d.o.o. Iv,
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod • centralna kuijava •plinske Instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
HIŠA
feflDARIL ▼^•ii t •
Kjer vsa darila so doma!
Panap d.o.o., Supermesto, Ormoška 30, Ptuj
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
Nogomet •
Domžale premočne O Stran 15
Po naših občinah Sp. Podravje •
"Vsi bi seksali in ostali nedolžni!"
O Stran 2
Po naših občinah Ptuj • Pacienti nam vedno bolj gledajo pod prste
O Stran 4
Po naših občinah Ormož • "Gasilska zveza deluje nezakonito!"
O Stran 27
Ptuj, petek, 11. aprila 2008
letnik LXI • št. 29 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TEB
Schengenska meja • Vaja slovenskih in drugih evropskih policij
Skupno proti ilegalnim migracijam
V Sloveniji je ta teden, od 7. do 11. aprila, potekala vaja pripadnikov skupin za hitro posredovanje na zunanjih mejah RABIT (Rapid border intervention teams), ki jo je pripravila slovenska policija v sodelovanju z Agencijo za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah Evropske unije - Frontex.
Ker sta boj proti ilegalnim migracijam in nadzor zunanje meje EU ena od prioritet slovenskega predsedovanja, je bila izvedba vaje umeščena v čas slovenskega predsedovanja svetu EU. Gre za prvo vajo teh skupin na zunanji kopenski meji EU, včeraj pa si je njen potek ogledal tudi izvršni direktor agencije Frontex Gil Arias Fernandez. Na posnetku (desno) je v pogovoru z vodjem sektorja mejne policije Generalne policijske uprave Danielom Lorbekom, slovenskim policistom Elvisom Mariničem in policistom iz Latvi-je med ogledom zelene meje pri gozdarski hiši Tisovec v Varvase-lah pri Žetalah, približno 500 m od državne meje s Hrvaško.
M. Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Hajdina • Kaj je z Megalaxio
Destrnik • Pogovor s poslancem Francem Pukšičem
Projekt še miruje "Brez Trofenika je vse slabo"
Iztok Smaka, direktor projekta Megalaxie, je na silvestrovo lansko leto glede investicije v prvi družinski zabaviščni park takšnega tipa v Sloveniji povedal: "Mi smo pripravljeni tako daleč, da bi lahko že na prvi topel dan začeli gradnjo. Upamo, da bo država izpolnila obljubo in že na začetku leta
Vabilo naročnikom Štajerskega tednika:
»OMOOOŠU MA A*
24. maja 2008
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov:
Radio-Tednik Ptuj Raičeva ulica 6 p.p. 95, 2250 Ptuj
Med prijavljenimi naročniki bomo izžrebali 350 potnikov. Vstopnica za vlak bo posebna majica po ceni 6 EUR.
2008 objavila razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za velike projekte." Projekt pa se še vedno ni pričel.
V gramoznici Hajdina te dni nič ne kaže, da bi se kaj dogajalo, sploh pa ni ne duha in ne sluha o začetkih pripravljalnih del, tudi betonar-na Gradbenega podjetja Ptuj je še v pogonu. Izbrskali pa smo dokument, ki Gradbenemu podjetju Ptuj nalaga odstranitev betonarne, ker naj bi bila zgrajena brez dovoljenj - na črno. Odgovor smo poiskali pri Ministrstvu za okolje in prostor, Inšpektoratu za okolje in prostor.
GP Ptuj je maja lani prejelo odločbo o rušitvi objektov betonarne in da naj to stori v roku enega meseca od prejema odločbe. Objekti stojijo še danes, novo napovedano rušenje naj bi se zgodilo v začetku aprila letos, vendar do tega po naših (neuradnih) informacijah še ni prišlo, ker naj bi posredoval eden od poslancev SDS.
O Stran 32
Poslanec državnega zbora in župan občine Destrnik Franc Pukšič velja za enega najbolj neposrednih politikov. Tudi v pogovoru za naš časopis je svoja mnenja predstavil brez dlake na jeziku in poimensko razkril nekatere poslance, ki po njegovem mnenju zavajajo javnost.
Občina Destrnik v naših krajih velja za eno tistih, ki je v zadnjih letih dosegla najvidnejši napredek, po novem pa bo tudi lastnica javnega podjetja Des-trnik Gradnje, d. o. o.
"Na občinskem svetu smo doslej že sprejeli vse potrebne akte za ustanovitev podjetja, tako da bo podjetje takrat, ko bomo gradili Terme Gaja, zagotovo že delovalo. Pri tem pa je treba poudariti, da je občina Destrnik izpolnila vse potrebne pogoje za pridobitev investitorja pri projektu Terme Gaja. Imamo namreč zemljišče, njegovo kategorizacijo, izdelali smo idejno zasnovo, imamo vrtino, pripravili smo študijo vpliva na okolje, občinski svet pa je sprejel lokacijski načrt. Zagotovili smo tudi razvoj na cestni infrastrukturi, nekaj že v letošnjem proračunu, nekaj v
prihodnjih štirih letih. V tem trenutku je treba pridobiti le še gradbeno dovoljenje, kar je stvar investitorja in ne občine. Žal moram reči, da smo na našega svetovalca, ki je bil izbran za pridobivanje investitorjev, zelo veliko računali,
a svojega dela ni opravil."
Nekateri - med njimi tudi poslanec Zares v DZ Vili Trofenik - so vam očitali neustreznost predloga pokrajinske zakonodaje ...
"Vili Trofenik bo vedno rekel, da je zadeva v redu, če je on zraven. V trenutku, ko pa njega ni zraven, je vse slabo. On je bil nosilec zakona o financiranju občin iz leta 1998, za katerega smo na ustavnem sodišču dokazali, da je bil krivičen in po katerem bi takšne občine, kot so v teh Slovenskih goricah, imele samo 75 odstotkov primerne porabe. Če bi mu to takrat uspelo, bi bile te občine ukinjene, ker ne bi imele razvojnih sredstev. Danes imajo z našo oblastjo 125 odstotkov."
O Stran 3
Foto: DB
Destrnik • Seja kolegija županov Spodnjega Podravja
Čelan: "Vsi bi seksali in ostali nedolžni!"
Osrednja točka aprilske seje kolegija županov Spodnjega Podravja, ki je bila namenjena predstavitvi povzetka investicijskega programa za Cero Gajke v Spuhlji, je dvignila veliko prahu in povzročila negodovanja ter nezadovoljstvo. Pesimistična varianta namreč predvideva kar 15 milijonov evrov težek primanjkljaj.
Foto:DB
Branko Marinič (na levi) je županom prenesel informacijo o zamudah pri cesti, Ptuj-Markovci, ki je marsikomu dvignila tlak; ob njem poslanec in župan Franc Pukšič in župan dr. Štefan Čelan.
Skupen vložek v celoten projekt Cero Gajke bo po podatkih, ki jih je predstavil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, znašal dobrih 53,5 milijona evrov. Županskim kolegom je Čelan predstavil dve varianti, optimistično in pesimistično; po slednji naj bi se nabralo več kot 15 milijonov evrov izgube. Po besedah Čelana bo tak potek dogodkov obveljal le, če situacija ostane takšna, kot je trenutno. "V okviru tega projekta moramo najti pameten izhod, saj zgodba zahteva trezen in resen premislek. Skoraj vsakodnevno se srečujem z grožnjami, in če od lastnikov, ki zahtevajo 40 evrov na kvadratni meter, ne dobimo soglasja, ne vem, kam bomo vozili smeti," je pojasnil Čelan.
Do leta 2007 so vlaganja v Cero Gajke znašala 11,8 milijona evra, do leta 2018 pa bo potrebno zbrati še 41,7 milijona. Za zapolnitev investicijskega primanjkljaja je predvideno realno povečanje cene, in sicer za letošnje leto 6,7-odstotno, za leto 2010 pa 10-odstotno povišanje. Predstavljena je bila tudi tabela, v kateri je prikazan delež participacije posameznih občin.
Foto: DB
Marko Maučič trdi, da gre 10 odstotkov občinskega proračuna za prevoz otrok v šolo.
Župan občine Destrnik Franc Pukšič je dejal, da je nad številkami zgrožen. Predlagal je, da to problematiko obdela delovna skupina in na naslednjem kolegiju predstavi predloge. Župana Juršincev Alojza Kaučiča pa je zanimalo, ali gre razmislek tudi v smeri sežiganja smeti oziroma toplarne. "Smeti so svetovni problem, a moramo najt rešitev, sicer se bomo zasuli z njimi," je še dejal. Po trditvah Čelana tečejo dogovori tudi v tej smeri. Ptujski župan bo predlagal kompletno revizijo
projekta od leta 1999 naprej, saj je, kot pravi, treba pogledati strukturo virov. Zatrdil je, da je MO Ptuj prispevala bistven delež, medtem ko so ostale občine plačevale le okoljsko takso in niso prispevale k vlaganjem. "Vsi bi seksali, pa vsi nedolžni ostali. To ne gre," je v prispodobi dejal Čelan.
Zakaj roki zamujajo
Informacije o delu državnega zbora in državnega sveta pa so županom predstavili državni svetnik Rajko Fajt ter poslanca Franc Pukšič in Branko Marinič. Med vrsto vsebin, ki so pomembne za našo regijo, je Marinič izbral nekaj iztočnic. Spregovoril je o srečanju z ministrom za promet, na katerem je beseda tekla o neizvajanju NRP in tem, zakaj se dejanski roki odmikajo od zastavljenih. Opozoril je na prizadevanja poslanskega kolega Pukšiča, da se odpravijo odstopanja v cenah za prevoz otrok v šole. Ob tem je Marko Maučič, župan občine Podlehnik, izpostavil grozljiv podatek, da se kar 10 odstotkov njihovega proračuna nameni za prevoz otrok.
Največ negodovanj med župani pa je povzročila infor-
macija, da se odmikajo roki za dela na odseku ceste Ptuj-Mar-kovci. To naj bi povzročilo dejstvo, da nobena od občin ni dala pisne zahteve za umestitev južne obvoznice v prostor v skladu z Naturo 2000. "Ni res, da zahteve niso bile poslane. Natura ni zid," je pojasnil mar-kovški župan Franc Kekec in odgovor ministrstva, ki so ga prejeli, ocenil kot enostranski.
Po informaciji, ki jo je Marinič predal županom, je Čelan izrazil mnenje, da je treba nemudoma sklicati sestanek in ukrepati. Ob tem je poslanec še pojasnil, da je odbor državnega zbora za promet predlagal ministrstvu za promet ter ministrstvu za okolje in prostor, da do konca leta 2007 razrešita problematiko poteka ceste Ptuj-Ormož na odseku Ptuj-Markovci v zvezi z
upoštevanjem pogojev Nature 2000. Sprejeta sta bila tudi dva sklepa, zato se Marinič sprašuje, ali je utemeljena trditev ministrstev, da tega niso zahtevale lokalne skupnosti. "Župani se sklicujte na ta dva sklepa, ki sta obvezujoča, če jih državni zbor sprejme, lahko zahtevate realizacijo tega," je pojasnil poslanec.
Dženana Bečirovič
Uvodnik
Na pomoč!
Ko si kot Ormožanpred kakšnima dvema desetletjema prišel v katero izmed sosednjih mest, Ptuj ali Ljutomer, so se sogovorniki takoj spotaknili ob tvoje mesto, češ, ah ja, saj tam imate pa norišnico. In takoj je padlo kar nekaj neslanih šal na račun bolnišnice, kije danes sodobno urejena in sodi med večje delodajalce na Ormoškem. Ena najpogostejših neumnih šal, s katero so sogovorniki želeli pokazati svojo duhovitost, je bila tista:"Ste že potegnili ograjo okrog celega Ormoža?"
Tega smo se Ormožani kar nekako že navadili in s tem nas zares nihče več ne more vreči iz tira.
Pred kakšnim desetletjem so šale o bolnišnici na koncu mesta zamenjale pripombe o našem političnem dogajanju, ki, roko na srce, zares ni zavidanja vredno. V šalah so nas imenovali za prebivalce Vililanda, za piti pa so nam nenehno ponujali le sok. Naša nezmožnost kulturnega dialoga na najvišji politični ravni je postala splošno znana in ne bi se čudila, če bi to pustilo trajnejše sledi, recimo v kakšnem reku. Tako kot rečemo "Kadiš kot Turek", bi čisto mirno lahko ta rek cepili tudi na drugo podlago, recimo: "Prepiraš (kregaš) se kot Ormožan."
Prav to se te dni dogaja s člani različnih društev, in da se ne znamo dogovarjati niti na področju ljubiteljskih dejavnosti, je nekaj povsem novega. Prepirajo se kulturniki, "tragično" se razburjajo starodobniki, najhuje pa je zadeva zavožena v odnosu med Gasilsko zvezo Ormož in PGD Velika Nedelja. Prvi drugim očitajo nespoštovanje kodeksa, izsiljevanje privilegiranega položaja, nenehno nerganje in nagajanje pri delovanju predsedstva GZ. Drugi pa prvim očitajo elitizem, kopičenje funkcij znotraj ene PGD (Hardek), nepripravljenost na pogovor in nezakonito poslovanje pri sprejemu novega statuta.
Ko sem gasilcem prisluhnila, sem dobila občutek, da zares nujno potrebujejo nekoga, da pogasi njihovo gorečnost, ki se je tako razplamtela, da je prestopila meje sprejemljivega.
Ob upoštevanju te naše lokalne folklore konec koncev sosedom res ne moreš zameriti, ko povprašajo, ali je ograja že okrog vsega mesta.
Viki Klemenčič Ivanuša
Sedem (ne)pomembnih dni
Bogati brez revnih
Je 200 Me-nagerjevih "najbogatejših Slovencev" res 200 najbolj bogatih Slovencev? To je eno izmed mnogih vprašanj, ki te dni zaposlujejo (in vznemirjajo) Slovenijo.
Potem ko je poslovna revija Menager objavila spisek 200 najbogatejših Slovencev, so nekateri pohiteli z zatrjevanjem, da spisek ni popoln, da na njem ni vseh in "pravih" milijonarjev. Javno ukvarjanje z "bogataši" seveda nasploh ni nič posebnega, za slovenske razmere pa je vendarle značilno, da nas še posebej zanima, če je vse skupaj res, kakšna so ozadja bogatenja, predvsem pa tudi pri tem udarja na dan zlasti zavist in prepričanje, da so še bolj bogati skriti nekje drugje in da je njihovo bogastvo in bogatenje problematično, sporno, celo povezano s kriminalom. Vse to po svoje opozarja, da se pri nas nasploh še vedno nismo povsem sprijaznili z dejstvom, da svobodna tržna tekma pomeni tudi veliko večjo lastniško diferenciacijo in povečanje števila bogatih, po
drugi strani pa je to tudi dokazilo velikega nezaupanja ljudi v delovanje pravne države in verodostojnost politike nasploh. Dejstvo, da se kar preveč "bogatašev" tako ali drugače skriva (in prikriva dejanske podatke o svojem gmotnem položaju), pa tudi neodločnost vsakokratnih vladajočih ekip (tako z leve kot z desne), da bi (dokončno) razčistile nekatere afere, ki so med drugim neposredno povezane tudi z denarjem (in bogatenjem), pač permanentno ustvarja in vzdržuje občutek, da gre za čudne igre in sumljive posle. S tega vidika bi morala biti predvsem država posebej zainteresirana, da demistificira (in dekriminali-zira) bogate in bogatenje, pogoj za to pa je dosledno ukvarjanje in spopadanje z vsemi pojavi in oblikami sumljivega neupravičenega bogatenja, napačne socialne, ekonomske in še posebej davčne politike. Država bi skratka morala vedeti (in to jasno sporočiti tudi javnosti), zakaj nekateri bogatijo, kako na vse to vpliva politika (vsakokratnih vlad). Značilno je, da se zdaj "bogati" obravnavajo kot nekaj ločenega od siceršnjih družbenih razmer, čeprav so še kako
povezani z njimi (in odvisni od njih). Predvsem zaradi razvojne politike bi še zlasti vlada morala natančno vedeti, kakšna je struktura aktualnih slovenskih milijonarjev in najbolj bogatih ljudi. So med njimi tisti, ki dosegajo vrhunske dosežke na tehnološkem in proizvodnem področju, v ekonomski in kulturni aferi? So med njimi tisti, ki se najbolj pogumno povezujejo s svetovnim gospodarstvom in nenehno odpirajo nova delovna mesta? So milijonarji vrhunski strokovnjaki, zdravniki, univerzitetni profesorji? Če so na spisku najbogatejših čisto drugi ljudje (in samo oni), potem s to državo nekaj ni v redu.
Eden izmed "najbogatejših" je te dni izjavil, da je sedanji vladi hvaležen, ker mu je omogočila takšne pogoje dela, da lahko tudi bogati. Ta ugotovitev bi seveda potrebovala še nekaj dodatnih pojasnil, v bistvu pa vendarle sporoča, da ima vlada kar nekaj možnosti za uravnavanje bogatenj in analogno temu tudi preprečevanje siromašenja. Prav zaradi tega bi bilo zelo pomembno vedeti, koliko davkov milijonarji prispevajo v državno blagajno in s tem tudi k reše-
vanju mnogih (državnih) nalog in problemov s socialnega področja. To pa tudi pomeni, da bi morali imeti ob vsakem času zelo jasen (in javen) odgovor na vprašanje, ali država enako dosledno (in pravično) pobira vse davke in druge prispevke tudi od milijonarjev in najbogatejših. Predvsem ali je njihov prispevek v državno blagajno sorazmeren s prispevkom "navadnih" državljanov ali pa je nižji? Od tega bosta v marsičem odvisna tudi splošno družbeno ozračje in odnos do milijonarjev in bogatih.
Slovenija potrebuje milijonarje in bogate. Brez njih država ne bo nič bolj cvetoča in bogata. Seveda pa ni vseeno, kako nastaja takšno bogastvo, kako je vpeto v siceršnje družbene okvire, kako vpliva na splošno rast in splošno dviganje standarda.
Če pomeni večanje števila bogatih hkrati tudi večanje števila revnih, z vsem skupaj nekaj ni prav. Zato bi bilo koristno vselej, ko govorimo o "bogatih", hkrati misliti tudi na "revne" in na njihov položaj. Predvsem velja to za državo. Vsekakor pa se "milijonarjev ne moremo veseliti (in jim kar tako aplavdirati), če bo čedalje bolj res tisto, kar je zadnji izjavil sindikalni lider Dušan Semolic, da se v Sloveniji plače zaposlenih znižujejo tudi zaradi sebičnega kopičenja bogastva peščice bogatih.
