiti, uj^ga fpet k^shivlenju' obuditi. r, i.) Gledati fe ima, de ¡obefen per od pletenju dol j ne pade, inu fe ne poflikodva On fe ima na enitnu kraju, kir lapa vlezhe na tla poloshiti, perf inu glavo na kvifhki Oblazliilo fe mu more prezh Vseti, on f( Sma s' vodo pofhkropiti, fapafemu ima v ufte pihati, kir fe mu po^red govt, pofebn« tamki, kir ga-je fhtrik tifhal, od obeh pla teh en malo gibe, sato de tifte fkupej stif nene pifliale, fkusi katire fapa gre-, lpet v fvoj pravi ftan pridejo. , ' 1 ' :■ V ' 1 j • * : - i "I ' 0*1 > * * , , v t.) Med. tim pomozhtni fe more _ po pravnika poflari, katir rimu liefrezhmmu |rezej nauratipufKa, kar fe toliko lagle j fgo-kir shile tald1 od krivi natekajo. V " 3.) Med inu po pufhanjam fe more taki mu nefrezhnimu zhloveku. vezhikrat fapa' v* pluzhe pihati, inu perf inu trebuh fe mu imajo s' volnenim f&knam ali karta^ham ribati. Sapa fe uzhafih en zhaf po upilianjani V pluzhjh pufti, defe plUzha istegnejo, inu de kri toliko bel profta fkusi ferze tezhi samore. 4.) Ako je trebuh fkupej slezhen , tako fe morejo perfi vedno ribati, ako pak je tre* buh satekel, tako fe more trebuh ribati. ?.) Per timu fe morejo tudi pozhafi mnoge pomozhi oberniti, katire ga obude. Pod nof fe mu more duh od falmiaka ali jele-jioviga roga dershati, ali tudi ene ka^le notri kapati. Nebo v' uftih ,fe mu more s' enim v' olju pompzhenim perefam shegetati, jesik fefmu more vmivati inu ribati s' vodo , s' je-iiharn inu en mailo falmiakoviga duha fkupej smefhano. , x 6.) Med tem. fe obraf smiraj s' vodo inu jefiham fhkropi, ta drugi shivot pak fe v' gorke fakne savije. Vezhikrat fo tudi velik! iuhi rogovi ( ali glave sa fhrefaoje) iuu na sadne mozhnejfhi pomozhi sa obujenje po magale: fem flifhjo kliftire, is tdbakovigs perja, karailniga ¿vetja, foli i. t. d. zhe dr«. ( gazh sadne zhevo fliupej sl&heno ni, int kliitira prezej fpet jprozh odtezhe. i • >.\ i ■, ' 7.) Ako fo fe pak vfe te pomozh dolgo zhafa saftojn fkufhale,>fe sna na sadne farna gorkota fkufiti, inu shivoc eniga takiga ne. frezhniga fev' eno poftelp od pepela polo, «lii, ali pregrete kamina inu fiakandeleti fe mu med ftegna, na noge", pod pafihe, inu fploh okoli njegovi dobro pokriti sbivot po. loshe, inu od zhafa do zhafa fe na mnogih krajih tiga shivota pomozhi fkufhajo, katirš obtide, inu fapa fe mu vezhikrat notri piha. \ g.) Kakor hitro fe p'er obefenih shivlen* je fpet pokashe, fe sazbneja perfi en mala gibati, shnabliiiju udji fe trefejo, inu bosh-jaftno itrefanje fe kashe. V' timu ftanu fe mu more fapa inu veter delati. Lrdje, kar njih jeprevezh inu sraven neflifhi, imajo , prozh iti, de fapa frifhna inu zhiftaoilane. 