Jak Koprive
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Pogovor s poslancem Francem Pukšičem
Ko Trofenika ni zraven, je zanj vse slabo
Poslanec državnega zbora in župan občine Destrnik Franc Pukšič velja za enega najbolj neposrednih politikov. Tudi v pogovoru za naš časopis je svoja mnenja predstavil brez dlake na jeziku in poimensko razkril nekatere poslance, ki po njegovem mnenju zavajajo javnost. Predstavil je svoje stališče do pokrajinske zakonodaje, odgovoril na kritike opozicije in govorice, da si obeta mesto predsednika sveta naše regije. Razkril pa je tudi, s čim se bo ukvarjalo podjetje, ki ga ustanavlja občina Destrnik.
Foto: DB
Franc Pukšič je precej kritičen do nekaterih poslanskih kolegov: "Sašo Peče ima še mlečne zobe."
Občina Destrnik v naših krajih velja za eno tistih, ki je v zadnjih letih dosegla najvidnejši napredek, po novem pa bo tudi lastnica javnega podjetja Destrnik Gradnje, d. o. o. Sprejet je že bil odlok o ustanovitvi podjetja, za njegovega v. d. direktorja je bil izbran Miran Čeh, za člana nadzornega odbora pa župan občine Destrnik Franc Pukšič in član odbora za infrastrukturo Janez Irgl.
Kaj je bil glavni razlog, da ste se vodilni možje v občini Destrnik odločili za ustanovitev javnega podjetja? Ali je ta odločitev povezana s projektom Terme Gaja, d. o. o.?
"Ne, ta projekt ni vplival na našo odločitev za ustanavljanje podjetja. Enostavno smo se na občinskem svetu odločili, da režijski obrat spremenimo v firmo Destrnik Gradnje, d. o. o., in sicer zato, da bo tudi naša firma lahko kandidirala na vseh razpisih in investicijah, ki jih v občini izvajamo in jih je iz leta v leto več. Glede na to, da moramo podjetje opremiti s strojnim parkom, je nesmiselno izvajati samo dela na področju vzdrževanja v občini. Zato smo se odločili, da bomo prisotni tudi na trgu. Dejstvo je, da z zaposlenimi v režijskem obratu umetno dvigujemo zaposlenost v občini, kar ne predstavlja dejanskega stanja. Po novem bomo torej v našem podjetju ljudi resnično zaposlovali. Delali bomo tudi po sistemu nagrajevanja. Želimo izkoristit strojni park, ki ga bomo imeli, in potencial človeških virov, s čimer bo zadovoljna tudi občina kot zaposleni. Predvidevamo, da bomo že ob začetku delovanja zaposlili približno 15 ljudi."
V odloku o ustanovitvi podjetja je našteta vrsta dejavnosti, s katerimi naj
bi se podjetje ukvarjalo. Kaj bo osnovna dejavnost?
"Gotovo bo vzdrževanje, tako pokopališča, v nadaljnji fazi tudi komunalnih sistemov, kanalizacije, vodovodov itd. Vsekakor bo med osnovnimi dejavnostmi tudi gradnja, nadaljnji koncept pa bo odvisen od direktorja podjetja, ki bo moral predstaviti vizijo in koncept razvoja."
Omenili ste tudi gradnjo. Bo občinsko podjetje izvajalec del pri Termah Gaja, d. o. o., v Janežov-cih?
"Na občinskem svetu smo doslej že sprejeli vse potrebne akte za ustanovitev podjetja, tako da bo podjetje takrat, ko bomo gradili Terme Gaja, zagotovo že delovalo. Pri tem pa je treba poudariti, da je občina Destrnik izpolnila vse potrebne pogoje za pridobitev investitorja pri projektu Terme Gaja. Imamo namreč zemljišče, njegovo kategorizacijo, izdelali smo idejno zasnovo, imamo vrtino, pripravili smo študijo vpliva na okolje, občinski svet pa je sprejel lokacijski načrt. Zagotovili smo tudi razvoj na cestni infrastrukturi, nekaj že v letošnjem proračunu, nekaj v prihodnjih štirih letih. V tem trenutku je treba pridobiti le še gradbeno dovoljenje, kar je stvar investitorja in ne občine. Žal moram reči, da smo na našega svetovalca, ki je bil izbran za pridobivanje investitorjev, zelo veliko računali, a svojega dela ni opravil. Firma Terme Gaja še nima podpisane pogodbe z nobenim strateškim investitorjem. Zato ne morem z gotovostjo trditi, da bo podjetje Destr-nik Gradnje, d. o. o., sodelovalo pri gradnji, saj je to odvisno od investitorja, ki pa še ni znan. Prepričan pa sem, da bo to možnost firma imela, ker bo usposobljena tako teh-
nično kot tudi kadrovsko."
Približno 15 let ste vodilni mož v občini Destr-nik. Kako ste zadovoljni s svojim delom?
"Moje delo je v tem mozaiku en kamenček, katerega pomemben del je dogovarjanje z občani in občinskim svetom. Najbolj sem zadovoljen s tem, da znamo sesti skupaj in se pogovoriti. Že leta sprejemamo odločitve konsenzualno, skoraj 95-odstotno soglasno. Vedno po vsaki seji občinskega sveta gremo na kako večerjo h kateremu od svetnikov ali delavcev občinske uprave. Tudi takrat si še izmenjamo misli. To pristno komuniciranje se mi zdi pravi generator našega razvoja. V naši občini se enostavno ne more zgoditi, da bi bil kdo - tako kot berem v Štajerskem tedniku
- iz občinskega sveta neinformiran o tem, kje so sredstva iz občinskega proračuna. Preden se odločamo o pomembnih stvareh, izpeljemo neformalne sestanke, na katerih morajo svetniki izbrskati, kaj bo prioriteta razvoja v tem mandatu, ne da jim župan nekaj vsiljuje. Pomembno je, da vidimo razvoj celotne občine. Res pa je, da smo tudi mi imeli občino neenakomerno razvito, zato je čas, da letos in prihodnje leto investiramo več v kraje, kjer doslej ni bilo toliko investicij. Osebno sem najbolj zadovoljen, če napredek opazijo naši občani."
Pukšič aktiven na obeh funkcijah
Glede na to, da opravljate dve zelo pomembni funkciji, župansko in poslansko, me zanima, kako ju usklajujete.
"Dan ima 24 ur, tako da nekako opravim vse. Včasih se zgodi, da se stvari prekrivajo, a vedno uspemo vse urediti. Zadnja seja občinskega sveta je na primer potekala brez mene, zato pa imamo podžupana, ki to potem uredi."
Dva mandata ste preživeli kot opozicijski poslanec, zadnjega pa kot koalicijski. Kaj se vam zdijo ključne stvari, ki ste jih izpeljali v teh skoraj štirih letih?
"Vsak mandat je imel nekaj ključnih, prelomnih zadev, ki so nam uspele. Po mojem prepričanju sta v zadnjem mandatu to dva najpomembnejša dogodka, kar je tudi rezultat tega, da smo imeli oblast v
rokah. Drugače vam zagotavljam, da teh rezultatov danes ne bi imeli. Sprememba Zakona o financiranju občin je po mojem prepričanju ena najpomembnejših zadev, kar so nam v tem mandatu uspele. S to so vse občine po državi pridobile okrog 25 odstotkov dodatnih sredstev v proračune. Druga zadeva, ki si jo kot poslanec štejem v zadovoljstvo, je dopolnitev in sprememba Zakona o vračanju vlaganj v javna telekomunikacijska omrežja. V politiko me je pripeljal ravno protest zaradi gradnje telefonije, ki smo ga imeli pred PTT na Ptuju oktobra 1992. Nikoli ne bom pozabil, kako je Pavel Gantar temu vračanju vlaganj vehementno nasprotoval. Drugače bi že leta 1996 lahko to uredili. Sedaj smo ta zakon spremenili tako daleč, da smo ljudem vrnili sredstva in smo jim priznali dokumente, ki prej niso veljali kot dokazilo. To nam je uspelo, zato sem zelo vesel in moram pohvaliti državno pravobranilko na Ptuju, ki je to za naše območje naredila časovno zelo hitro in korektno.
Ob teh dveh zadevah je pomemben tudi tretji sklop, ki ga lahko primerjamo z osamosvojitvijo in sprejetjem zakonodaje o lokalni skupnosti, in sicer priprava zakonodaje o regionalizaciji. Tega doslej nihče ni naredil, to pa zato, ker tisti, ki so imeli prej oblast v rokah, niso želeli decentralizacije. Zato sem ponosen na to vlado, da bomo sedaj sprejeli štiri zakone. Ostala debata okrog tega pa je zgolj politikantstvo zdajšnje opozicije."
Okrog pokrajinske zakonodaje je bilo precej polemik in tudi kritik. Se vam, upoštevajoč dejstvo, da je bil precej kritičen tudi velik del stroke, še zmeraj zdi ustrezen?
"Ne strinjam se, da je bilo precej kritik. To pa zato, ker je ne kritizira 86 odstotkov občinskih svetov v državi, ne kritizira je nobeno združenje občin - ne Skupnost občin Slovenije in ne Združenje občin Slovenije, ne državni svet, ki nam je dajal veliko vetov, in ne državljanke in državljani. To kritizirajo tisti, ki se gredo politikantstva, ne politike - to je sedanja opozicija, ki nima argumentov. Vsi, ki smo to zakonodajo pripravili, imamo argumente."
Pa vendarle so vam nekateri - med njimi tudi poslanec Zares v DZ Vili Trofenik - očitali neustreznost predloga, češ da ni v skladu z mnenjem stroke.
"Vili Trofenik bo vedno rekel, da je zadeva v redu, če je
on zraven. V trenutku, ko pa njega ni zraven, je vse slabo. On je bil nosilec zakona o financiranju občin iz leta 1998, za katerega smo na ustavnem sodišču dokazali, da je bil krivičen in po katerem bi takšne občine, kot so v teh Slovenskih goricah, imele samo 75 odstotkov primerne porabe. Če bi mu to takrat uspelo, bi bile te občine ukinjene, ker ne bi imele razvojnih sredstev. Danes imajo z našo oblastjo 125 odstotkov. Dejstvo je tudi, da je leta 2004 takratna vlada LDS z Združeno listo pred iztekom mandata prinesla v državni zbor informacijo, da je sprejela sklep, da je treba ustanoviti pokrajine, in sklenila, da bi se ustanovilo 14 pokrajin. Očitek, da je preveč pokrajin, je nesmiseln. Katero pa lahko črtamo?! Poslanec Bojan Kontič je javno govoril o tem, kako zakonodaja za ustanovitev 14 pokrajin ni v redu, v državnem zboru pa je glasoval za 14 pokrajin. Javno je torej nastopal proti, zavajal volivke in volivce, glasoval za in nikoli ni predlagal, da se ukine Savinjsko-Šaleška pokrajina, ki je 14. in je zraven prišla res po politični liniji, in to s strani LDS in Združene liste. Na stroko se izgovarjajo tisti, ki jim to trenutno pač ustreza. Državni zbor pa je politični organ in odločitev o tem, ali bomo imeli samostojno državo, občine ali pokrajine, ni strokovna, temveč politična. Politična odločitev tistih z mandatom. Prepričan sem, da imajo tisti, ki nasprotujejo pokrajinam, rdeči karton svojih volivcev, in upam, da tega mandata jeseni več v državnem zboru ne bodo imeli."
Kakšen način izvolitve predsednika sveta regije se vam osebno zdi bolj pravičen?
"Opozicija je vložila amandma, da se ga voli posredno, k čemur sem se tudi sam nagibal, ker se mi zdi bolj demokratično, s tem ima predsednik sveta regije bistveno večjo moč."
Precej se je govorilo o tem, da si tudi sami obetate mesto predsednika naše regije.
"To so govorili nekateri, kot je Sašo Peče, za katerega lahko rečem le to, da ima še mlečne zobe, v vseh političnih pogledih."
Kaj si v SDS obetate od jesenskih volitev?
"Veliko stvari smo že naredili, precej nalog pa nas še čaka. Pričakujemo, da bomo še enkrat sestavili vlado, ki bo svoje delo dobro in kvalitetno nadaljevala. Prvo, za kar si bomo prizadevali, pa so evropske plače."
Dženana Bečirovič
Ptuj • Obiskali smo Zdravstveni dom Ptuj
"Pacienti nam vedno bolj gledajo pod prste"
Leto 2007 je Zdravstveni dom Ptuj poslovno uspešno zaključil, presežek prihodkov nad odhodki je znašal nekaj nad 19 tisoč evrov. Skrbeli so za izvajanje posameznih rednih strokovnih nadzorov v posameznih enotah ZD Ptuj skladno z internim pravilnikom o strokovnih nadzorih in tudi o pritožbah. Večjih nepravilnosti pri delu niso ugotovili.
Lani so začeli na novo izvajati zobozdravstveno dejavnost v občini Hajdina, obnovili so kabinet za preventivno zobozdravstveno dejavnost na Potrčevi 19 a, pridobili dodatne programe za zobozdravstveno varstvo odraslih, tri zdravstvene time, s čimer se je še izboljšala dostopnost do zobozdravstvenih storitev, in 0,5 dodatnega programa za čeljustno kirurgijo, posodobili vozni park za službo nujne medicinske pomoči, za hišne obiske in patronaž-no službo, posodobili so tudi računalniško opremo v celotnem zavodu, na ravni zdravstvenega doma so uvedli nove programe promedika, s tem so pripravljeni na projekt on-line sistema v okviru zdravstvenega zavarovanja. V letu 2007 so pridobili tudi certifikat ISO 9001/2000.
Celotni prihodki so lani znašali okrog 7,8 milijona ev-rov, od tega so od zavarovalnice pridobili sedem milijonov evrov, preostanek so zaslužili s tržno dejavnostjo (medicina dela). Presežek prihodkov nad odhodki ostaja v dejavnosti, porabili ga bodo za nakup novih aparatur in opreme. V letu 2007 je bilo v JZ ZD Ptuj 205 zaposlenih, od tega 25 zdravnikov. Največ zdravnikov primanjkuje v urgentni službi, kjer bi potrebovali še štiri, zdaj imajo le enega. Na drugih področjih jim trenutno zdravnikov ne primanjkuje, je ob predstavitvi rezultatov poslovanja za leto 2007 povedala direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med., spec.
Tudi v zobozdravstvu naj bi s storitvenega sistema prešli na glavarino. "Povsod, kjer smo prešli na glavarino, v splošnih ambulantah in ginekologiji, moramo dejansko narediti več, čeprav tega ne dobimo plačanega. S stališča pacientov pa bi morda bil tak sistem boljši zaradi tega, ker bi jih lahko več prihajalo, ker bi jih bil zobozdravnik dolžan obdelati. Dejstvo pa je, da so pacienti pri zobozdravniku, ki ima 500 ali 800 vpisanih, lahko bolje obdelani kot pri tistem s 3000 vpisanimi. Lahko pa se bo, če bo uvedena glavarina tudi v zobozdravstvu, dostopnost do teh storitev izboljšala. Verjetno pa bo potrebnega tudi več denarja," je na vprašanje, kaj bi pomenila uvedba glavarine tudi v zobozdravstvo, odgovorila direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan, ki smo ji zastavili tudi nekaj drugih vprašanj v zvezi z delom ZD Ptuj v letih 2007 in 2008, ki ima trenutno svoje ambulante (splošne in zobozdravstvene) ob Ptuju locirane še v Kidričevem,
Hajdini, Destrniku, Žetalah, Vidmu, Podlehniku, Leskov-cu in Zavrču.
S tem, ko so si ljudje izbrali splošnega zdravnika, so prepričani, da mora biti izbrani zdravnik vedno v ambulanti, ko jo obiščejo.
"Da bi jim bil vedno na razpolago, je praktično nemogoče. Lahko ga nadomeščamo, kar tudi prakticiramo. Problem je v tem, da imajo zdravniki veliko dopusta, v povprečju 38 dni na leto, 10 dni na leto pa se morajo tudi izobraževati. To pomeni v grobem dva meseca odsotnosti na leto, zato pacienti svojega izbranega zdravnika tudi ne morejo vedno najti, lahko pa najdejo drugega, nadomestnega zdravnika, ko je njihov izbrani zdravnik odsoten. Ambulant ne zapiramo nikoli, imamo pa vsaj štiriurna nadomestila v času dopustov."
Kaj pa približevanje storitev na terenu, je potrebna še kakšna nova ambulanta zunaj MO Ptuj?
"Mislim, da je v tem trenutku ves teren pokrit, že skoraj vsaka občina ima svojo ambulanto, edino Dornava še ne. ZD Ptuj ima program tudi za to ambulanto, vendar pogovori še ne potekajo, čeprav smo jih k temu že pozvali."
Kaj pa lahko poveste o preventivi, njenem obsegu in področjih?
"Preventiva poteka praktično na vseh področjih dejavnosti JZ Zdravstveni dom Ptuj in tudi zajema vse kategorije prebivalcev območja, ki ga pokriva s svojo dejavnostjo, od dojenčkov do starostnikov. Preventivne dejavnosti potekajo v okviru zdravstvenega doma, po potrebi pa tudi na terenu, če je splošni zdravnik z določenega območja uspel zbrati zadostno število zainteresiranih oziroma tistih, ki jih že sami izidi napotijo v določeno obliko preventivnega dela, od šol, delavnic, predavanj in podobno. Tako med drugim vsi splošni zdravniki v ambulantah za odrasle v okviru svojega rednega dela opravljajo še dodatne preventivne preglede glede ogroženosti za koronarno bolezen pri moških nad 35 let in pri ženskah od 40 let naprej."
Brez sistema kakovosti je danes težko delati
Kaj je prinesel ISO standard 9001/2000 v samo delo zdravstvenega doma?
"Za pridobitev certifikata
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan, direktorica JZ ZD Ptuj: "V tem trenutku se za bodočnost zdravstvenih domov ni bati; glede na resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva ostajajo koordinatorji in izvajalci zdravstvenega varstva na primarni ravni."
je bilo napisanih kar 48 dokumentov oziroma pravil, po katerih sedaj izvajamo svojo dejavnost, ki zajema tako strokovno kot finančno področje. Po novem moramo redno izvajati interne strokovne nadzore, imamo redne strokovne sestanke, delajo se zapiski z vseh strokovnih izobraževanj zdravnikov, tisti, ki ni bil prisoten, jih lahko prebere, ob strokovnih nadzorih vodij nadzor opravljam tudi sama, o vseh se delajo zapiski. Za leto 2007 smo že konec marca morali narediti pregled vsega tistega, kar smo si zapisali, od strokovnega dela, pritožbenega postopka, finanč-
nega poslovanja do nadzora nad finančnim poslovanjem. Skratka, pravila igre so napisana, po njih moramo delati, njihovo izvajanje pa tudi nadzirati. Zelo pomembno je, da smo v sistem kakovosti vključili tudi naše uporabnike, ki so najbolj pomembni pri tem, sistema kakovosti nismo delali zaradi sebe, temveč predvsem zaradi pacientov, zbiramo tudi njihova mnenja. Enkrat letno bomo izvajali ankete. Na vidnem mestu so objavljeni postopki za pritožbeni postopek, da imajo le-ti možnost, da nas takoj opozorijo na napake, da to poskušamo čim prej odpraviti."