9.) Osljiivlenimu fe "da prezej voda s* jeuham smefhana sa piti, potlej kamilzjiina^ prekuha s' jefiham ali vinam inu zhe mu fmerkl fapo nasaj dershi, fe mu da m&i yinu jefih. C > 1' Ako fe on zhesi omotavze inu poman-|catije obzhutika/toshi, inu obraf je rudezh", tako fe mu na urad fhe enkrat pafha, inu jnersle rutevpomozhene s' vodo, falpetram, jefiham-inu ialmiakam fe mu okoli glave po-joshe, Ako pak on omedli inu flab pcftane, tako fe mu gorki vino da, ali kaj drugiga, ¿ar ferzu mozh dodeli. ' ■■ f ii.) Ako kdo obefeniga prčzej, kakor fe je to sgodilo najde, ali fe per obefenimu ;ili sadavlenimu fhe kake snamina tiga shiv-lenja najdejo, tako. naj vfaki hitivnjemu hitro fhtrik odplefti, inu njega na frifhno (apo peniefti. , ' Potlej'je sadofti, njemu vodo v' obraf fhkropiti, inu frifhno fapo delati, inu njegove fanza s' jeiiham ali shiganim vinam ribati. Na to fe vtonen nekaj uri pufti mirno leshati, inu notri de dobro.k' febi pride, fe mu vzha(ih da eno malo gorke prekuhe od v dobro dufheozhih selfhov s' jefiham. Ako je pak med tim flaba ifkra tiga shivlenja po-polnam vgafnila, tako fe morejo gorj popi-fane pomo^hi fkufhati, inu notri de je taki nefrezhni zhlovek popolnani odtejen» nekaj uri vedno naprej obrazfcati. < 24 ) Pomozh per takih, katir Fo firup vseli. Kadar zhlovek fkusi nekaj v' nevarno! pride, od kar je on li malo vshil, ali 01 har je on li malo do fvojga shivota pri «éfel, bresi de bi ga bil on fkusi to rani ali pofhkodval, tako je on savdán, iuu vfi kar v' mejhtiimu fhtivilu tako nevarno mózl ima, je ftrup. Medi shivalmi, selifham ifii kamnjam le taki ftrupi najdejo; Vondpr njil je malo med shivalim, poiehjio v' nafhil deshelah, nar vezh fe njih med selifhan najde, inu nar mozhnejfhi fo med kaminim. Med shivino je v' nafhih deshelah fko rfej li ena fama, katira nafhe shivlenje ras djati samore, ali ta je toliko bol ftráfhna kir je smiraj okol naf, inu kir fe bresi po febniga prida povfoti dershi. To je pef. Kadar on vgrisne, take pride ta nar, bol ftrafhina vfih bolesni, ss katiro nobene pomozhi mogožhe ni, irn ( na katifi zhlovek. zhesi malo dani umret more. K' frezhi ta bolesin ne vftane pre-zej, kakor pef vgrisne, inu fkusi previdne , pomozh per rani fe Nsna ta bolesin fhe od-verniti. Ta 28 dan' mefiza .fulja 1794 fe je popolnam na snanjadalo, kaj fe ima peí timu fturiti, de fe ta nefrezha odverne, kai ima vfaka gofpofka pridno dopolniti. Kar fe ima nar pofebnejfhi fturiti, de fe rana na meftu s' ojitrim lugara, ali s' vodo inu foljo ornije, inu de fe rana dolgo odperta obdershi, sa to, defe itrup pokon-zha inu von islezhe. Ako kaka ftrupena shival zblovelj:» Kizhi, tako pomaga» ako fe gorka kafha H prekuhane kruhine drohtinze na vnčto pizhenje poloshe, ali ako fe to pizhenje s nekaj kaplami griseozhiga falmiakoviga duha pomozhi. ' Strupene selifha imajo superni fmer$-livi, omotlivi duh» inu mertvo, zhernika-jto ali vmešano fkrbo, po nevadno rafejo !per mlakih inu raoroftih, ali faj na rao-zhernih inu fenzhnih krajih. Shivini fe pred ,j]jim gnufi. Strup teh selifhi fe' per zhloveku na mnoge vishe pokashe. Nekatire selifha fo i. ojftre inu vnamejo, 2. nekatire fo omot-live, 3. nekatire fo ojftre inu omotlive fkupej. t.) Tifte ftrupene selifhe, katire fo ojftre, vnamejo šhelodez inu zheve, per-nefejo uar hhjfhi kerzh, inu vmorje fkusi prond v' shelodezu inu v' zhevih. Med te selifhe flifhijo nekatere, ka* tire tudi v' nafhi desheli rafejo, inu katire arzati pod dolj poftavlenirfi nemfhkim inu latinfkim imenami posnajo« */ J Te cjftre ftrup&ie seliflia dajo 5 kadaj fe pokuljo en qjftri, gorezhi shmah, iniiako fe kosha s' njimi riba,, shenejo mehurje. 