Foto: Črtomir Goznik
"V sistem kakovosti smo vključili tudi uporabnike."
Kakšne so prve izkušnje uvajanja sistema kakovosti?
"Zdaj ko so pravila igre napisana, vidimo, da jih pacienti tudi upoštevajo. Če imaš standard kakovosti, moraš po njem tudi delati. Takšno delo prinaša tudi dobre rezultate, res je veliko dela, ampak stvari se obrestujejo. Brez standarda kakovosti je danes težko delati oziroma veliko težje delati. Pravila igre so potrebna, da lahko uspešno delaš, tudi zato, ker nam pacienti vedno bolj gledajo pod prste in tudi celi sistem."
Zdravstvo pred drugo stavko po letu 1996
"Zavedamo se, da delamo z ljudmi, v končni fazi bomo morali vso delo opraviti, četudi bomo stavkali. Moja največja želja je, da do stavke ne bi prišlo, pa tudi vseh nas, ki delamo v JZ ZD Ptuj, ker vemo, kaj to pomeni iz izkušenj prve stavke v letu 1996. Bilo je hudo, naporno je bilo za paciente, pa tudi za nas, ker moramo opraviti vso delo."
Na dan šaljivcev se je iztekel rok za izpeljavo doslednega sistema naročanja pacientov na preglede, po katerem naj bi v ambulanti splošne medicine ne čakali več kot 20 minut. Kako je s tem v ZD Ptuj?
"V JZ ZD smo se tega lotili že junija lani, v nekaterih ambulantah smo telefonsko naročanje prakticirali že prej, zdaj pa dosledno v vseh. Dobro je, da smo začeli tako zgodaj, ker vidimo, da je to proces, ki traja, da se uveljavi. Tisti, ki so s tem začeli šele 1. aprila, nimajo realnih mož-
nosti, da bi lahko to izpeljali. Zdaj že vidimo, kje se pojavljajo napake v tem sistemu. Pacientom smo povedali, da lahko kličejo v določenem času, od 12. od 14. ure, ker takrat ni več tolikšne gneče, ker ne moreš sočasno obdelovati pacientov, se z njimi pogovarjati, hkrati pa sprejemati naročila. V tem času morajo pacienti tudi vztrajati, ker je zasedenost telefonskih linij velika, včasih je potrebnih več klicev. Pri tem tudi velja, da morajo vedno povedati, ali gre za nujno stvar ali ne, če je nujno, naročanje ni potrebno, povemo pa jim, da je v tem primeru najbolje, da pridejo že zjutraj, najbolje ob sedmi uri. Opažamo pa, da so določene stvari pri pacientih nujne, čeprav niso nujne, na primer, da nekdo potrebuje napotnico še isti dan, ko je poklical, ker je ob 10. uri naročen pri okulistu, čeprav je to vedel že mesec ali dva.
V	takih primerih se bi lahko brez težav naročil, med naročenimi imamo še veliko padalcev. Naročeni se ne razburjajo, ker ne pridejo na vrsto v 20 minutah, če so posredi nujni primeri, nenaročeni pa postanejo problematični, ker morajo čakati. Tisti, ki je naročen, ima prednost, nujni pa pred naročenim. Čeprav bo še nekaj časa trajalo, da se bos sistem vpeljal v celoti, pa se bodo še vedno našli takšni, ki jim bo sistem naročanja delal težave. Lahko pa rečem, da so pacienti zelo zadovoljni, ker se lahko naročijo, ker jim ni potrebno več (dolgo) čakati."
Kaj pa načrtujete v letu 2008?
"Ob doslednem izvajanju sistema kakovosti v zadovoljstvo pacientov in tudi vseh zaposlenih bomo tudi v letošnjem letu izvedli nekaj investicij. Prednost imajo naložbe v medicinsko opremo, že aprila bomo začeli graditi dvigalo v traktu zobozdravstva, s katerim želijo povezati tudi kletne prostore, kjer je rentgen, ker nekateri težko zmorejo pot po stopnicah. Ta naložba bo veljala 250 tisoč evrov. Uredili bomo tudi parkirne prostore za službena vozila v traktu A (zobozdravstvo). Za investicije v letu 2008 bomo skupaj porabili 687 tisoč evrov. Vseh prihodkov pa naj bi bilo v tem letu okrog osem milijonov evrov.
V	tem trenutku se tudi ni bati za bodočnost zdravstvenega doma glede na resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, zdravstveni dom ostaja osrednji koordinator in izvajalec zdravstvenih storitev na primarni ravni."
MG
Ptuj • Sodniki na prvem protestnem shodu
Če zahteve ne bodo uresničene, bodo stavkali!
Opozorilnemu protestnemu shodu slovenskega sodniškega društva se je v torek, 8. aprila, ob 13. uri prvič v samostojni Sloveniji pridružilo tudi 27 sodnic in sodnikov ptujskega okrožnega, ptujskega in ormoškega okrajnega sodišča ter sodnica ptujskega oddelka Delovnega sodišča Maribor, ki so protestna pisma naslovili na slovensko vlado in resorna ministrstva, pa tudi evropskim komisarjem in pravosodnim ministrom EU.
Kot je uvodoma pojasnil okrožni sodnik Marjan Strelec, član glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva, so se na protestnem shodu zbrali predvsem, ker vlada ni upoštevala stališč, ki so bila sprejeta na izrednem občnem zboru sodniškega društva 5. marca letos. Poleg zahtev, ki so jih posredovali vladi, so tedaj sklenili, da bodo, če vlada njihovim zahtevam ne ugodi, z odprtim pismom o tem seznanili vse komisarje evropske komisije in pravosodne ministre držav članic Evropske unije; da bi na to opozorili tudi domačo javnost, pa bodo izvedli javne protestne shode.
Članica posebnega odbora Slovenskega sodniškega društva okrožna sodnica Albina Hrnec - Pečnik pa je ob tem poudarila: "Današnji zbor je namenjen predvsem varstvu primarne pravice vsakega državljana RS po neodvisnem sodstvu, nepristranskem in motiviranem sodniku, ki doseže svoj pomen zlasti takrat, ko državljani v vsakdanjem življenju trčijo ob problem, ki ga enostavno morajo rešiti na sodišču. Zamisliti se je potrebno ob vprašanju, kako se bo počutil državljan, ki se odloči za sodno pot in na sodišču naleti na sodnika, ki je podvržen tej ali drugi trenutni politični volji, namesto da bo o njegovi pravici, ki je zanj življenjskega pomena, odločal in sodil pokončen, samozavesten, neodvisen, nepristranski ter spoštovanja vreden sodnik. Nespo-štovanje odločbe Ustavnega sodišča s strani izvršilne veje oblasti gotovo ne kaže spoštovanja tretji - samostojni, sodni veji oblasti. Ne samo plačni reformi, tudi temu je namenjen današnji zbor."
Po tem, ko so za predsednika delovnega predsedstva zbora izvolili okrajnega sodnika Smiljana Drevenška, za člana pa okrajnega sod-nika-svetnika Benjamina Auerja ter okrajno sodnico Petro Umek, je protestno izjavo zbranih sodnikov prebral okrožni sodnik Marjan Strelec: "Plačna reforma, ki je bila uveljavljena s sprejemom Zakona v javnem sektorju 30. junija 2007, ni upoštevala zahtev izrednega občnega zbora slovenskega sodniškega društva iz marca 2006, še manj pa odločitve ustavnega sodišča RS dne 7. decembra 2006. Uveljavljena reforma pomeni poseg v sodnikov materialni položaj in s tem v sodnikovo neodvisnost; pomeni odstop od splošno uveljavljenih načel evropske kulture in civilizacije, ki so zapisana v ustavi RS, ter odstop od temeljnih načel
in standardov, ki so zapisani v številnih mednarodnih aktih, zlasti temeljnih načel Združenih narodov o neodvisnosti sodstva, ki določajo, da mora država zagotoviti tak položaj in nagrajevanje sodnikov, ki ustrezata dostojanstvu sodniškega poklica in bremenu njegove odgovornosti.
Ustrezno nagrajevanje sodnikov je eden izmed temeljnih pogojev za nemoteno delovanje sodstva. Prav v tem je videlo Ustavno sodišče RS v svoji odločbi spornost izpodbijane plačne reforme in poudarilo pomembnost še zlasti ekonomske neodvisnosti sodnikov ter zavrnilo očitke drugih dveh vej oblasti o sodniški neodvisnosti kot o privilegiju sodnikov ter poudarilo, da je prav neodvisnost sodnikov pogoj za uresničevanje vseh drugih človekovih pravic in za zagotavljanje nepristranskega sojenja, neodvisnega od politične oblasti.
Zaradi neuresničitve sprejetih stališč in odločbe ustavnega sodišča z dne 7. decembra 2006 smo sodniki - člani slovenskega sodniškega društva - na izrednem občnem zboru 5. marca letos sklenili, da izkoristimo vse pravne poti za zagotovitev ekonomske neodvisnosti sodnikov in s tem pravne varnosti državljanov, hkrati pa smo od vlade zahtevali, da v roku 30 dni izdela spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi, ki bosta skladna z odločbo ustavnega sodišča z dne 7. decembra 2006, in da začne z ustreznim zakonodajnim postopkom.
Poziv k sprejetju stališč izrednega občnega zbora je bil vladi in ministrstvu za pravosodje in javno upravo vročen 7. marca letos, ker pa vlada v določenem roku zahteve ni izpolnila, je Slovensko sodniško društvo z odprtim pismom seznanilo vse komisarje evropske komisije, vse pravosodne ministre držav članic EU ter za 8. april sklicalo protestne zbore.
S temi protestnimi zbori sodniki na nam dopusten način uveljavljamo zahtevo za zagotovitev neodvisnosti sodstva kot enega od temeljev vsake demokratične in pravne države.
Zato zahtevamo:
-	plačni razredi sodnikov morajo biti izenačeni s plačanimi razredi poslancev in ministrov;
-	sodnikova plača se mora tekoče usklajevati;
-	sodnikom se zagotovi odmera za nezdružljivost sodniške funkcije;
-	odpravo retroaktivnosti uporabe znižanja dodatka za delovno dobo z 0,5 na 0,3 od-
Foto: M. Ozmec
Protestni izjavi sta prebrala (z desne) okrožna sodnica-svetnica Biserka Rojic in okrožni sodnik Marjan Strelec.
stotka;
- neodvisnost vsakega sodnika mora zagotoviti osnovna plača.
Če v nadaljnjem roku 30 dni zahteve ne bodo izpolnjene, bo Slovensko sodniško društvo nadaljevalo s protesti in drugimi dopustnimi oblikami prizadevanj za zagotovitev enega od temeljev demokratične in pravne države-ne-odvisnosti sodnikov."
Podpredsednica Okrožnega sodišča na Ptuju, okrožna sodnica-svetnica Biserka Ro-jic, je nato prebrala pismo, ki so ga naslovili na predsednika Evropske komisije, komisarje, in pravosodne ministre držav članic EU: "Slovensko sodniško društvo je stanovska organizacija sodnic in sodnikov v RS, ki skrbi za utrjevanje in varstvo sodnikove neodvisnosti in samostojnosti pri izvrševanju sodniške funkcije. Samo sodnik je tisti, ki v sporih razsodi in s tem zagotavlja pravno varnost državljanov. Da pa sodnik to
svojo funkcijo lahko opravlja in da zagotavlja državljanom njihove konvencijske in ostale pravice, mora biti neodvisen od vsakršnih zunanjih pritiskov, niti ne sme dovolitvi nobenih posegov v njegovo neodvisnost, tudi tistih ne, ki bi ogrožali njegov status. V Sloveniji je bila v letu 2006 sprejeta plačna reforma, ki smo jo slovenski sodniki in tudi Slovensko sodniško društvo izpodbijali pred ustavnim sodiščem, ki je v svoji odločbi z dne 7. decembra 2006 ugotovilo neskladnost plačne reforme z ustavo, saj ne zagotavlja sodnikove ekonomske neodvisnosti kot pogoja za uresničevanje vseh drugih človekovih pravic in za zagotavljanje nepristranskega odločanja, neodvisnega od politične oblasti in zavrnilo očitke drugih dveh vej oblasti o neodvisnosti kot o privilegiju sodnikov.
Po poletnih pogajanjih s predstavniki sodstva je bil sprejet amandma plačnega
zakona, ki pa odločbe ustavnega sodišča v bistvu ni upošteval. Splošno uveljavljena načela evropske kulture in civilizacije, ki so zapisana tudi v Ustavi Republike Slovenije, in ta nujna načela ter standardi, zapisani v številnih mednarodnih aktih, zlasti temeljnih načelih Združenih narodov o neodvisnosti sodstva, univerzalni in evropski sodniški listini, mnenja posvetovalnega sveta evropskih sodnikov št. 1 o neodvisnosti sodnikov in priporočila odbora ministrov Sveta Evrope o neodvisnosti, učinkovitosti in vlogi sodnikov določajo, da mora država zagotoviti tak položaj in nagrajevanje sodnikov, ki ustrezajo dostojanstvu sodniškega poklica in bremenu njegove odgovornosti. Že v postopku ustavne presoje prvotne plačne reforme je svoje mnenje o plačni reformi dal tudi direktor pravnega oddelka generalnega sekretariata Sveta Evrope gospod Robert Lamponi, ki je v svo-
Foto: M. Ozmec
Na protestnem shodu v razpravni dvorani št. 26 se je zbralo 27 okrožnih in okrajnih sodnikov iz Ptuja in Ormoža.
jem mnenju zapisal, da mora biti Svet Evrope v vsakem trenutku pripravljen slovenskim oblastem nuditi pomoč pri sestavi takšnega plačnega sistema sodnikov v Sloveniji, ki bo skladen z mednarodnimi akti. Vljudno vas prosimo, da s svojo avtoriteto in zavezanostjo k načelom, na katerih temelji Evropska unija, pozovete vlado in državni zbor Republike Slovenije k spoštovanju mednarodno pravno priznanih standardov glede sodniške neodvisnosti in s tem pripomorete k ustvarjanju in okrepitvi Evrope kot območja svobodne varnosti in pravice. Z globokim spoštovanjem, Janja Ro-blek, predsednica Slovenskega sodniškega društva."
Kot je dodala Rojičeva, je bilo to pismo poslano tudi predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju, predsedniku vlade RS Janezu Janši, ministru za pravosodje prof. dr. Lovru Šturmu, ministru za javno upravo dr. Gregorju Virantu in vsem medijem.
V drugem delu protestnega zbora, ki je potekal za zaprtimi vrati, so zbrani sodniki po razpravi soglasno sprejeli ukrepe, ki so jih predlagali glavnemu odboru Slovenskega sodniškega društva. V njih so glavnemu odboru predlagali popolno odklonitev sklepanja pogodbe o povečanem obsegu dela zaradi odprave sodnih zaostankov, znižanje obsega dela na predpisanih 100 odstotkov normativa, določenega z merili Sodnega sveta, in 100-odstotno stavko do izpolnitev zahtev, podanih na izrednem občnem zboru 5. marca letos.
Poleg tega so predlagali, da naj se v prvi polovici maja skliče izredni občni zbor SSD in odloči o stavki ter da se z izvršno vejo oblasti ne bodo pogajali o dodatkih k plačam sodnikov, ampak o fiksni plači, kot je bilo že predlagano. Vsi navedeni ukrepi naj se izvajajo, vse dokler ne bo sprejeta ustrezna poprava plačne reforme v skladu z zahtevami, oblikovanimi na izrednem občnem zboru. Slovenskemu sodniškemu društvu pa so tudi priporočili, da naj reagira na izjave ministra za javno upravo dr. Gregorja Viranta, češ da so se povečala sredstva za sodniške plače, in sicer naj se jasno pove, da so se ta sredstva zvišala na račun novih zaposlitev; ne samo na račun zaposlitev sodnikov, temveč tudi administrativnega in drugega osebja v sodstvu. Prav tako naj se pove, da ta plačni sistem destimulira pridne in starejše sodnike.
M. Ozmec
Podlehnik • Uspešno zaključeni dve naložbi
Nov asfalt in odprtje sanitarij
Tokrat ne gre za prvoaprilsko šalo, ampak je zadeva čisto resnična, čeprav se je zgodila točno prvega aprila. Na ta dan je namreč motel delno spet odprl svoja vrata, sicer samo do notranjih moških in ženskih sanitarij.
Županu Marko Maučiču je po dolgih pogajanjih lastnikom Motela, podjetjem Petrol, uspelo podpisati pogodbo, po kateri bo podjetje občini plačevalo vzdrževanje in obratovanje notranjih motelskih sanitarij, ki so za bližnje parkirišče tovornjakov oziroma voznikov še kako potrebna.
Potem ko je bil opravljen t. i. klorni šok vode in pridobljeno soglasje pristojnih inšpektorjev, so sanitarije te dni že odprte vsak dan med 6. in 22. uro, za poletno obdobje pa predvidevajo, da se bo odpiralni čas še podaljšal. "Vzdrževanje in obratovanje notranjih sanitarij je po pogodbi, ki so jo sklenili z nami, prevzelo ptujsko podjetje Čis-team, ki je za to lokacijo zaposlilo štiri naše občane," je v zvezi s tem še povedal župan Maučič ter dodal, da na ponovno odprtje sanitarij voznike obvešča poseben pano, ki so ga postavili na samem parkirišču. Sicer pa so tudi temeljito počistili okolico Motela, obrezali zaraslo
Za motelske sanitarije skrbijo štirje na novo zaposleni občani Podlehnika v okviru podjetja Cis-team iz Ptuja.
grmovje in na novo zarisali parkirne linije, za kar je poskrbelo ptujsko Cestno podjetje po naročilu in plačilu DRSC.
Nova asfaltna prevleka v centru občine
To pa ni edina novost v občini Podlehnik. Prav te dni se namreč zaključuje še asfalti-
ranje približno pol kilometra dolgega odseka ceste, kjer so konec lanskega leta polagali kanalizacijske vode: "Na kanalizacijski vod smo s to naložbo priključili približno 14 gospodinjstev v centru Podlehnika. Ta del kanalizacijskega voda že deluje in je priključen na čistilno napravo pri šoli. Letos smo naložbo zaključili z novo asfaltno prevleko, saj je bila prejšnja
Potem ko so lani položili kanalizacijski vod in nanj priključili 14 gospodinjstev, so zdaj v centru Podlehnika asfaltirali še odsek ceste, ki je bil zaradi izvedenih del uničen.
zaradi del uničena. Gre sicer za enovito investicijo, ki je zahtevala okoli 200.000 evrov, pogodbeni partner za izvedbo del pa je bilo podjetje Niz-
ke gradnje Ptuj. Večino sredstev predstavlja vodna taksa iz obdobja treh let, ki smo jo namenili za kanalizacijski vod. Gre za okrog 150.000
evrov, razliko pa predstavlja delež občine za asfaltiranje," je še povedal župan Marko Maučič.