2.) Omotlive ftrupčne shelifha fture she fkusi njih isfopenje omoclivoft inu orno-tize, njih duh je soperni, njih shmah palj fiahkobni. Ako zlil ovčk te selifha vsltije, fe ou ne more ne gibati, ne obzhutiti, ne govoriti, neviditi, ne flifliati, njegova pa« met fe smefha, on pade, v' eno lmertnc fpaqje, ali tudi sazhne hudo noreti. *) Pulsatilla nigricans, Kückenfc helle. — Aconitum, Eifenhiittel. — Chelid'onium inajus, Schelkraut — Die Waldrebe. — Ranunculi, HaknenfuJ'sarten. — Digitalis, -Fingerhut.— Plantago, Waffer* Wegerich. — Flamula ¿fovis, Brennwuf-■ zel.— Cardammomum, Amnione.—- Eu. fhorbium paluftris, Wolfsmilch, (Mle-zhek).— Aronia, Aronswurzel. - Per-ficaria, Wafferffeffer. — Rosmarin fit-Vfflr. Wilder. Rosmarin. Med ftrupenim selifham te forte, kafre fp doli poftavlene, je per naf pofeb-10 domazh, mak, inu zhesi vfe fhoft od , uaka. *) ' Tiile selifha , katire fo ojftre inu imotlive fkupej, imajo en ojftri, soperni» ro omotlivi duh, njih isfopenje pernefe liloveku omotize inu mu pozhutjk vsa- ' me. Ako njih zhlovek Vshijč, dobi ker^h, [helodez inu zheve fe vnamejo, on je jhejn, omotlivi, pjan, ne vidi inu ne govori, on obnori, njega pretrefa, shivot S5u sateka, kri fe ifkasi, inu truplo po iriierti prezej gnije. Med selifha te forte flifhjo dolj po-hvlene inu nekaj ftrupenih gob. Solanum nigrum, Nachtfchatten. — Anferinum, Gänfefufs. — Der Tax-bäum.—< Evjofciamus, Bilfenkraut (sob-nik). — Datum ßramonium, Stechapfel. — 'Papaver, Mohn (Mak ). Staphijagria, Stephanskörner. Cicuta, Schierling. — Giftkörbel. — Bryonia, Zaunnrübe. — Belladonna, Tollkirfche.— To sadno selifhe Jltusifvoje lepe jagode pofebno otroke vexhikrat sdpele9 de fi fmert notri jedo. ( ) Strupene gobe fe po navadno' fpos-najo na njih gnilimu ipu ojftrimu duhu, na njih zhernikafti ali pifani farbi, inu na timu, de tako lahko gmjejo, per timu fo en malo maftne, de fe'rade pod perftam smashejo inu njih rezel je votil^ .J Irtiena .tiftih gobi, katire fo sa vshitis fe fpodi nemfhko najdejo. *) Tudi nar bolflii forte gobe fo ftrup, ako vezh pr^v frifhne nifo, inu she gnitj sazhno. , Nar bbl fe paknjih ftrupena laft. rinit pnkashe, zhe feper kuhanju nekaj be, lih zhebul fkupej kuha. Ako zhebule zher. nikaite poftanejo, tako fo gobe ftrupene Sar.o fe imajo vfelej, kolikorkrat fe gobf kuhajo, ene zhebule; sraven kuhati. Per vfih tih perpodbih ima savdan hit ro sa zhesi dajati notri vseti, ako,fam oc lebe zhesi dajati ne sazhne. K' timu dru, V) Der wcijfe und schwarze Tartoffel Schampinn. Mautachtn, Gokamuken (ti goba pod semlo rafe). Rejslinje tta gohi mozhnu dußi, kakor, orehi), SteinpilJ linge , Herrtipilfe , Nagelfchwämme Grojs-Schwämme, Balamärsch, Bredlin ge, Redlinge. " *''': giga treba ni» kakor gorke vode, ali mlefc s' veliko vode fkupej smefhani. V . S , Kader ;je ojftre ali vnameozhe ftrupe vshil > ima na meftu toplo gorko vodo', ¡zHitto',- neflano;, igo vejo shupo, vodo s' en ..piali mlekarn, vfe toplo gorko, inu dofti-krat vshviji- 'Kliftire, katire omehzhajo, inu toplo gorke kope io tudi pofebno dobre. Ga glo shge,viali fo boleznine na shivotu hude, tako Je mu ima na roki proz pufhati, kar fe vVzhafth vezhikrat sgoditi more. Je kdo nefrezho imel, eni shelifhe vsiliti, katir je omotlive forte, tako more «ii na; meftu, kakor Jutro je fam od febe, ali pafc od notri jemanja sa to, ene krat;i zhesi^al, veliko takih piazh vshiti, katire fo en malo kifle, kakor vodo s' jeiiharn, j. t. d. :kliftire is vode inu jefiha fo per timii zelo dobre. , i / * •. . s. Ako pak je otnotlivoft zelo mozhna, tako fe mu more na nogj pufhati, inu na bodelhe en flajfhter poloshiti, katir mehurje vlezhe. Selifha, katire fo ojftre inu ©mot-live fkupej, morejo ravno to, sdaj imenovano pcmozh imeti. Kdor je ftrupene gobe vshil, more na meftu sa zhesi dajati, inu sraven tega veli- -x (30) / - ko kifle piazhe vseti. Olje pak inu ml fo per timu fhkodlive.( Med ftrupe is-kaminov flifhjo, shi frebro,, mifhiza, grinfpon, fvinz, inu vf kar je is fvinza, zuker odjvinza, njenik plaibefh, inu druge. vri?(};.; - Tifti ftrUpi fture,\de fe v' shivotu ze hitro vname, shelodez inu zheve fo fkt prejete, v' shelodezu fo botezhine, fil kerzh, fpodni shjvot je pretifnenj zhlov* kovzhe, zhesi daje, ima filno šhejo, ii vezhikrat omedli. Drugi dobd rodezh ojbraf, en periai inn vezhikrat kriva vi fmerkel od febe dadc pet nekaterih je sraven drugih fmertnih pei godbah tudi filno teshavno opravlanje -fvoj potreben na kar fkorej lmert pride. L udje i" katiri fo nefrezho imeli, taki ftrafhne ftrupe vshiti, morejo med pregroa ' 5 ■ v—M -----H if) Merkurius fublimatus, Sublimat. -j Mercurius prcecipitatus, Queckjilber Niederfchlag. — Jrfenicum citrinum Arfenik. — Jrfenicum album, Hieder rich. — Sacharum Saturni,' Bkyxu cker.— Ceruffa, BleijiveifS.— Antimo nitim, Spiefsglanz, A C 31 i litn liolezhinam zeto hitro umreti, ako fe jim pofebno naglo k' pomozhi ne pride. 1.) Se more tako naglo, kakor je li logožhe, -fkufiti, fkusi zhesidajanje ta rup is shelodeza von ifpraviti, per timu ak fe more pfov veliko tople vode pi- dati. 2.) Proz fe ima en funt bele shajfe aftergati, na enimu bokalu vode prekuha* i, kir fe med kuho smiraj mefha, tako olgo, de fe shajfa vfa iftaja, inu od tiga aj fe mu vfaki firtelz ure ena fhkodčla iti da. 3.) Ako je pak taki nefrezhni zhlovek im od febe she zhesi dal» tako fe mu sa , hesi dati nizh vezh ne fme notri dati» -' fe mu more s' toplo vodo to zhesi da« inje polajfhati, sa kar je tudi gori imeno-aiia shajiafta voda pofebno dobra. Kifle. ezhi pak fe mu nikol ne fmejo dati, ako ii sheja tudi fhe tako filna bila', kir one nozh tiga ftrupa li pogmirajo. 