SM
Dornava • Občni zbor GZ
Lenart • Župani podpisali medobčinsko pogodbo
Foto: SM
Foto: SM
Pred velikimi naložbami Celovita oskrba z vodo
Konec minulega tedna so se na 12. rednem občnem zboru, ki je bil hkrati tudi volilni občni zbor, zbrali člani gasilske zveze in društev.
Za predsednika GZ je bil ponovno predlagan in izvoljen Jožef Hojnik, ki je o delu gasilcev v preteklem letu povedal naslednje: "Leto 2007 je bilo za GZ Dornava kar uspešno, saj smo začeli uresničevati ali že realizirali kar precej večjih investicij. Tako je lani PGD Žamenci dobilo in slavnostno odprlo popolnoma nov vaško-gasilski dom, PGD Dornava je nabavilo podvozje kombiniranega vozila renault GVC 16/25. Prav v tem času se vozilo nadgrajuje z ustrez-
no nadgradnjo in bo svojemu namenu predano ob letošnjem občinskem prazniku. Sicer pa smo lani zamenjali tudi okna v gasilskem domu v Mezgovcih, PGD Polenšak pa se pripravlja na izgradnjo novega vaško-gasilskega doma, za katerega želimo pridobiti tudi evropska sredstva. Investicij je bilo in še bo torej veliko. Zraven tega pa naša GZ opravlja gasilsko službo za občino Dornava. Lani smo imeli štiri večje intervencije, gre za požare, ki so zahteva-
Predsednik Gasilske zveze občine Dornava ostaja Jožef Hojnik.
li kar 12 izvozov in povedati moram, da so bili gasilci pri gašenju zelo uspešni." Kot je še povedal Hojnik, pa intervencije dornavskih gasilskih društev niso vezane samo na področje domače občine, pač pa društva priskočijo na pomoč, kamorkoli jih pokličejo. Imajo pa tudi podpisano pogodbo o medsebojni pomoči s sosednjo občino Juršinci.
Na tokratnem občnem zboru so člani GZ Občine Dornava razpravljali in sprejeli še posebni statutarni sklep. "Zavedamo se, da bomo morali najkasneje do prihodnjega občnega zbora v celoti sprejeti nov statut, za letos pa smo se odločili za sprejem le statutarnega sklepa. V novem statutu bomo morali zajeti člene, ki nam, odkrito povedani, niso ravno všeč, saj na prostovoljno delo gasilcev prelagajo veliko (tudi materialne) odgovornosti, ampak žal nam zakonodaja to nalaga," je še pojasnil predsednik GZ občine Dornava Hojnik.
V dornavsko gasilsko zvezo so sicer vključena štiri prostovoljna gasilka društva (PGD Dornava, PGD Žamenci, PGD Mezgovci in PGD Polenšak), s skupno preko 500 gasilci in gasilkami.
SM
V ponedeljek, 7. aprila, so župani dvanajstih slovenskogoriških občin (Lenart, Sveta Trojica, Sveti Jurij, Maribor, Duplek, Pesnica, Kungota, Šentilj, Sveta Ana, Benedikt, Cerkvenjak in Gornja Radgona) in predstavniki Mariborskega vodovoda, ki ga zastopa Stanislav Jecelj kot koordinator celotnega projekta, v prostorih občine Lenart podpisali medobčinsko pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri projektu Celovita oskrba SV Slovenije s pitno vodo.
Gre za projekt obnove vodovodnega sistema v vseh dvanajstih občinah. Vrednost investicije je ocenjena na 18,5 milijona evrov, nosilec projekta je občina Lenart. Obnova vodovodnih sistemov je nujna, da se zagotovi v Slovenske gorice kvalitetna pitna voda, saj so obstoječi vodovodni sistemi grajeni še z azbestnimi cevmi.
Občine podpisnice si bodo skupne stroške priprave in
izvedbe projekta delile v dogovorjenih deležih letno v skladu z dinamiko izvedbe. Investicija bo financirana iz občinskih proračunov, sredstev državnega proračuna preko Ministrstva za okolje in prostor in sredstev kohezijskega sklada EU v finančni perspektivi 2007-2013. Podpisniki so se tudi dogovorili, da bo vodenje projekta potekalo preko Projektnega sveta za izvedbo projekta, ki ga sestavljajo vsi župani občin podpisnic
in predstavnik koordinatorja celotnega projekta.
Kot je povedal župan občine Lenart mag. Janez Kram-berger, gre za pomemben projekt za celotne Slovenske gorice. Za projekt je pridobljenih tudi že pet gradbenih dovoljen od sedmih. Sistem bo po obnovi last občin, upravljavec pa bo Mariborski vodov. Projekt bo javnosti podrobneje predstavljen po potrditvi investicijskega načrta.
Zmago Šalamun
Foto: SM
Foto: ZS
Ptuj • Javna tribuna o prihodnosti slovenskega in ptujskega gospodarstva
Med tudi državljanom
V Ptuju je bila 3. aprila javna tribuna o prihodnosti slovenskega in ptujskega gospodarstva v okviru alternativnega vladnega programa, ki ga pripravljajo slovenski socialni demokrati v 18 skupinah in z okrog 200 strokovnjaki, ki se resno pripravljajo na prevzem oblasti, ker verjamejo, da to lahko delajo in učinkoviteje za vse. Predvsem pa je uspešno gospodarstvo tisto, ki zagotavlja boljše življenje na drugih segmentih življenja. V tem trenutku je tako, da uspešna gospodarska rast tega ne zagotavlja, prav tako pa se ni ustvarila rezerva za čase, ko ne bo tako ugodnih rezultatov.
Sodelovali so dr. Franci Križanič, direktor ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani in svetovalec predsednika SD, Dejan Le-vanič, vodja skupine za pripravo alternativnega vladnega programa SD na področju mladih in mladih družin ter mag. Anton Rop, svetovalec priprave alternativnega vladnega programa SD. Na javno tribuno je vabil občinski odbor SD Ptuj, ki ga vodi Miran Meško, ki je uvodoma tudi pozdravil zbrane. Ob članih in simpatizerjih stranke, med katerimi so tudi nekateri vidni predstavniki gospodarstva Ptuja in okolice, se je vabilu odzval tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Kot je povedal povezovalec javne tribune Dejan Levanič, želijo v pripravo vladnega alternativnega programa vključiti vse, ki si želijo alternative, zato tudi pripravljajo okrogle mize in javne tribune, da bo na koncu luč sveta lahko zagledal stvaren in alternativen vladni program.
Dr. Franci Križanič je predstavil razvojni del programa. Slovenija na področju razvijanja človeških virov in telekomunikacijskega omrežja dosega dobre rezultate. Bistveno prehiteva na primer države EU na področju vključevanja Slovenk in Slovencev, starih med 25 in 62 let, pri vključevanju v vseživljenjske učenje in to kar za skoraj dvakrat. Območje slovenskih težav pa se začenja pri deležu bruto družbenega proizvoda, ki ga namenjamo za raziskave in razvoj, ki znaša le 1,6-od-stotka, na Finskem na primer 3,5- odstotka. Delež investicij v raziskave in razvoj je sorazmerno nizek, najnižjo točko je dosegel leta 2003, ko je znašal 1,3-odstotka, v zadnjih letih pa se je vendarle začel izboljševati. Po novejših teorijah gospodarske rasti, poudarja dr. Križanič, je ravno delež, ki ga namenja posamezno gospodarstvo za raziskave in razvoj, glavni dejavnik razvoja in gospodarske rasti. To niso več naravni viri, energetski viri, ni več pomembno, ali imate dovolj kapitala ali prihrankov, pomembno je, koliko ste razvojno orientirani in sposobni spreminjati strukture in tehnologije, jih narediti konkurenčne, z njimi osvajati nove trge in pridobivati novo dodano vrednost. Gospodarstva, ki so to sposobna, rastejo hitreje, uspešneje in si lahko zagotavljajo visok standard, podprta pa morajo biti tudi z ustrezno razvojno po-
litiko. Po lizbonski strategiji (osnovni standard) bi morala slovenska država z manjšim deležem (do petdeset odstotkov) podpirati razvojno-raz-iskovalno dejavnost v podjetjih, na tem področju je po Križaničevih ugotovitvah še veliko rezerve. Na področju zaščite znanja je Slovenija s 54 patenti na milijon prebivalcev, precej za Finsko z 221 patenti na milijon prebivalcev, in še bolj za Nemčijo, ki je stara razvojno orientirana družba, ki je imela v letu 2004 282 patentov na milijon prebivalcev. V primerjavi z nekateri drugimi državami je Slovenija na tem področju vendarle srednjerazvita država, podobno kot pri deležu za raziskave in razvoj, kjer še ni želenega deleža, pot, ki jo utira, pa je dobra. Estonija, ki je bila na nekaterih področjih slovenski konkurent, ima le osem patentov na milijon prebivalcev, Češka devet, Madžarska 12, Slovaška, ki naj bi bila prav tako vzor za Slovenijo na nekaterih področjih, pa je imela v obravnavanem obdobju le štiri patente na milijon prebivalcev. Pri patentih je Slovenija boljša tudi od Grčije in Portugalske.
Pri tveganem kapitalu šele na začetku
Precej dela pa Slovenijo še čaka na področju tveganega kapitala za investiranje v manjša razvojno orientirana podjetja, zaradi tega tudi težko nastajajo. Gre za podjetje, ki jih ne želi kreditirati nobena banka. V Sloveniji tega kapitala sploh ni. Načrti za njegovo vzpostavitev so, tudi zakonodaja je sprejeta, po nekaterih podatkih (zgledovanje po Avstriji) bi ga moralo biti za 34 milijonov evrov. V začetku naj bi deloval kot državni sklad, ko se bo uveljavil, pa ga je mogoče prodati. Po-
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Anton Rop, Dejan Levanič in dr. Franci Križanič na javni tribuni o prihodnosti slovenskega in ptujskega gospodarstva, ki je bila 3. aprila v Ptuju.
sledica sorazmerno nizkih investicij v raziskave in razvoj je tudi sorazmerno manjši delež investicij v informacijsko tehnologijo, le 2,2-odstotni delež BDP, za razliko od telekomunikacijske tehnologije, kjer smo nadpovprečni. V deležu izvoza visoke tehnologije, ta dosega slabih pet odstotkov, Slovenija na primer za Nemčijo zaostaja za trikrat. V razvojni orientaciji vladnega alternativnega programa SD so vlaganja v raziskave in razvoj načrtovana v višini 3,5-odstotka BDP. Usmerili jih bodo v razvoj tehnološko-poslovnih con (ne pa logističnih centrov, kjer se razvijajo dejavnosti s sorazmerno nizko dodatno vrednostjo, ki tudi ne zagotavljajo kvalitetnih delovnih mest) po zgledu Ljubljane, Mariboru in Kopra, v večini slovenskih pomembnih podjetij pa naj bi nastali tudi razvojni inštituti, s podporo državnih in evropskih sredstev, ki bodo omogočali spremembo tehnologij, uvajanje novih izdelkov z višjo dodatno vrednostjo. Gre za imitacijo
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Franci Križanič, direktor ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani in svetovalec predsednika SD.
razvojnega modela poslovno uspešnih zahodnih podjetij. Povečati bo potrebno tudi sredstva za znanost, tudi sredstva za kreativno življenje. Na področju infrastrukture bo ob dokončanju avtocestnega križa potrebno modernizirati državno cestno mrežo z navezavo nekaterih mest, Kočevja, Slovenj Gradec, Idrija, Tolmin in še katerega, kjer bodo nastali veliki problemi, če ne bodo s hitrimi cestami povezani na avtocestni križ, ki bo dokončan v letu 2009. Potrebno bo pospešeno nadaljevati investicijski ciklus na področju energije, kjer je bilo precej zamujenega. Če ne bi bilo uvoza, bi se že srečevali z električnimi mrki, ki so ena od oblik sodobne krize. Druga oblika krize je finančna kriza, ki se tudi obeta. Za nadaljnji razvoj Slovenije bo zelo pomembno tudi stabilno lastništvo, umik države iz podjetij, če ni natančno opredeljen, je neizvedljiv. Če pa že, niso pomembni toliko fiskalni dejavniki, kot to kdo bo lastnik, kakšen bo lastnik in kako bo z razpršenostjo ali nerazpršenostjo lastnine.
Program za boljšo Slovenijo
Mag. Anton Rop je prepričan, da SD pripravlja program za boljšo Slovenijo zato, da bi jo izvili iz nekega krča, v katerem se je znašla. Sprejeli ga bodo junija, do takrat pa bo potekala javna razprava v celotni Sloveniji. Verjamejo, da je program, ki ga pripravljajo, v pretežni meri tudi program bodoče vlade in koalicije, zato so v napovedih, kaj bodo storili, in obljubah, previdni.
Kritični pa so do trenutnih dogajanj. Slovensko gospodarstvo je v zadnjem obdobju dosegalo izjemne rezultate, ki pa jih je Slovenija slabo izkoristila. To je bila tudi izjemna priložnost zato, da bi lahko nekatere probleme tudi uspešno rešili, tudi to, da bi se lahko politika v celoti umaknila iz gospodarstva, ker je bila za to priložnost odlična, kot tudi za ozdravitev javnih financ. Tudi za tiste s socialnimi problemi, ki bodo državo vedno potrebovali, bi lahko bolje poskrbeli. Zaključuje se obdobje gospodarske prosperitete, kjer ni nobenih rezerv in v katerem ostajajo številni problemi nerešeni. Vprašanje je, ali so od te izjemne gospodarske rasti imeli koristi vsi Slovenci. Vse več je ljudi, ki so zaposlenih na manj "varnih" delovnih mestih, povečalo se je število ljudi z nizkimi plačami, ki jih 6- oziroma 7-odstotna inflacija bistveno bolj udarja kot kadarkoli prej, ki je tudi najvišja na evro območju. Slovenija je trenutno na tem območju grdi raček, ker ji ne uspeva omejiti inflacije. Socialni demokrati se zavzemajo za to, da bi bil vsak Slovenec deležen dobrobiti na podlagi uspešnega gospodarskega razvoja. Ali se Slovenija lahko vrne na pot, ki naj bi jo popeljala med najbolj razvite države in tudi med najbolj solidarne države, je vprašanje, ki si ga postavljajo, hkrati pa so prepričani, da se da na teh poti da marsikaj narediti, politika, gospodarstvo, znanje in teorija skupaj lahko poiščejo bistveno boljše poti. Bistvo programa na gospodarskem področju je iskanje poti za boljše, uspeš-
nejše in bolj solidarno Slovenijo. Iz institucij je potrebno vreči politiko, strankarsko opredeljene ljudi, ki so brez ustreznih kvalifikacij. Cela slovenska javnost opozarja na ta problem, da nekvalificirani ljudje ne morejo zavzemati teh mest. Rdeča nit programa socialnih demokratov je, da poskuša najti boljše storitve za in priložnost za vsakogar, iz institucij in gospodarstva pa je potrebno umakniti politiko, zato pa ni potrebna razprodaja podjetij. Pri tem se je potrebno učiti iz napak vseh vlad, tistih prej in zdajšnje. Z alternativnim programom skušajo pokazati tudi pot iz inflacije na vseh tistih področjih, kjer ima država instrumente za to. Slovenija je trenutno na področju administrativnega urejanja cen med najslabšimi državami. Tudi področje davkov je področje, ki zahteva spremembe. Bistveno so se namreč znižala davčna bremena tistih, ki imajo najvišje plače. Ocenjujejo tudi, da ni v redu, da so se pri dohodnini ukinile davčne olajšave za stanovanjsko izgradnjo za mlade družine. V SD ne nasprotujejo privatizacijam, nasprotujejo pa privatizacijam zaradi privatizacije, da se politika za vekomaj usidra v podjetjih. Takšne privatizacije niso koristne ne za podjetja, ne za gospodarstvo, ne za javne finance, povrhu pa so še kriminalne. Eno od radikalnih razmišljanj, ki jih tudi ponujajo, je, da bi vse državne delnice v podjetjih, ki so na trgu, naredili za prednostne in politiko v celoti izrinili iz podjetja. Za prisotnost države v monopolnih podjetij bodo veljali strogi kadrovski kriteriji, shema je že pripravljena.
Sledila je razprava, v kateri je sodeloval tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki ni tako prepričan, da se morata gospodarstvo in politika strogo ločiti, to znotraj dvemili-jonske ekonomije ni mogoče. Prepričan je tudi, da je potrebno javno-zasebno partnerstvo modro nadgrajevati. Vlogo države vidi predvsem v tem, da bo svoje mrtve resurse spravila v pogon (oprema in tehnologija državnih institucij), da se bo tempo razvoja, kjer dvakrat zaostajamo, preusmeril v to, da bomo razvojni zaostanek dohiteli in ga tudi prehiteli, pri čemer pa je sprega države in gospodarstva nujna. Dr. Bojan Pahor je želel izvedeti, kako socialni demokrati vidijo razvoj z manjšim številom regij, kako se bo to poznalo v našem (ptujskem razvoju). Socialni demokrati niso proti pokrajinam, le videti želijo konkretno, kako bodo pokrajine preživele z lastnimi viri, tega pa v zdajšnji pokrajinski zakonodaji ne vidijo. Kar pa zadeva kadrovski cunami, tega ne bo, če pridejo na oblast, le strokovno neprimerne kadre bodo zamenjali, kar pa ne bo kadrovski cunami. Nov vladni program pa naj bi odprl možnosti tudi za aktiviranje starejših ljudi, upokojencev, ki imajo še veliko znanja in izkušenj, ki jih slovenska družba nujno potrebuje za svoj jutrišnji razvojni preboj.
MG
Ptuj • Pogovor s Teodorjem Pevcem, novim prvim možem ptujsko-ormoškega zdravništva.
"Stavka ni bila izbor zdravnikov"
Z novim prvim možem ptujsko-ormoškega zdravništva asist. mag. Teodorjem Pevcem, dr. med., spec. kirurgom, smo se pogovarjali o njegovem trenutnem delu, pionirski raziskavi, ki bo morda pripeljala do doktorata, prevzemu vodenja regijskega odbora Ptuj - Ormož Zdravniškega društva Slovenije in o razlogih za zdravniško stavko, ki jo podpira tudi Zdravniško društvo z vsemi 13 regijski odbori.
Asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec. kirurg, je od leta 1995 zaposlen v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Specializacijo iz kirurgije je opravil leta 2001, od leta 2003 pa je predstojnik kirurškega oddelka. Ukvarja se predvsem z zdravljenjem poškodb. Magistriral je na temo poškodb kolenskih vezi. "Tudi doktorat je na vidiku," pravi Pevec. Raziskava, ki bi lahko pripeljala v doktorat, poteka, ni pa nujno, da bo do tega privedla. "V okviru kirurškega oddelka ptujske bolnišnice poteka raziskava o vlogi neke hranilne snovi pri zmanjšanju vnetij po operacijah pri zlomih kolčnega sklepa. Gre za velik ekonomski in medicinski problem. Ta vnetja so pogosta pri starejši populaciji in zelo pogosto privedejo tudi v smrt. Moja
in mentorjeva hipoteza iz Švedske oziroma Anglije je, da bi neka snov, nek dodatek v hrani lahko pomembno zmanjšala vnetja," je povedal Teodor Pevec. Kot pravi predstojnik ptujske kirurgije, gre za pionirsko raziskavo, v svetu se je pri poškodovancih ni še nihče lotil. S to snovjo kot dodatek v hrani so sicer zdravili paciente pri vnetjih v abdominalni kirurgiji, po operacijah jeter, trebušne slinavke, nekaj tudi črevesja, poškodovancev pa še ne.
Sestavni del življenja in dela kirurga Pevca je tudi strelstvo. Pred štirimi leti se je odvzal vabilu ormoške zdravnice Meletove, ki je organizirala državno prvenstvo za zdravnike in zobozdravnike. Kot otrok je sicer nekaj malega streljal z zračno puško, potem pa ne več. Takrat se
je za strelstvo ponovno navdušil, na prvenstvu pa mu je tudi sicer dobro šlo. Na Ptuju dela zelo dober klub, strelja, kolikor mu le čas dopušča. Rezultati, ki jih dosega, so dobri, lahko bi sicer bili še boljši, kar si verjetno želi tudi vsak posameznik, ki tekmuje, ne glede na panogo. Tudi značajsko je k temu precej naravnan, še pove. V kategoriji zdravnikov in zobozdravnikov se je že večkrat ovenčal s prvo lovoriko, v splošnem strelstvu, kjer vsi streljajo, od olimpijskega prvaka Debevca naprej, je bil dvakrat zapored drugi v tretji ligi, z rezultati, s katerimi bi lahko streljal tudi prvi ligi. Svetovna prvenstva zdravnikov in zobozdravnikov so lepo organizirana, po vzoru olimpijskih iger. Dejstvo pa je, da amaterizma ne moreš meriti s profesional-
Kot smo zapisali takrat, je bilo največje jabolko spora med občinskim vodstvom in nekaterimi Brezovčani zapuščeno cestišče, na katerega se je zgrinjala zemlja z bregov ter manjši plaz, ki je spodnesel del cestišča oz. bankine.
"Zdaj pa se želim zahvaliti vsem, še posebej pa svetniku Milanu Žumbarju, za pomoč pri naših prošnjah po čimprejšnji ureditvi stanja na cesti. Že na dan objave članka se je namreč začelo čiščenje laporja, ki je trajalo dva dni in po mnenju izvajalca del ga je bilo treba odstraniti približ-
no 200 kubičnih metrov. To je podatek, ki jasno govori o tem, da sami občani tega ne bi zmogli narediti in da je bila ureditev ceste res potrebna. Delno je dodatno sanirana tudi plazovita udrtina na cesti, kjer pa bo gotovo potrebno narediti več, da bo ta del ceste varen. Tudi nasploh bo treba za to cesto skrbeti še vnaprej, potrebna je prepla-stitve in nujno je tudi, da se uredijo mreže na nabrežinah, ki bodo v prihodnje preprečevale udore zemlje na vozišče," je povedal Roman Kokol ter ob tem izrazil željo, da bi v
Foto: Črtomir Goznik
Asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec. kirurg: "Zdravniki bi se morali tako na lokalni kot nacionalni ravni vključiti v vse, kar zadeva zdravništvo."
Brezovec • Po sledeh naših člankov
Cesta že očiščena
Pred dvema tednoma se je na naše uredništvo z željo po pomoči obrnil krajan naselja Brezovec Roman Kokol in povedal, da so občani tega dela občine Cirkulane zelo razočarani nad stanjem ceste, ki vodi do njihovih domov. Omenjena sporna cesta je danes že v nekoliko boljšem stanju.
prihodnje lažje in bolje sodelovali z občinskim vodstvom: "Zavedamo se, da se vsega ne da narediti takoj, da ima občina določene prioritete, vendar menim, da mora biti osnovno vodilo vsake občine zagotoviti boljše in kvalitetnejše življenje svojim občanom, torej, da bo konkretno pri nas, življenje v Halozah človeka vredno in dostojnej-še. Tudi v prihodnje se bom in bomo trudili, da se naša cesta uvrsti v štiriletni program občine za sanacije cest."
SM
Cesta na Brezovec je že očiščena in urejena.
nostjo, kljub temu pa je občutek lep.
Slovensko zdravništvo društvo ima trinajst enot, ena izmed njih je regijski odbor Ptuj - Ormož, katerega vodenje je pred kratkim prevzel kirurg Pevec. Vajeti je prevzel od Tončke Neubauer Potočnik, dr. med., spec. pediatri-nje v pokoju.
"V Sloveniji se zdravniki lahko združujemo v okviru Zdravniške zbornice, kjer smo vsi člani, če to želimo ali ne, v sindikat kot prostovoljni člani in v zdravniško društvo, ki je strokovna organizacija, preko katerega se po regijah v okviru posameznih odborov širi strokovno znanje, poteka družabno življenje ob hkratnem delovanju. Zdravnikov in zobozdravnikov, ki bi lahko bili člani, je na ptujsko-ormoškem območju okrog 120. Regijski odbor je že doslej za vsak mesec posebej, razen v poletnih mesecih, pripravil sestanke oziroma strokovna srečanja. V polnem številu so se jih udeleževali starejši zdravniki, kar je hvalevredno, da se vključujejo. Na ta način jih spoznavajo tudi mlajše generacije zdravnikov, sicer jih ne bi poznali. Skozi strokovno temo srečanj, ki potekajo v dveh delih, se v prvem širi strokovno znanje, s tem je dana tudi možnost pridobivanja kreditnih točk za licence, drugi del pa je namenjen družabnim aktivnostim. Cilji, ki si jih ob prevzemu vodenja zastavljam kot novi predsednik regijskega odbora Ptuj - Ormož, bodo verjetno presegli možnosti. Že način financiranja je tak, da ne omogoča organizacije in izvedbe velikih srečanj. Moje mnenje je, da bi se zdravniško društvo z vodstvom na čelu na nacionalni ravni in tudi zdravniki sami morali vključevati v vse, kar zadeva zdravništvo in se na to aktivno odzivati. Na ta način
bi tudi mi predstavljali svojo resnico, če že obstajata dve resnici. Na primer, novinarji predstavite neko zdravstveno zgodbo, skoraj nikoli pa ni naše povratne informacije. Ne gre za to, da bi se branili, ampak da bi javnost informirali. To ni samo možnost, ampak po moje je dolžnost, da se aktivneje vključujemo v ta dogajanja," je o nadgradnji dela regijskega odbora Ptuj - Ormož in Zdravniškega društva Slovenije nasploh povedal novi predsednik Teodor Pevec.
Stavko podpira tudi zdravniško društvo
Stavko zdravništva organizira sindikat Fidesa, podpira jo tudi Zdravniško društvo z vsemi regijskimi odbori. Predstavnik Fidesa v ptujski bolnišnici je kirurg Darko Jazbec, ki je tudi član ožjega nacionalnega stavkovnega odbora. Razlogi za stavko so znani. Zdravniško delo je preko mere plačila postalo premalo cenjeno. Napočil je čas, da se ta razmerja postavijo na novo. V stavko je slovensko zdravništvo bolj ali manj potisnjeno, poudarja Pevec, ne želijo nekaj, kar bi bilo zunaj evropskih standardov. "Mera za našo obremenitev je pomanjkanje, enormno pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji, in jih še vsaj deset let ne bo. Če je ob takem dejstvu vso delo opravljeno, ga je potrebno ovrednotiti. Plačilo na uro je tako nizko, da povzroča splošno nezadovoljstvo. Iz ptujske bolnišnice je od leta 1994 odšlo kar 34 specialistov, to je več, kot jih je trenutno zaposlenih. Odšla je ena cela garnitura. Razlogi so številni, zelo mali delež jih je odšel v pokoj, vsak ima svojo osebno zgodbo. Dejstvo je, da je splošno nezadovoljstvo
veliko in da se iščejo osnovni pogoji za delo. V Sloveniji je 230 zdravnikov na 100 tisoč prebivalcev, evropski standard je 400. Delo pa je enako narejeno, naši standardi niso nič drugačni. Na enak način, z enakimi metodami, z enakimi materiali operiramo kot povsod v svetu. Naši zdravniki z lahkoto dobijo službo drugje, v Irski, Angliji, ker imajo dovolj znanja in znajo delati," je povedal Pevec, ki se tudi zaveda, da obremenjenost zdravnikov po stavki ne bo nič manjša. Če pa je potreba, naj se uredi vsaj plačilo. V evropskih državah, kjer tudi primanjkuje zdravnikov kot v Sloveniji, vendar v manjši meri, so ta problem uspeli rešiti s primerno plačno politiko. Tudi vrednote mlajših ljudi so danes drugačne, nihče si več ne želi biti stalno v službi, hočejo normalne ure in normalno plačo. "Stavka je stvar, ki je za zdravnike neprijetna. Nujna pomoč bo zagotovljena, ambulante bodo delale, vsakega bomo pogledali, usode ne bomo izzivali. Odpadle pa bodo programirane operacije. Nek efekt stavke mora biti, mi nimamo možnosti, da bi postavili tovornjake na cesto in ustavili promet. Kot kirurgi ne bomo opravljali rednih operativnih posegov, s čimer bomo podaljšali čakalno dobo, ki smo jo v zadnjih letih močno zmanjšali. Stavka ni bila izbor zdravnikov, tudi zdravnike je minila potrpežljivost. Če se v izboljšanje zdravniških plač ne bo vključil ministrski predsednik, bo stavka trajala dolgo, sem prepričan," je še povedal predstojnik ptujske kirurgije in novi prvi mož ptujsko-ormoškga zdravništva, ki je tako kot mnogi prepričan, da v primeru zdravništva ni problem toliko denar, kot je verjetno problem fenomena domin v javnem sektorju.
MG
Foto: SM
Ptuj • Dr. Štefan Čelan povabljen v Ameriko
Zupan bo spoznaval varstvo okolja po ameriško
Ameriški veleposlaniki po svetu imajo možnost, da izberejo iz posamezne države po enega kandidata, ki mu ameriška vlada financira t. i. študijske ture. Ptujskega župana dr. Štefana Čelana je doletela ta čast, da ga je prejšnji veleposlanik ZDA v Sloveniji Thomas B. Robertson za študijsko turo nominiral v okviru Slovenije. K temu je po vsej verjetnosti prispevala tudi pustna tradicija, ki je pritegnila zadnje tri ameriške veleposlanike v Sloveniji, Victorja Jackovicha, Johnnyja Younga in Robertsona.
"Nekega dne je zazvonil telefon, sledilo je vljudno povabilo, če bi se želel pridružiti izbrancem iz posameznih dežel na že omenjeni študijski turi," je o povabilu uvodoma povedal ptujski župan. "Zame je bila to velika čast, povabilo sem sprejel z velikim veseljem. Udeležba je povezana z izbiro področja, ki ga želim podrobneje spoznati. Izbral sem si malo nenavadno področje, celo za ameriške razmere, problematiko reševanja okoljevar-stva. Formiranje te skupine se je zavleklo, že lani je bil usklajen en termin.
V tej skupini, ki bo gostja ameriške vlade od 15. aprila do 10. maja, bomo udeleženci iz 14 različnih držav sveta, tudi iz Avstralije in Južne Afrike. Ogledali si bomo univerze, inštitute, komunalna podjetja, podjetja, ki se ukvarjajo z okoljevarstveno tehnologijo, in nekatera druga, povezana s to tematiko. Študijsko turo bomo 9. maja sklenili na Floridi," je pred odhodom v Ameriko povedal ptujski žu-
pan dr. Štefan Čelan.
Z okoljevarstvom, ki ga profesionalno zanima, se dr. Čelan raziskovalno ukvarja že dobrih 15 let, to pa je tudi tema predmeta, ki ga predava študentom mehatronike. Če slediš novostim, vidiš, da je ameriški prostor najbolj kreativen na tem področju, največ dobrih okoljevarstvenih rešitev namreč prihaja prav iz Amerike. Na drugi strani pa ameriška politika tega v svojih ravnanjih ne upošteva, dobesedno ignorira vsa ta spoznanja. "Ta paradoks me osebno zelo zanima, predstavlja določen izziv, rad bi se seznanil z mnenji in stališči o tem, kako je to sploh mogoče in zakaj na eni strani toliko pameti, znanja in zavedanja enega dela ameriške populacije, na drugi strani pa toliko ignorance in nerazumevanja v političnem in gospodarskem svetu," pravi Čelan.
Vprašanje je tudi, koliko novosti jim bodo sploh pokazali. V Ameriki je znanost skrita, ni tako, kot v Sloveniji, kjer je še vedno tako, da je potrebno vsako novost, vsako novo spoznanje nemudoma
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Celan bo od 15. aprila do 10. maja gost ameriške vlade.
odkriti javnosti, kar s številnih vidikov ni pametno. Razviti del sveta vse novitete zelo skriva, objavlja jih šele takrat, ko jih je že uspel komerciali-zirati, ko že ima povrnjenega nekaj denarja od vlaganj.
Osebno ima dr. Čelan zelo dobre izkušnje z ljudmi iz ameriškega prostora, ki jih
je srečeval po Evropi. So zelo prijazni, odprti ljudje, ki so na vsakem koraku pripravljeni pomagati. "Upam, da bo tako tudi sedaj, ko bom njihov gost, bom pa bolj radoveden kot ponavadi. Z inženirskega vidika me zelo zanima, kako daleč so prišli na nekaterih področjih, s katerimi se tudi
sam ukvarjam: vrniti se nazaj k naravi in spoznavati vse tiste dobre prakse, ki jih je narava razvila. Biološki procesi so tisti, ki jih je narava skozi tisočletja razvila, če bi jih dobro razumeli in jih znali dobro upoštevati, bi z zelo nizkimi stroški lahko odpravili marsikateri današnji
problem oziroma težavo. Izjemno pa me zanima področje biofermentacije, kako daleč so prišli na tem področju, kakšne so novosti, upam, da bomo o tem uspeli izvedeti kaj več. Kot župana, kot človeka, ki dela v politiki in sprejema neke zakonske podlage oziroma uveljavlja neke zakonske norme, pa me tudi zanima zakonska regulativa, kajti če je jasno opredeljena, se zakonu ni mogoče izogniti, ker sledijo sankcije. Zagotovo je nekje kratek stik, če se dognanja stroke v političnem in gospodarskem življenju ne spoštujejo," še dodaja dr. Čelan.
Med bivanjem v ZDA ga bo v delu, kjer bo potrebno politično usklajevanje, to je predvsem delo z mestnim svetom, z odbori, komisijami in svetniškimi skupinami, nadomeščal podžupan Mirko Ke-kec. Stvari sta bolj ali manj že pregledala in se uskladila. V upravnem delu pa bo več odgovornosti prevzel direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar, sicer pa bo ves čas dosegljiv tudi na telefonu.
MG
Maribor • Višje sodišče zavrnilo tožbo Meltala
Mestna občina bo prihranila pol milijarde tolarjev
Ptujski odvetnik Stanislav Klemenčič je uspel s pritožbo na Višjem sodišču v Mariboru, v gospodarskem sporu družbe Meltal Rado Snežič, d. n. o., zoper MO Ptuj zaradi plačila odškodnine v višini glavnice 259.650,34 evrov z zamudnimi obrestmi od 12. oktobra 1993 dalje. Po tej tožbi je znesek celotne terjatve družbe Meltal, d. n. o., Mestno občino Ptuj z obrestmi vred narasel na 2.230.025,59 evrov ali na dobrih 534 milijonov tedanjih tolarjev.
Kot je pojasnil odvetnik Stanislav Klemenčič, firma Meltal, d. n. o., toži Mestno občino Ptuj za plačilo odškodnine zaradi napake v upravnem postopku izdaje lokacijskega in gradbenega dovoljenja za predvideno livarno v Slovenji vasi. Bivša občina Ptuj je firmi Meltal, d. n. o., leta 1991 izdala lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo livarne v Slovenji vasi. In na podlagi teh dovoljenj je firma Meltal, d. n. o., livarno tudi zgradila.
Zadeva pa se je začela zapletati, saj je bil zaradi nasprotovanja krajanov Slovenje vasi in njihove civilne iniciative postopek izdaje upravnih dovoljenj, oziroma lokacijskega in gradbenega dovoljenja obnovljen. V obnovljenem postopku pa je republiški upravni organ zavrnil izdajo gradbenega in lokacijskega dovoljenja, zaradi česar firma Meltal, d. n. o., ni mogla začeti predvidene proizvodnje
Foto: M. Ozmec
Odvetnik Stanislav Klemenčič s skoraj 15 cm debelim sodnim spisom zadeve: tožba Meltal, d. n. o., proti MO Ptuj, ki je vredna dobre pol milijarde nekdanjih tolarjev.
na tej lokaciji. Posledično je Meltal, d. n. o., zoper Mestno občino vložil tožbo za povrnitev izgubljenega dohodka, ki bi ga sicer lahko ustvaril, in sicer v obdobju od 17. maja 1991 do 12. oktobra 1993.
Zanimivo je, da je Meltal, d. n. o., z enakim zahtevkom za povrnitev izgubljenega dohodka za predhodno obdobje treh mesecev pri takratnem temeljnem sodišču v Mariboru s tožbo uspel in je po sklepu sodišča Mestna občina Ptuj za tisto obdobje morala plačati zahtevano odškodnino. Tudi v drugem zahtevku je firma Meltal, d. n. o., na Okrožnem sodišču v Ptuju s tožbo uspela. Po pritožbi Mestne občine Ptuj prek odvetnika Stanislava Klemenčiča pa je Višje sodišče v Mariboru sodbo Okrožnega sodišča Ptuj spremenilo tako, da je celotni zahtevek zavrnilo.
In zakaj je Višje sodišče v Mariboru ta nadaljnji zahtevek za povrnitev škode zavrnilo? Predvsem zato, ker
se je pri razsodbi postavilo na stališče, da vsaka napaka v upravnem postopku še ne pomeni odškodninske odgovornosti upravnega organa; v konkretnem primeru pa je bilo mogoče to napako tudi sanirati, seveda ob primerni aktivnosti Meltala, d. n. o., ki pa ni bila dokazana.