1 41) Olje inu rhaftne rezhi nifo tako lobre, kakor toplo gorkavoda, katiraftrup (laja inu tejnfhi fturi. [, f.) Ako ga pak sazhne v' fpodnimu Ihivotu filno p ezhi inu mersliza trefti, inu ako fe snamina kashejo3 de je zhlove] snotrfej vneti, tako fe mu more pufhati: 6.) Tudi fe mu dado kliftire od lane niga femena, od jezhmenove prekuhei.t.d na trebuli fe mu gorke, mokre rute po . loshč, sa piti fe pia da toplo gorki nile] is mandelnov, tudi fe. mu pofebno shajfin; votia smiraj na prej daje, notri de arza pride, inu to sapove,, kar je dali potreba. Pomozh sa te, v' katire je ftrela trefhla Nagli inu grosni pretref te ftrele, ka tira v' zhloveka trefhi, na enkrat vfo nje govo mozh sveshe, tako de 011 vezhikra bresi shivlpnja ob tla padej per ftreli pak katira zelo tako mozhna ni, mu oni li na enimu ali drugimu udu obzhutek la, me, ali on V tako omotnoft^sapade, di on vfe forte snamina smefhane' pamet kashe. Tudi fe per takih nefrezhnih Vezhi krat raftergane shile inu shgani bleki naj; \ dejo, pofebno, ako mu je gvant pre terdl no oblezhen bil. Globoke rane li malikrat vftanejo, sate kir ftrela li med oblazhilam inu sunajhc ftrano tiga shivpt? fkusi derzlii. 1.) Taki nefrezhni zhlovek fe jmore proz v' profto fapo,von netiti, inu doftikrat s* merslo vedo pofhkropiti, inu politi. \\ / '' 'L . ( 33 X ' " а.) Kakor hitro je mogozhe, fe mu mo-e fapa notri vpihati, inu falmiakovi duh pod ofinunajesik pernefiti. 3.) On fe riiore mozhno s' faknam ali Irugim duhozhim rezhmi ribati. 4.) S'.enobefedo, vfe fe more na njemu kufitij kar li njegovo sliivlenje obuditi sa-nore, toshja zhesi teshave» zhesi bnlezhihe in pezhenje v' mnogih udih. Oni fo omotliv inu imajo taki obzhutik, kakor je tiftij kati po mozhnimu elektrifiranju poftane. Sku< mir tiga trupla» fkusi vin inu druge po mozhke, katire njim mozh dajo, obdersh oni pozhaf fpet fvoje poprefltno sdravje. Previdnofti. Kir fmo naturo teilr&e fposnalt, ini kir fe je vezhkrat she fkasalo, tako lmc fe tudi mnoge previdnofti nauzhili, katin ako njih depshmo, naf per hudimu urem&iu predi nevarnoftjo, od itrele pobiti biti, varjejo. 1.) Doma naj fe zhlovek per uremdnu v* enima vifokimu zimru gorj derfhi/van» der ne per sidu, ali per pezbi, nar mejn« fhi pak per rajfingi ali oginifhu. 2.) Zhlovek fe ne fme na sheles na-floniti, ne na tla poloshiti, varno pak naj f@| on na poftelo dolj poloshi, ako okrivala (firnika) nima, tudi feon varno na klopi ali na llole pol&le. - " 3$ V' eni takihifhi, kir je ftrela she enkrat trefhila, ne fme zhlovek k' tiftjm - krajami iti» kir je ftrela she popred fkusi trefhla. C 3f.) 4.) V' keldrih je zhlovek pred nevarJ oftjo nar raejn obvarvau. Na zefti fe nima per hifhah ali led duritn kakehifhe obftati. Voda, ka-ira od ftreh dolj tezhe, ftrelo vezhikiat a febo dol&he. 6.) V' zirkvi ima zhlovek prozh iti id tiftih krajov, kir je turn, kirfo orgle« ili kir kaki drat dolj vili.. v ■ . t 7.) Na polju fe nima pod drevefe pofto->iti. Nar bolfhi je, zhe fe ali ao. fto-ripi dalezh od nar sunajnih veji kakiga lervefa poftoji. 80 Per potokami, jesaram inu vfim (•odami fe ima oganiti. 9.) Tudi fe ima gledati, kako fe obla*-:i vMzhejo, tu naj fe zhlovek ravno na ¡rebuh vleshe, vondertako, de je med ti-tim krajam, zhesi katiriga. fe oblak vlezhe, pu-med tiftim, kir zhlovek dolj leshe, en najhnl grizhek, katirmufe pakne fme pre »liso priti. , 1 10.) Afco je zhlovek ravno na kojni, &ko naj odfede, V odpertimu vosu tudi ie fme obfedeti, shiher pak v' saperdmu» febno na fredi, - < i« > I \ - ■ - Pomozh, sa presgodej rojene. Med vfim li na videf mertvim fe nov fojenim otrokami shivlenje nar laglej od tene. Novi rojeni otrozi fo na videf po navadno ,od tiga mertvi, kir je nijh glavj tamkaj, kir mushgani leshe, ftifnena, kii nijm je popkina shnora okol urata ovita, inu kir imajo vodo ali fmerklo v' uftih •li pluzhab. 4 i.) Otroku fe im^ proz popkina shnora od urata prozh od viti, inu vtifnena gla-viza fkusi to v* fvojo podobo fpraviti,>kit fe s' roko rahlo fim te^ tje gladi, ali zhe je potreba (»udi en malo flifne. 2») Ako je obraf rudezhe ali plavo, tako fe pufti is popkine shnore sa dve shlizi krivi von iftezhi. Ako pak otrok bledo von vidi, tako fe s' podvešanjam popkine shnore en malo zhaka. Ako fe je pak po-ftelza she lozhila, tako .fe s' podvesanjam popkine shnore ne fme dolgo muditi. 3.) Otrok fe v* gorke rute pološhi, inu s' v* olje pomozhenim perftam, ali s' enim v' olje pomozhenim j)erefam fe mu ufte od fmerkla ozhedjo, inu otrok fe na en ,kratki zhaf takopoloshi, de inu voda, ka-tira fe v' fapni pifhali snajde, von tezhi sanjore. C 37 ) v Šapa fe mu vezhikrat fkusi ufta lotri upifhe, tudi fe mu med tim perfi, podni shivot inu herbet ribajo. <.) Edčn na en ftolj ftopi, inu mu i« v 'ifhave dolj na perfi kapa, takire mu potle >n drugi s' ifp^neno roko mehko riba. Zhe «otroka vpihanja v' ufta fhe k; shiv lenju ne Ki, tako ga nizh poprej k' shivlenjui ne "pravi, kakor ta sadna pomozh. " 6.) Potle fe fpet v' fuhe rute savije. Ako fe'pak fhe noben snamine tiga shivien-l£ne perkashe, tako fe ima s; merslo vodo ffhe drugizh inu tretizh polivati. Tudi je po timu polivanju ena topla gorka kopa pofebno dobra. m \ Take pomozhi, katire mozhno du-fhe, fo zhesi vfe' fhkodlive, kir otrozhizhe v'zhafih na meftu vmore. 8.) Perve snamina,de je fhivlenje fpet prifhlo, fo, kadar shnabli rudezhi potonejo, inu kadar fe ozhi, perfi inu rame lahko gibati sazhnejo. Ako fe eno ali to arugo tako snamine ogleda, tako fe ima Jahko naprej riba i, otrok fe; ima s' gorkim vinam omm,v' gorke, s' vinam inu en malo po poloshiti, kadra je s' vinam ali shganjam C 38 > mozhnejfhi narejena? inu potlej fe mu da ena prekuha od dobro duiheozhih selifhov. 9.) Ako fapa tefhka oftane, tako naj fe fhe enkrat pogleda, zhemu ni kaj fmerkla v' nftih ali fapni pifhali oftalo, inu ako fe fhe kaj najde, tako naj fe inu s' enim v'olje pomozhenim perefam tudi to prozh fpraviti pofkufir tudi naj fe otroku sa eno malino shiizhizo polno shofta od morfke zhebule ¿a. Dotifneni otrozi fe ravno na to visho k' shivlenju obude, ako fo matere alidekle tako fhtraflivo nemarne, de fo otroka k' febi v' poftelo vsele, inu ga v'fpanju dotifnile. Kolikor je mogozhe, fe ima proz gledati, ftilnene dejle tiga shivota fku&i meh-ko ftifvanje inu gladenje v' fvoj pravi ftau perneiitH obraf inu perfi fe imajo s' merslft vodo politi, shivotle v' gorke s' kafernitn duham namozhene rute savije, irni otrokir fe vezhikrat fapa v', uite notri vpifhe, . C H Oddelek za razisk. dejaunost Rr 144 614.8 o cn JO :d 1413850001 M) 1419850001