Višje sodišče v Mariboru se je tako postavilo na stališče, da tožnik ni uspel dokazati škode, ki naj bi bila storjena v nekem obdobju, ker je v tem času z omenjeno dejavnostjo dejansko posloval tudi na drugih lokacijah.
Dejstvo je namreč, da je v primeru, če prvostopni upravni organ naredi napako, takšno napako še možno sanirati z vsemi pravnimi sredstvi, kar pa v tem primeru ni bilo storjeno. Zoper odločbo Višjega sodišča v Mariboru je sedaj dopustna le še revizija na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, vendar o tem, ali je tožeča stranka to storila, za sedaj še nimamo podatkov.
M. Ozmec
Videm • Podpis pogodbe za izvedbo del
Ormož • Drugi hišni sejem
Skoraj osem kilometrov Traktorji na ogled novega asfalta za Haloze
Minulo soboto in nedeljo je na dvorišču podjetja Avtocenter na Hardeku potekal že drugi hišni sejem traktorjev in kmetijske mehanizacije.
V prostorih občine Videm sta župan Friderik Bračič in izvršni direktor CP Ptuj Martin Turk konec minulega tedna podpisala pogodbo za modernizacijo dveh odsekov cest v haloškem območju občine v skupni dolžini 7,8 kilometra.
"Dela se v teh dneh že začenjajo, pogodbeni rok za dokončanje obeh odsekov pa je dva meseca, kar pomeni, da bosta cesti predvidoma, če ne bo zagodlo vreme, narejeni do sredine junija. Dela bomo izvajali sočasno na obeh odsekih," je ob podpisu pogodbe povedal Turk in ob tem še pojasnil, da se bodo ceste asfaltirale v "klasični" širini treh metrov vozišča z vračunano muldo, dela pa zajemajo utrjevanje terena, drenažo, tampon in asfaltno prevleko.
Vrednost celotnega projekta je 668.000 evrov, občina Videm pa je z uspešno prijavo na razpis RRP za ta dva odseka pridobila 490.000 evrov. Razliko, 178.000 evrov, bo sofinancirala iz letošnjega proračuna. "Razpis za izvajalce del smo objavili že konec lanskega leta, do konca razpisa, 25. februarja letos, pa smo prejeli osem ponudb. Izmed njih je bil kot najugodnejši in najcenejši ponudnik izbrano ptujsko Cestno podjetje. Z iz-
vedbo del bo asfaltno cesto v naši občini dobilo okoli 60 gospodinjstev. Gre pa za modernizacijo ceste na relaciji Ljubstava-Vareja-Dravinjski Vrh in za cesto na relaciji Belavšek-Veliki Okič-Sko-rišnjak-Mala Varnica," je več o projektu še povedal župan
Friderik Bračič, ob tem pa spomnil na dejstvo, da je v občini, zlasti v haloškem delu, še veliko kratkih odsekov ne-asfaltiranih cest, ki se zaradi prenizke projektne vrednosti ne morejo uvrščati na zahtevne razpise za sofinanciranje.
SM
Pogodbo za začetek izvedbe modernizacije dveh haloških cest sta ob prisotnosti direktorice občinske uprave Darinke Ratajc in vodje operativnega sektorja pri CP Ptuj Dušana Sagadina podpisala župan občine Videm Friderik Bračič in izvršni direktor CP Ptuj Martin Turk.
Ljutomer • Seja Območnega razvojnega sveta Prlekije
K vodovodu tudi
občine z Ormoškega
V tem letu bo Območni razvojni svet Prlekije, ki ga tvorijo župani občin upravnih enot (UE) Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož, vodil ljutomerski župan Franc Jurša, ki predsedovanje prevzema od radgonskega župana Antona Kampuša.
Jurša je bil doslej Kampušev namestnik, na podlagi poslovnika Območnega razvojnega sveta Prlekije pa mesto Jurševega namestnika pripada eni izmed občin z območja UE Ormož. Ker na tokratni, 14. seji ni bilo županov občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, bo namestnik znan na prihodnji seji, ki bo že v petek, 11. aprila. Takrat bodo župani razkrili projekte, s katerimi bodo v začetku maja kandidirali na sredstva tretjega razvojnega razpisa s strani službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
Na tokratni seji so največ govorili o izgradnji vodovodnega sistema na območju Pomurja, v okviru katerega prleške občine peljejo samostojno t. i. sistem C. K slednjemu je pristopila večina občin UE Gornja Radgona in Ljutomer, zaradi sodelovanja ljutomerske in ormoške občine pri zagotavljanju pitne vode pa so se župani odločili, da k projektu povabijo tudi ob-
čine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Omenjene si morajo za pristop k projektu izgradnje vodooskrbe pridobiti sredstva iz Ministrstva za okolje in prostor (MOP), s katerim imajo druge občine že podpisano pogodbo o sofinanciranju izgradnje sistema. Vendar naj bi MOP pripravil že druge pogodbe, ki bi poleg primarnega voda zajemale tudi izgradnjo sekundarnega voda. "Smo v letu volitev, zato bo vlada poskušala priti pred občine z nekim novim dokumentom," je opozoril direktor Prleške razvoje agencije Goran Šoster, ki je prepričan, da se s tem išče politični kapital, ne pa ureja nujno potrebno zagotavljanje zdrave, pitne vode za prebivalce. "Nekatere občine bodo s težavo pridobile sredstva za sofinanciranje primarnega voda, kaj šele našle denar za sekundarni vod. To so le imaginarne obljube vlade, da se bodo sredstva za izgradnjo našla," trdi Šoster, s katerim soglaša tudi župan Svetega Jurija ob Ščavnici
Avtocenter s Hardeka se je na podlagi dobre izkušnje, ki jo je imel z organizacijo lanskega hišnega sejma, odločil sejem ponoviti tudi letos. Na ogled je bilo lepo število bleščečih in spoliranih traktorjev znamk New Holland, Steyer in Case ter kmetijski priključki Regent. V soboto je bil obisk zmeren, saj je ob neugodni vremenski napovedi večina kmetov poskušala postoriti čim več na poljih, večji obisk pa so si v Avtocentru obetali za v nedeljo.
Kot je povedal Milan Mun-da, tehnični vodja in prodajalec v Avtocentru, je cilj sejma predstavitev proizvodov, ki jih imajo v programu. Letos so v sejem vključili tudi program vinogradniških pršilni-kov Zupan. Na ogled je bila celotna paleta od traktorjev do priključkov, vse na enem mestu. Poleg traktorjev so bili razstavljeni tudi plugi, pred-setveniki, sejalnice, kultiva-torji za medvrstno obdelavo ... Traktorji so imeli pod pločevino od 55 pa vse do 300 in več konjskih moči. Predstavili so tudi specialne sad-jarsko-vinogradniške traktorje. Cena je seveda odvisna od opreme. Današnji traktorji so luksuzni, opremljeni s klimo, radiem, na izbiro so različne
vrste menjalnikov in drugo udobje. Možna je tudi namestitev satelitske navigacije, vendar je doslej pri njih za v traktor ni naročil še nihče. Cene se gibljejo 22.000 do 150.000 evrov. Milan Munda je povedal, da njihovi kupci drugače kot nekoč posvečajo tudi vse več pozornost obliki in opremljenosti traktorjev. Odločajo se za zelo različne izvedbe, zanimajo jih vsi modeli, razen ekstremno opremljenih, ki so cenovno manj dosegljivi. Najpogosteje se odločajo za traktorje z do 100
konjskih moči.
Organizatorji so se povezali z društvom starodobni-kov, ki so na sejem pripeljali tri polnoletne lepotce, ki so prav tako poželi veliko občudovanja.
V Avtocentru razmišljajo tudi o širitvi ponudbe, glede sejma pa želijo, da bi postal tradicionalen.
Na sejmu sta sodelovali tudi podjetji Agropro Ormož, d. o. o., in Jeruzalem Ormož SAT s svojimi proizvodi in programi.
Viki Klemenčič Ivanuša
Najbolj prodajani so še vedno traktorji znamke New Holland.
PRAV TA HIP NEKJE NA SVETU VZHAIA SONCE
Anton Slana in zahteva takojšen sestanek z okoljskim ministrom Janezom Podobnikom, ki s svojimi službami že lep čas obljublja realizacijo projekta. "Pustimo volitve, ljudje rabijo pitno vodo," je dodal radenski župan Mihael Petek, zato so soglasno podprli sklep, da se še naprej peljejo aktivnosti za izgradnjo sistema C, h kateremu se povabi tudi občine z območja UE Ormož. Izgradnja naj bi se pričela leta 2009, končana pa mora biti do konca leta 2011.
Prleški župani so na tokratni seji obravnavali tudi pokrajinsko zakonodajo, s strani radgonskega župana Antona Kampuša pa je prišel predlog, da se pred ponovnim odločanjem o številu pokrajin preuči možnost pokrajine na območju UE Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož in Lenart. Župani so si bili ob tem enotni, da bi se z ustanovitvijo te pokrajine zaustavil nenormalni razvoj 'centrov moči' (Murska Sobota, Ptuj).
Niko Šoštarič
... je vodilna misel najnovejše oglaševalske akcije Zavarovalnice Tilia, ki jo lahko trenutno spremljate v medijih. Vodilna misel, ki se nadaljuje z: 'Začenja se nov dan, nove vizije, nove priložnosti. Lahko, da vaš denar prav tam začenja nov delovni dan.1, pojasni, da gre za življenjsko zavarovanje, vezano na investicijske sklade. Na Tilii so sklade združili v tri pakete Tilia Global - delniškega, uravnoteženega in zmernega, ki se razlikujejo glede na deleže, ki jih vlagajo v delnice in obveznice.
Paketi so namenjeni lažji izbiri skladov pri sklepanju življenjskega zavarovanja, saj zavarovancu ponudijo nabor skladov, ki je najbolj primeren njihovemu življenjskemu slogu. Tilia Global
-	delniški je primeren za ljudi z razgibanim življenjskim slogom, ki želijo svoja finančna sredstva oplemenititi, hkrati pa se zavedajo možnih tveganj na kapitalskih trgih; Tilia Global
-	uravnoteženi je primeren za najširši krog ljudi, ki želijo svoja finančna sredstva oplemenititi ob relativno majhni stopnji tveganosti, želijo pa izkoristiti rast na kapitalskih trgih; Tilia Global - zmerni pa je primeren za ljudi s previdnejšim življenjskim slogom, ki svojih finančnih sredstev niso pripravljeni izpostaviti prevelikemu tveganju, pa kljub temu želijo izkoristiti rast na kapitalskih trgih. Za zahtevnejše zavarovance pa je še vedno na voljo zavarovanje Tilia Osebni, ki vsakemu posamezniku pušča možnost, da sam iz nabora 38 skladov izbere tiste, kamor bomo zanj vložili njegova sredstva.
Namen oglaševalske akcije je povečati ugled in predstaviti življenjska zavarovanja Zavarovalnice Tilia vsem svojim sedanjim in potencialnim zavarovancem ter pokriti področja vseh poslovnih enot, zato so medijsko akcijo zasnovali predvsem lokalno. Akcija se bo nadaljevala z oglaševanjem na področju avtomobilskih zavarovanj. NAJBLIŽJE SKLEPALNO MESTO: Zavarovalnica Tilia, d. d.. Ulica 25. maja 12, Ptuj, tel.: 02/77 11 320, e-mail: modra.stevilka@zav-tilia.si, www.zav-tilia.si
BREZPLAČEN KLIC
(((•080 22 45)
/^éW.
zavarovalnica tilia d.d.
Foto: SM
Foto. Vki
i
Ptuj • Cikel glasbenih večerov
Nastopa trobilni kvartet Crescendo
V okviru cikla Glasbenih večerov, ki jih organizira Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, se bo v refektoriju minoritskega samostana 13. aprila zvrstil že osmi koncert.
Tokrat se bo predstavil trobilni kvartet Crescendo, ki izvaja komorno glasbo klasičnega, fanfarskega in tudi zabavnega značaja. Njihov repertoar je pester, tako da lahko zadovoljijo širok krog poslušalcev. Posebnost kvarteta je program, pripravljen
posebej za popestritev turistične ponudbe v zdraviliščih in termah.
Glasbeniki, ki že peto leto sestavljajo trobilni kvartet Crescendo, so se spoznali med študijem glasbe v Mariboru in avstrijskem Gradcu, sicer pa prihajajo iz različnih
koncev Slovenije. Danilo Dominko, prva trobenta, prihaja iz Prekmurja. Franci Kolar, druga trobenta, prihaja iz vasice Šentvid pri Planini v občini Šentjur. Miha Šrimpf, prva pozavna, je bil rojen v Slovenj Gradcu, Peter Gojkošek, druga pozavna, pa
prihaja iz Šikol. Jernej Brilej, pevec, gostujoči član kvarteta, se je učil igranja na diatonič-no harmoniko pri Branetu Klavžarju.
Vabljeni torej na osmi koncert iz cikla glasbenih večerov.
zh
Relaxove avtošole po vsej Sloveniji
Dvajsetim avtošolam se bodo v kratkem pridružile še štiri - njihovi kandidati dosegajo zelo dobre izpitne rezultate. Preteklo leto 2007 je bilo za avtošolo Relax posebej pomembno. Avtošola Relax je v lanskem letu dosegla zavidljive rezultate pri usposabljanju kandidatov za voznike motornih vozil - kakor pri praktičnem usposabljanju tako tudi pri usposabljanju iz cestno-prometnih predpisov. Želeli smo malo več izvedeti o uspešnem poslovanju največje avtošole v Sloveniji. Pogovor z nami je opravil gospod Boštjan Urek, vodja avtošole Relax na Ptuju.
Vodja avtošole Relax Ptuj bostjan urek@yahoo.com 031-306-086
Gospod Boštjan Urek, povejte nam, kakšne so kapacitete avtošole Relax.
Imamo že dvajset avtošol Relax po Sloveniji, štiri so še v postopku odpiranja. Imamo zaposlenih več kot 70 učiteljev vožnje in več kot 70 osebnih avtomobilov VW golf. Polo in Ford. Ker poučujemo tudi za ostale kategorije, imamo tudi več kot 30 motorjev Yammaha, Honda, Kawasaki ter Mercedes Travego in kamione MAN.
Kakšna je kakovost usposabljanja na avtošoli Relax?
Avtošola Relax je ena redkih, ki je v Sloveniji pridobila mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001/2000. Naša uspešnost na teoretičnem in praktičnem delu izpitov je med najvišjimi, usposabljanje bodočih voznikov je intenziv-
no. Na osnovi anonimnih anket spremljamo zadovoljstvo naših strank in zato nenehno dvigujemo kvaliteto naših storitev.
Po končanem 40-urnem usposabljanju iz teoretičnega dela vam nudimo brezplačno dodatno učenje CPP. Po opravljenem izpitu vas po želji naš strokovnjak eno uro brezplačno spremlja na prvi samostojni vožnji z vašim avtomobilom.
Ali je možno, da si pri vaši avtošoli kandidati sami izbirajo učitelja vožnje?
Seveda, pri nas je svobodna izbira in zamenjava učitelja vožnje možna v vsakem trenutku.
Naši učitelji vožnje so prijazni, potrpežljivi in strokovni. Vsakega našega kandidata seznanimo tudi z dežurno številko avtošole, na katero je možno 24 ur na dan izraziti svoje želje, graje ali pohvale na št. 041 522 614. Veseli bomo vsakega klica, bodisi pohvale ali graje, kajti samo na tak način bomo uspešni, če bomo znali prisluhniti našim kandidatom in upoštevati njihove pripombe oziroma mnenja. Gospod Boštjan Urek, nam lahko malo več poveste o vaših plačilnih pogojih? Namreč znano je, da imate zelo ugodne plačilne pogoje. Res je, pri naši avtošoli lahko plačate z Relaxovim kreditom, BA-kartico, kreditno kartico. Kredit vam nudi avtošola Relax in ne banka. Stranka ne plača stroškov odobritve kredita in ne stroškov zavarovanja kredita. Kredit odobrimo le s predložitvijo osebne izkaznice, davčne številke in kartice TR. Kredit uredite v petih minutah na kateremkoli plačilnem mestu avtošole Relax. Maksimalna doba najema kredita je 24 mesecev.Najem kredita do 5 mesecev je brez obresti. Namesto kandidata, ki se usposablja na naši avtošoli, lahko kredit najamejo starši, sorodniki, prijatelji, vsaka zaposlena oseba. Možno je plačilo tudi do 6 čekov brez obrestne mere.
plačila so možna tudi preko plačilnih nalogov (položnic) na bankah ali poštah, plačilo z Diners kartico in Amerikan Exprès na obroke brez obresti in seveda z gotovino. Resnično dobri plačilni pogoji. Glede na to, da ste največja avtošola v Sloveniji, ali ste razmišljali o uvedbi kakšnih novih programov v avtošoli Relax? Z veseljem vam povem, da smo v letošnjem letu uvedli izobraževanje za NPK (nacionalna poklicna kvalifikacija) v sodelovanju s Formulo iz Maribora. Potem trening varne vožnjevekstremnih razmerah v sodelovanju s Španikom iz Murske Sobote. Izobraževanje in usposabljanje za učitelje vožnje in učitelje cestnopro-metnih predpisov ter zbijanje kazenskih točk v sodelovanju s Formulo iz Maribora. Kupili smo tudi nov tovornjak in prikolico za usposabljanje kandidatov za višje kategorije, s katerim bomo poučevali kandidate v Savinjsko-Šaleški regiji. Organiziramo tudi izpit za traktor oziroma tečaj varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki. S tem dejanjem želimo našim strankam ponuditi čim bolj kakovostno usposabljanje v bližini njihovega kraja. Tako bomo imeli v letošnjem letu kar pestro izbiro izobraževanja na področju prometa.
Dobro ste se organizirali. Zanima me, na kakšen način je najlažje dobiti informacije o vpisu v avtošolo Relax?
Vpis v avtošolo Relax je možen vsak dan na dežurno številko avtošole. Pričetki tečajev iz cestnoprometnih predpisov so objavljeni na spletnih straneh avtošole Relax, www.avtosola-relax.si, v sredstvih javnega obveščanja in na plakatnih mestih. Ali imate veliko mladostnikov, starih 16 let in pol, za nadaljnjo vožnjo s spremljevalcem?
Da, imamo tudi nekaj mladostnikov.vendar ne tako veliko, kot bi si želeli, da bi bilo to število veliko večje. V Sloveniji si želimo in apeliramo na starše, da bi jih čim več
www.avtosoIa-relax.si
omogočalo svojim otrokom, da se pričnejo usposabljati za voznika že v rani mladosti torej pri 16 letih in pol. V nekaterih državah je to zelo dobro utečeno in seveda so s tem zmanjšali prometne nesreče pri mladih voznikih ter povečali večjo varnost na cestah. Pri nas je še vedno mišljenje, da ko bo mladostnik star 18 let, bo delal izpit, prej pa ni potrebno. Vožnja s spremljevalcem se je izkazala kot zelo dobra možnost, da tudi starši pomagajo pri vzgoji svojih otrokv cestnem prometu. Prej ste omenili trening varne vožnje. So tudi vaši učitelji vožnje opravili trening varne vožnje?
Zaposleni učitelji avtošole Relax in vozniki naših nadstan-dardnih avtobusovso opravili trening varne vožnje v mesecu novembru lanskega leta. Vsi so bili izredno zadovoljni in zagotovo potrdili udeležbo tudi na nadaljnjih treningih v sodelovanju s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije. Ali je težko opraviti vozniški izpit v današnjem času v tako zahtevnih prometnih situacijah?
Promet na cestah v današnjih časih ni enak prometu pred desetimi leti ali več. S tega vidika je usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil bolj zahtevno in zahteva večjo kvaliteto izobraževanja, kot je bila pred leti. Izpita ni težko opraviti, če delamo s kandidatom intenzivno in če je kandidat zainteresiran ter pripravljen izobraževati se tako, kot so predpisana pravila v avtošoli - tako za teoretični kot praktični del usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil.
Gospod Boštjan Urek, zahvaljujem se vam za današnji pogovor in vam želim veliko poslovnih uspehov v letošnjem letu ter srečno in varno vožnjo v prometu! Hvala.
V imenu avtošole Relax želimo vam, vsem voznikom ter voznicam in seveda našim cenjenim kandidatom srečno in varno vožnjo.
teh: 031-306-086
Avtošola RELAX
Ptuj j Panonska ulica 1
Vsi, ki se boste vpisali v Avtošolo Relax Ptuj lahko uveljavite DARILNI KUPON za 1 uro brezplačne praktične vožnje. Vsak lahko uveljavi le en kupon.
Od tod in tam
Lenart • Ob materinskem dnevu
Foto: ZS
V soboto, 5. aprila, je KD Delavec v domu kulture v Lenartu organiziralo prireditev ob materinskem dnevu z naslovom Brez sonca roža ne cveti 2008.
Nastopili so člani in članice iz vseh sekcij društva. Ti prihajajo iz dveh lenarških podjetij, Prevent Halog in TBP Lenart. V goste so povabili vokalno skupino KUD Kajuh Jarenina, Nino in Maxi iz Twirling plesnega in mažoret-nega kluba Lenart, Marka Mikuša s harmoniko, Simona in Urbana Rajterja s harmonikama in mlado pevko Teo Kurbus. Obiskovalke soprejelepriložnostna darila. Prireditev sta povezovali Marija Sauperl in Anica Mli-narič.
Zmago Šalamun
Ormož • Linhartovo srečanje 2008
Foto: vki
Od petka do vključno ponedeljka je v Ormožu potekalo območno srečanje gledaliških skupin, ki ga organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ormož. Maloštevilna publika in strokovna spremljevalka Mojca Redjko so si ogledali pet predstav. Dramska skupina KD Miklavž pri Ormožu je zaigrala Slikar na vasi, Kulturno društvo Miklavž pri Ormožu je uprizorilo Zofijino kavarno, Gledališka skupina KD Ksavra Meška Sveti Tomaž se je predstavila s predstavo Pri lepi vdovi, Gledališko literarno društvo Ormož je nasmejalo s Ščuka, da te kap, Kulturno društvo Simona Gregorčiča Velika Nedelja pa je predstavilo Čaj za dve. Gledališka dejavnost na Ormoškem je kar živahna, saj je večina gledaliških skupin že predstavila svoje letošnje premiere, edino Velikonedeljčani bodo svojo letošnjo predstavo na prostem prvič uprizorili 31. maja ob 20. uri. Zabavali vas bodo Korenčkovi izpod peresa Antona Žumbarja.
Vki
Vitomarci • Velikonočna razstava
__
Foto: DZ
14. in 15. marca si je bilo možno v Vitomarcih ogledati razstavo, ki so jo pripravile članice društva gospodinj Vitomarci in POŠ Vitomarci. Društvo gospodinj Vitomarci vsako leto pripravi dve razstavi, eno v okviru občinskega praznika in drugo ob veliki noči. Tudi letos so nadaljevale tradicijo in ob veliki noči razstavile pisanice in velikonočne prtičke. Razstavo je krasila kopica zanimivih izdelkov, kot so jajčka pisanice, kvačkani prtički, vezani prti in iz testa pletene košarice. Trud seje avtoricam poplačal, saj sije razstavo tudi letos ogledalo zelo veliko ljudi.
Dženana Bečirovič
Ormož • Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
Pravljični večer za odrasle
Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke in ob pričetku letošnje bralne značke za odrasle je Knjižnica Frana Ksavra Meška Ormož svojim bralcem namenila čaroben pravljični večer, ki sta ga s svojimi pripovedmi pričarali pravljičarki Liljana Klemenčič in Zdenka Gajser, njun izbor pa je z glasbo zaokrožil Thierry Šavora Dinga. Zbrane sta nagovorila tudi Milica Šavora, v. d. direktorice Knjižnice Frana Ksavra Meška Ormož, in mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Bralno značko iz otroštva poznamo vsi. Na njo nas vežejo bolj ali manj prijetni spomini, ki pa so gotovo krivi tudi za to, da še v odrasli dobi, ko ni več nobene obveze, vzamemo knjigo v roko. Odrasli bralci smo pri izbiri knjig prepuščeni svojemu izboru, poznavanju in spremljanju novitet, ki jih knjižnice objavljajo vsak mesec. V zadnjih letih nam je pri izbiri literature v pomoč tudi bralna značka za odrasle.
Zamisel se je porodila Liljani Klemenčič, vodji Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, prvič pa jo je realizirala leta 2001 v sodelovanju s šolsko knjižničarko Majdo Forštnarič na OŠ Breg. Začelo se je z bralno značko za učitelje. Liljana Klemenčič je povedala, da zlasti zato, da bi učitelje spomnili, kako je brati za bralno značko in jih seznanili z moderno mladinsko literaturo, ki je morda niso tako dobro poznali in ki prinaša nove tematike, povezane tudi z delom s težavnejšimi otroki. Bralna značka je naletela na dober odziv in se je hitro razširila na vse zaposlene na
Foto: Črtomir Goznik
Liljani Klemenčič se je pred leti porodila ideja o bralni znački za odrasle, ki jo uspešno širi med bralci.
šoli in kasneje na vse odrasle bralce.
S pomočjo šolskih knjižničarjev Ptujskega je tudi širše zaživela. Na letošnjem seznamu je 14 knjig od katerih je potrebno prebrati pet avtorjev (Alan Bennett. Nenavadna bralka, Zofka Kvedrova: Njeno Življenja, Erika Johnson Debeljak: Tako si moj, Maruša Krese: Vsi moji božiči, Alma Karlin: Moji
zgubljeni topoli, Feri Lainšček: Ne bodi kot drugi ...). Publiki ponujajo v branje izvirno slovensko in tujo literaturo, starejših in novejših avtorjev, na seznamu so aktualni prejemniki knjižnih nagrad, bralce navdušujejo za kvalitetnejše knjige, ki morda niso tako popularne.
V izboru je vedno tudi eno mladinsko delo, ki bralce popelje v čas njihove šolske bralne
značke. Letos je to zabavna Pika Nogavička Astrid Lindgren. Bralna značka traja od 20. marca do 10. novembra 2008. Vsi, ki bodo osvojili bralno značko za odrasle, pa prejmejo tudi knjižni dar, ki ga prispevajo založbe Mladinska knjiga, Družba Piano in Litera. V znački sodelujejo tudi Srednješolski center Ptuj, Gimnazija Ptuj, Društvo žena Hajdina. Liljana Klemen-čič pa je še posebej opozorila na dobro sodelovanje s šolskimi in splošnimi knjižnicami, saj že drugo leto bralno značko za odrasle svojim bralcem ponujata tudi Knjižnica Frana Ksavra Meška Ormož in Mariborska knjižnica. Vsako leto pa imajo več bralcev tudi v drugih krajih Slovenije, saj je mogoče v bralni znački sodelovati tudi preko interneta. Projekt podpira Ministrstvo za kulturo.
Večina bralcev je žensk, kar okrog 90 %. Lani je bralno značko osvojilo že 130 bralcev, od tega je bilo le 7 moških. Zato je izbor nekoliko bolj namenjen ženskam, pa tudi ustvarile so ga večinoma ženske. Viki Klemenčič Ivanuša
Ivanjkovci • Dobrodelni koncert
Koncert za učne pripomočke
V petek, 4. aprila, ob 19. uri se je v telovadnici OŠ Ivanjkovci pred polno dvorano, v kateri je našlo prostor okrog 400 obiskovalcev, pričel letošnji dobrodelni koncert, ki so ga skupaj organizirali de-vetošolci, njihovi starši in razredničarka Stanka Črček.
Zbrane je pozdravila ravnateljica Nada Pignar, ki je na kratko predstavila šolo, na kateri se trudijo poleg rednega izobraževalnega procesa, ki temelji na modernih didaktičnih pristopih, medpredmetnem povezovanju, vertikalnem po-
vezovanju, fleksibilni diferenciaciji, zunanji diferenciaciji, dodati tudi razširjeni program. K temu pa sodi tudi dobrodelni koncert. Največji del organizacije je padel na devetošolce, ki so sami oblikovali vstopnice, vabila, programski list. Obilno
so jim pomagali starši, ki so organizirali skupine in pripravili pogostitev, vse pa je usklajevala razredničarka Stanka Črček, ki je za pomoč hvaležna tudi sodelavcem in ravnateljici. Najbolj pa je bila seveda vesela, da je bil tako krasen obisk.
Poleg znanih imen slovenske in hrvaške estrade so nastopili tudi učenci in učenke OŠ Ivanjkovci.
Zbrana sredstva bodo namenjena nakupu učnih pripomočkov ter za razširjen program šole oziroma učence 9. razreda. Denar bo prišel prav pri valeti, zaključni ekskurziji, plesnih vajah in vsemu, kar si sicer morda ne bi mogli privoščiti. Zanimivo je, da bo Osnovno šolo v Ivanjkovcih letos zaključilo le 15 učencev, še bolj nenavadno pa je, da so v razredu le tri dekleta. Kljub temu nesorazmerju, pravi razredničarka, so se učenci in učenke vsa leta lepo razumeli.
Prireditev je s svojim znanim šarmom vodil Marjan Nah-berger ob pomoči učenke Samante. Natopili so učenci šole - pevci otroškega PZ Sonce in mladinskega PZ Rosa, zaplesale so deklice iz skupine Just up, ki plešejo pod okriljem Plesne šole Urška. Med nastopajočimi so bili tamburaši KD Simona Gregorčiča Velika Nedelja, citrarka Tanja Zajc Zupan, Fredi Miler, Veritas, 4play, Kompromis, Prvi hip, presenečenje večera pa je bila Klapa Lanterna s Hrvaške. Organizatorji se zahvaljujejo tudi številnim donatorjem, ki so za prireditev prispevali v materialu in denarju.
Viki Klemenčič Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Rožice Ruth Reš Podgornik
Vzkliknem: neverjetno, ko držim novo knjigo univerzitetne diplomirane inženirke agronomije, ki zadnje desetletje naravnost blesti na domači "cvetlični sceni"! Spominjam se člankov o vrtnarijah v reviji Moj mali svet in moje radovednosti: le kdo je poznavalka, ki ji tako lepo teče beseda, zanimivo in strokovno; ime Ruth pa mi je zvenelo nekako skrivnostno.
In smo se vozili tam po Gorenjski, proti Bledu, kar tik ob cesti, za gozdičem in brez izvoza z glavne poti, hiša stoji in ob njej so tekali in prhutali tisti nenavadno veliki ptiči z visoko dvignjenimi glavami. Pomišljala sem, kakšna sla-bosrčnost, če nojem vsiljuješ gorenjske klimatske razmere. Naslednjič, ko smo skoraj drveli tam mimo, pa ni bilo več videti tistih ogromnih ptičev, ampak vse polno cvetja ob hiši in na njej, pa bočil se je rastlinjak ... Rožice pa take in take, kot še nisem videla nikjer drugje. Kasneje sem spoznala, da je tam doma družina Reš Podgornik. Potem pa se je vsulo kot plaz, se mi zdi. Članke avtorice Ruth Reš Podgornik (v nadaljevanju RRP) je bilo (in še je) zaslediti v vseh revijah, kjer je prostor za balkonske, vrtne, terasne zasaditve in okrasitve. In praviloma je avtorica ilustrirala zapisano s pogledom skozi lasten fotografski objektiv (fotografsko in pisno dokumentiranje hišnih in obhišnih zasaditev avtorica nasploh priporoča). Okenske in balkonske rastline se preprosto glasi prvi naslov monografske publikacije RRP (Bled: Humko, 1998. 204 str.) Od takrat, v desetletju torej, se je nabralo dvajset zapisov v vzajemnem knjižničnem katalogu s ponatisi vred: Enoletne in dvoletne cvetlice (Bled: Humko, 1999. 230 str.), Cvetoče zasaditve obešank, korit, balkonov (Ljubljana: Kmečki glas, 2002. 106 str.), Čarobni svet buč (Ljubljana: Kmečki glas, 2003. 158 str.), Rožice za vse letne čase (Ljubljana: Kmečki glas, 2004. 174 str.), Naša pokopališča (Ljubljana: Družina, 2005. 183 str.), Cvetoče preobrazbe (Podnart: Profesionalna vrtnarska družba, 2006. 223 str.), Sto sezonskih rastlin na Slovenskem (Ljubljana. Prešernova družba, 2007. 247 str.) ... Avtorica sodeluje tudi v vsakoletni pomladni publikaciji slovenskih profesionalnih vrtnarjev, redno predava in pripravlja delavnice na "domačem vrtu in v gosteh".
Najnovejše delo RRP je izšlo v založništvu mladinska knjiga z naslovom Cvetoče razkošje in podnaslovom Za okrasitev hiše, balkona, terase, okenske police. Urednica izdaje je na Ptuju rojena Andreja Peček, izdajatelj navaja v kolofonu naklado 4000 izvodov. Tudi za to knjigo je večino fotografij prispevala avtorica, kar daje izvirni slovenski izdaji med mnogimi tovrstnimi prevodnimi še poseben čar in kvaliteto. Namreč: mnoge tuje knjige s tega področja so ilustrirane s podobami, ki jih ustvarjajo s svojimi zasaditvami podjetja posebej za takšne priložnosti. RRP odlikuje poseben, osebno izkustveni slog pisanja, avtorica zelo uspešno in prijetno združuje vrhunsko strokovno znanje in iskreno ljubezen do cvetja in dela, ki ga opravlja. Iz teksta in fotografij je razbrati posebno avtoričino življenjsko senzibilnost in celostni družinsko-podjetniški slog v najboljšem pomenu. Fotografije zgledno urejenih zasaditev, postavitev, umestitev v prostor v različnih letnih časih delujejo prijetno, sveže in zaupanja vredno, mestoma s posebnim umetniškim zornim kotom fotografiranja in tankočutnimi napisi ob ilustracijah, kar ni običaj pri ilustrativnih fotografijah v prevodih, ki zadnja leta v večjem števili romajo na slovenski vrtnarsko-bralni trg v knjižnih in revi-jalnih oblikah. Cvetoče zasaditve obsegajo 145 strani večjega formata s stvarnim kazalom vred (mimogrede: škoda, da avtorica ni pridala še osebne in strokovne bibliografije.) Knjiga je razdeljena na sedem vodilnih poglavij (Za vse dni v letu, Pot do uspeha, Kje nas razveseljujejo?, Na sprehodu okoli hiše, Bogastvo barv, Trendovske zasaditve, Otroški kotiček), začenja pa uvodom pod citatom: Kdor zaseje vrt, zaseje ljubezen. In zaključuje Za konec . na i. Sami naslovi poglavij so deljeni na naslovljena podpoglavja (Prvi koraki, Koristni napotki, Napačne kombinacije, Nesreča nikoli ne počiva!, Barva fasade in ograje, Stroga pravila ...), kar daje knjigi nazornost in preglednost. Razporeditev besedila, izpostavljeni poudarki na zeleni podlagi ob fotografijah, skrbno izpostavljena navodila . vse to omogoča enostavno rabo priročnika RRP.
Cvetoče zasaditve so razkošna knjižna izdaja, ki bo razveselila začetnike in poznavalce v urejanju cvetočih zasaditev.
Liljana Klemenčič
Foto: vki
Ptuj • Že šestin petdeset inženirjev mehatronike
Foto: Silvestra Brodnjak
Diplomska komisija si ogleduje Andrejev izdelek - z desne: dr. Martin Terbuc, mag. Slavko Plazar in mentor Marjan Bezjak.
in tehnologij, ki so na tržišču. Usvojil sem drug način razmišljanja, zdaj se lotevam reševanja zadev vedno z več plati. Odkril sem nove tehnologije in način uporabe le-teh. V končni fazi pa sem spoznal tudi možnost za hitrejšo pridobitev zaposlitve, saj je v industriji zmeraj več potreb
po mehatronikih.«
Andrej je o svojem darilu študentom dejal: »Projekt je bil v osnovi izdelan za podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo pokrovov za sveče. Želeli so posodobiti svojo proizvodnjo. Za njih sem izdelal projektno dokumentacijo, elektronski krmilnik za
krmiljenje elektro pnevmatskih sklopov preko osebnega računalnika in programsko opremo za delovanje ter nadzor proizvodnje. V diplomskem delu pa sem celoten projekt predstavil kot celovito rešitev nekega problema v industriji.«
S. Brodnjak
Mehatronika vse privlačnejša
Na Višji strokovni šoli Šolskega centra Ptuj so vpisali prve študente mehatronike v študijskem letu 2005/06. 20. marca je pridobil naziv inženir mehatronike že 56. diplomant. 23 rednih in 33 izrednih študentov je podatek, s katerim je ravnatelj Robert Harb zelo zadovoljen, saj na ta način prihaja na trg delovne sile višješolski strokovni kader, ki v eni osebi združuje teoretična in praktična znanja, potrebna za delo v majhnih in velikih podjetjih s področja strojništva, elektrotehnike in informatike.
Predavateljski zbor Višje strokovne šole si nenehno prizadeva biti v povezavi s podjetji in inšti-tucijami, katerih osnovna dejavnost je povezana s strokovnimi področji, za katera izobražujejo študente v svojih treh programih (Mehatronika, Kmetijstvo - oz. po novem Upravljanje podeželja in krajine ter Komercialist, ki bo z oktobrom prenovljeno postal Ekonomist). Z nekaterimi, za začetek s področja strojništva in elektrotehnike, so v preteklosti že podpisali pismo o partnerstvu, ki ga uresničujejo na različne načine. Eden izmed njih je možnost zagotavljanja praktičnega izobraževanja za redne študente, ki po programu vsako leto preživijo v konkretnem delovnem okolju po 400 ur. Na ta način se prepleta teoretično znanje predavateljev na šoli z bogatimi praktičnimi izkušnjami mentorjev v firmah, ki ob strojih in napravah postajajo tudi učitelji, ki svoje praktične izkušnje in znanje prenašajo na študente.
Nekatera partnerska podjetja so se odločila z donacijami prispevati k boljši in posodobljeni opremi specializiranih učilnic in delavnic v Šolskem centru Ptuj.
Med donatorji tudi študenti
Med prvimi izrednimi štu-denti-diplomanti Višje strokovne šole ŠC Ptuj je tudi Andrej Majcen iz Majšperka, zaposlen v sektorju za informatiko Pošte Slovenije kot razvijalec programske opreme. Odlično pripravljeno diplomsko nalogo je sproščeno zagovarjal in prisotnim predstavil tudi delovanje učnega pripomočka; le-tega je po razglasitvi za inženirja mehatronike podaril študentom in dijakom Šolskega centra Ptuj, v katerem je pridobil in tudi nadgradil svojo srednješolsko izobrazbo.
»Zelo rad imam svoje delo v službi, saj je tudi moja diplomska naloga vsebovala razvoj programske opreme«, je povedal uvodoma. Kot elektrotehnik energetik in dodatno še računalniški tehnik je imel dovolj osnove za izredni študij mehatronike. Iskal je potrditev svojega znanja, saj velja med kolegi za zelo inova-tivno osebo, ki nikoli ne obupa. Vsak novi strokovni problem je zanj izziv posebne vrste.
Za možnost študija na Ptuju je izvedel od predavatelja Marjana Bezjaka, saj je v prejšnji službi imel dosti stikov s Šolskim centrom Ptuj. Nadaljeval je: »Vzrokov je bilo več. Želel sem svojo zamisel potrditi s pridobljenim strokovnim znanjem, jo predstaviti tudi drugim študentom in predavateljem, po dogovoru z mentorjem pa izdelati učilo, ki bi pokazalo še druge poti za reševanje problemov.
Če sem kaj pridobil? Seveda. Že med študijem sem ugotovil, da sem doslej velikokrat določene probleme reševal iz napačne smeri, oziroma, da je bilo za rešitev potrebno preveč časa. VŠS mi je dala širši vpogled do znanj
Odkrijte svojega Opla
v posebni pomladni akciji
Staro za novo.
m
Ne zamudite. Samo med 11. in 19. aprilom.
Podarimo vam: do 6000 EUR več za rabljen avtomobil obvezno in kasko zavarovanje za prvo leto
Med 11. in 19. aprilom imate enkratno priložnost, da svoj rabljen avtomobil zamenjate za novega Opla. Čaka vas ponudba, ki je ne velja zamuditi, zato čim prej obiščite pooblaščenega trgovca z vozili Opel.
AVTOHIŠA HVALEČ
Lovrenška cesta 3 2325 Kidričevo, tel.: 02/796 33 31
NAJ BOLJŠI TRGOVEC Z VOZI LI OPEL PO RAZISKAVI ZADOVOLJSTVA KUPCEV 2007.
Ponudba velja pod posebnimi pogoji prodaje. Cenitev rabljenega vozila po sistemu Eurotax. Dodana vrednost rabljenega vozila se obračuna kot prihranek pri nakupu novega vozila in sicer pri Corsl vsaj 1.000 EUR, pri Mertvi vsaj 1.800 EUR, pri Astri Classic vsaj 1.800 EUR, pri Astri vsaj 2.800 EUR, pri Zaflrf vsaj 3.300 EUR, pri Vectri vsaj 4J300 EUR, pri Antori vsaj 2.800 EUR in pri Vivaru vsaj 1.800 EUR.
Samo M. Strelec • Dvomim...
Žižkova Bitka
S kolegom filmarjem sva v domu za starejše občane v Medvodah obiskala Frana Žižka. Kdo se ga še spomni? Med letoma 1938 in 1940 se je mladenič nonšalantno po-slanjalpo ograji ptujskega gledališča in "pregnan" iz Maribora na Ptuju naredil nekaj ZARES neverjetnega: ustanovil je neodvisno, avantgardno gledališče.
Zakaj neodvisno? Zakaj avantgardno? Neodvisno, ker se ni podrejal vladajoči politični opciji. Ker je vedel, da je umetnost v svoji osnovi preveč samosvoja, svobodna (in samoljubna), da bi se lahko "usklajevala" s komerkoli. Avantgardno, ker je počel na odru reči, ki so bile za tisti čas nekaj pregrešnega. Takrat je namreč na odrih prevladoval realizem: kulise iz blaga so bile poslikane s skalami, vodnjaki, zaljubljena mladenka je imela nujno pretirano poudarjena rdeča lica, igralec, ki je igral hudobneža, je imel na obrveh pol kile črne šminke, v garderobah je dišalo po lepilu, ki je na obrazih igralcev komaj držalo težke brke in brade. No, in takrat se Žižek domisli in lasulje sodnikov naredi iz oblanja! Modernizem, ki bi navdušil tudi kakšno Stanko Vauda. Igralca Wilhelma v Kralju Ojdipu kostumira "zgoraj brez", Wilhelm s šarmantnim glasom in stasom odigra tragičnega kralja tako, da bi navdušil tudi Tadeja Toša. V Jezičnem dohtarju režiser postavi podest levo in desno in uprizori nekakšno politično soočenje - domislek, ob katerem bi Strelec samo lahko rekel: Klobuk dol! Po drugi vojni je Žižek pionir slovenske televizije, leta 1966 "izumi" Borštnikovo srečanje. In tako dalje in tako naprej.
Do Medvod. Kjer nedavno Miran Zupanič, Žižkov "ci-mer" igralec Polde Bibič ter spodaj podpisani poslušamo, zakaj nas je gospod poklical k sebi. "Kot veste, sem začel svojo pot na Ptuj, rad bi jo s Ptujem tudi končal. Slab sem, že bolj na odhodu, zato predajam vam scenarij za igrano-dokumentarni film z naslovom Od Poetovione do Ptuja. V njem v desetih epizodah prikažem zgodovino Ptuja, najpomembnejše dogodke, vse tja do Kvedra, Žgeča, Jožeta Potrča. Ker tega jaz ne bom mogel več uresničiti, bi rad, da bi vidva, ki sta Ptujčana, in Polde, ki je moja desna roka ..." Bibič nemudoma protestira: "Kaj bom jaz, Frane, jaz vendar tam nikogar ne poznam! Ne, ne, Frane, jaz ne morem ..." Tišina. Bolj ko ne mučna. Zupanič dela zabeležke, Bibič gleda nekam daleč, sam nervozno pod mizo vrtim stopalo . Kaj reči gospodu pri 93, ki svet vidi nekako takole: "Ja, pa delovne organizacije bi lahko angažirali, da bi prispevale statiste..." Zupanič se prvi opogumi in duhovito pripomni: "Gospod Žižek, pa to je Bitka na Neretvi!" Bibič in Ptujčana se smejimo. Žižek ne. Slabo namreč sliši...
Tako. Obljubiva, da bova šla do "mestnih oblasti", nakar se bova znova oglasila v Medvodah in poročala, ali obstaja realna volja za realizacijo. Župana bova torej prosila za sprejem, da mu predstaviva Žižkov scenarij. Prihaja čas, ko bo mesto del projekta evropske kulturne prestolnice (EKP). Menda bo to velika reč. Velika zgodba. Ne vem, kaj vse se bo v tem kontekstu (z)godilo na Ptuju. Ko me je mariborski župan Kangler vprašal, ali vem, kakšen je logotip projekta - "živa energija", sem priznal, da ne vem. Vem pa, da je Žižkova "Bitka na Neretvi" sijajen predlog! Pri njem bi lahko "stopili skupaj" mnogi strokovnjaki: zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, arhivarji, muzealci, arheologi, sociologi, etnologi... Žižkov predlog je pravzaprav zelo "in". Je namreč inter-, multi- in trans-disciplinaren. Scenarij pokaže, da je bilo to mesto že zdavnaj multi-kulti ... Tak novorek pa bi najbrž lahko blago požgečkal uradniška ušesa bruseljskih papirologov, si mislim. Tak film o Ptuju bi bil pravi spomenik mestu. Ne vem, ali ima sploh katero mesto na svetu resno nadaljevanko o sebi. (Ce zanemarimo kriminalko Ulice San Francisca). Ko bo projekt EKP že zdavnaj končan, bi film ostal za zmeraj. V šolah bi ga lahko uporabljali kot popestritev pri pouku zgodovine, podnaslovljen v angleščini bi služil v promocijske namene, prikazan na nacionalni televiziji bi še povečal prepoznavnost mesta v državi, od Kopra do Murske bi lahko ob cestah stali panoji z napisom "Od Poetovione do Ptuja" ...
Ja, Bitka na Neretvi, točno. Vsaka oblast namreč podpre natančno tisto, kar predstavlja njene vrednote. Samo spomnimo se: Titova zbrana dela smo lahko kupovali na metre. Da sta njegova misel in delo lahko prišla v vsak dom. (Si danes lahko privoščite meter knjig?) So bili pač drugi časi in druge vrednote. Katere so že danes? Do česa je ZARES tej oblasti?
Leta 1938je Žižka na Ptuj povabil Anton Ingolič in mu dal možnost, da tu uresniči svoje nore ideje. Tudi njegova zadnja ideja je seveda nora, Nebroj razumnih argumentov je, zakaj ni izvedljiva. Toda ne pozabimo: sveta nikoli niso spreminjali razumni argumenti, pač pa "norci" in tisti, ki so jim dali denar za njihove "norije". Včasih je bila to (razsvetljena) politika, drugič pač bogat mecen. Tretje poti ne pozna m.
Kdo ve, kaj se bo dogajalo s to velikopotezno in ambiciozno Žižkovo idejo? Kaj bo naredila oblast s pobudo civilnega iniciativneža F. Žižka? Človeka, ki nima za seboj ne politične opcije ne povezav ne kapitala? (Skoraj) za seboj pa ima življenje, polno uresničenih norih zamisli,
(P.s: Film od Poetovione do Ptuja bo seveda posnet. Ce ga ne bomo dočakali do leta 2012, pa ga bomo zagotovo videli tam nekje do nove okrogle obletnice omembe Ptuja, 2069. Scripta manet.)
Ptuj • Občni zbor podružnice Združenja multiple skleroze
Opozarjajo na dolge čakalne dobe in dostopnost do zdravil
V restavraciji Gastro na Ptuju so se 5. aprila na občnem zboru sestali člani ptujske podružnice Združenja multiple skleroze Slovenije. Med gosti so bili ptujski župan dr. Štefan Čelan, predsednik Združenja multiple skleroze Slovenije Alojzij Ješelnik in nevrologinja mag. Tanja Hojs Fabjan, predstojnica mariborske nevrologije.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je odgovoril na nekaj vprašanj članov društva, ki so ga med drugim opozorili na to, da je na Ptuju premalo parkirnih prostorov za invalide, pa še ti so ponavadi zasedeni z neinvalidi. Za rešitev tega vprašanja v MO Ptuj predlagajo nalepko, ki bo članom omogočila parkiranje tudi na mestih, ki niso posebej predvidena za invalide. O možnostih nakupa prostora vJadran-ski ulici 17, kjer imajo od lani svoje prostore in jih s pridom izkoriščajo vsak torek med 15. in 18. uro, pa se bodo pogovorili ob neki drugi priložnosti. Dvesto evrov, ki jih plačujejo na mesec, skupaj z vsemi stroški, je za podružnico veliko breme, je povedala predsednica Jolanda Šoštarič. V kratkem bodo tam uredili tudi dve sobi za masažo, razmišljajo pa tudi o drugih aktivnostih, med drugim o skupinskem razgibavanju. Pri tem računajo tudi na pomoč Združenja multiple skleroze Slovenije.
O zdravljenju bolezni, ki ima tisoč obrazov, je govorila nevrologinja mag. Tanja Hojs Fabjan, dr. med. Poudarila je, da bolezen ne poteka pri vseh enako, tudi zdravljenje je različno. Pomembno je, da bolniki poslušajo svoje telo, ki opozarja, in ga ubogajo. Multipla skleroza je kronična avtoimuna bolezen, za katero najpogosteje zbolijo mlade odrasle osebe med 20 in 40 letom starosti. Zdravljenje je usmerjeno v zdravljenje zagonov bolezni, preprečevanje novih zagonov bolezni, zdravljenja napredujočih oblik multiple skleroze, simpto-matsko zdravljenje in nevro-rehabilitacijo.
Predsednik Alojzij Ješelnik je člane ptujske podružnice seznanil z nekaterimi najpomembnejšimi aktivnostmi združenja v letu, ko praznujejo 35-letnico uspešnega delovanja. Osrednja slovesnost bo 11. maja v Velenju, njen pokrovitelj je predsednik države dr. Danilo Türk. Letošnji drugi teden multiple skleroze, s katerim javnost opozarjajo na to bolezen in njene posledice za obolelega, bo potekal od 5. do 11. maja. Ptujska podru-
Občnega zbora ptujske podružnice Združenja multiple skleroze, ki jo vodi Jolanda Šoštarič (tretja z leve), se je udeležil tudi predsednik Združenja Alojzij Ješelnik (drugi z leve).
žnica bo imela stojnico 9. in 10. maja v ptujski Qlandii. V Sloveniji trenutno deluje 16 podružnic Združenja multiple skleroze, vseh članov pa je 2000. Alojz Ješelnik je ude-
ležence občnega zbora tudi seznanil z vsebino protestnega dopisa, ki so ga te dni naslovili na Klinični center Ljubljana, Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno za-
varovanje Slovenije, skupaj z organizacijami, katerih člani imajo sorodne probleme kot oboleli za multiplo sklerozo, gre za bolnike s Parkinsonovo boleznijo in epileptike, sku-
paj 25. tisoč. Opozarjajo na nevzdržne razmere na nev-rologiji, še posebej na dolge čakalne dobe. Na preglede čakajo leto dni. Sto bolnikov ima na voljo le dvoje sanitarij, nova stavba nevrologije pa sameva. Obenem pa opozarjajo tudi na problem dostopnosti do zdravil, o katerem bodo govorili tudi na okrogli mizi v Ljubljani v drugem Tednu multiple skleroze Slovenije.
Jolanda Šoštarič, predsednica ptujske podružnice multiple skleroze, je na občnem zboru podrobno predstavila aktivnosti v letu 2007, vključno s podatki o uresničevanju posameznih zdravstvenih programov, kot sta obnovitvena rehabilitacija in ohranjanje zdravja ter nekateri drugi. Ptujska podružnica, ki ima člane v občinah na Ptujskem in v Ormožu, vseh je 69, ima tudi odlične športnike, ki so s svojimi uspehi v lanskem letu večkrat razveselili. Tudi v letošnjem letu je program podružnice naravnan k temu, da bi članom čim bolj olajšal življenje z boleznijo, ki je neozdravljiva in povezana s številnimi problemi.
MG
Ptuj • Četrtek z Otom Mesaričem
Moravske Toplice • Vikend v Prekmurju
Uspeli upokojenski četrtki Prekmurje prekosilo Primorsko
Drugi marčevski četrtek z vsestranskim Otom Mesaričem je bil eden tistih večerov, kakršnih bi si človek samo želel. Tretji mesec po njihovi uvedbi je že mogoče reči, da je Društvo upokojencev Ptuj na pravi poti, ko z njimi budi mestno zaspanost oziroma družabnost.
Po vsem tem, kar je doslej počel Ptujčan Oto Mesarič, bi morali reči, da so tako vsestranski in uspešni ljudje, kot je on, zelo redki. Posegel je na številna področja človeške ustvarjalnost, na vsaki je pustil dragoceno sled.
Bil je med najboljšimi tekmovalci v partizanskem mnogoboju in v gimnastiki v bivši skupni državi. Z gimna-
stiko se je pričel ukvarjati leta 1964, po prihodu iz JLA. Skupaj s trenerjem profesorjem Andrejem Goršetom sta na drugem marčevskem četrtku javnosti razkrila le delček iz Otovega aktivnega in uspešnega športnega obdobja, ki sta ga zaznamovala njegov talent in velika dovzetnost. Pisano mavrico je ustvaril tudi na kulturnem področju,
Foto: Črtomir Goznik
od amaterskega gledališkega odra, slikanja do pesnikova-nja in ubesedovanja takšnih in drugačnih življenjskih utrinkov. Veliko lepih trenutkov je preživel in še preživi v ribištvu, ki ga je doživel tudi kot uspešno tekmovalno panogo. To svojo ljubezen je uspešno prenesel tudi na vnuke, z mlajšim sta poskrbela tudi za krajši nastop, ki sta ga še dodatno obogatili mladi glasbenici Špela Horvat na klavirju in Hana Feguš na violini. Podpredsednik kinološkega društva Ptuj Elvis Denič pa je pomagal razkriti eno Otovih zadnjih aktivnih in uspešnih panog, s psičko Pikico (mešanko) sta doslej osvojila vse možne naslove v agilitiju.
Oto je svoj drugi marčevski večer odlično odigral, nič se mu ni poznalo, da je tisto dopoldne že 104. daroval kri.
MG
Vsakoletni vikend seminar, ki ga organizira Sožitje Ptuj, je letos potekal v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah. Značilnost seminarja je, da se ga zraven varovancev in strokovnih spremljevalcev udeležijo tudi starši. Že konec junija se bodo varovanci društva vrnili v isti hotel, saj so se odločili, da bodo poletni dopust raje kot na morju preživeli v odkrivanju lepot Prekmurja.
Kraj izvedbe vsakoletnega seminarja, ki ga društvo Sožitje Ptuj organizira za svoje člane, je vsako leto drugi. Značilnost seminarja je, da so zraven varovancev nanj vabljeni tudi njihovi varuhi
in starši. Vodstvo društva seznani udeležence z novitetami v zakonu na področju dela z osebami z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, medtem ko varovanci uživajo v plavanju, druženju
Zadnji večer je bil namenjen plesu in petju.
in na ogledih. "Pomembno je, da so na seminarju aktivni tudi varovanci, za katere je celoten vikend paket brezplačen," je dejal Janko Šu-man, predsednik društva Sožitje Ptuj. Starši del stroškov krijejo sami, njihovo bivanje pa sofinancira zveza Sožitje. Kot je dejal Šuman, se vsako leto trudijo seminar izpeljati v drugem kraju in na ta način varovancem omogočiti spoznavanje čim več znamenitosti in naravnih lepot Slovenije. Ob sprehodih, plavanju in ostalih aktivnostih pa med najpomembnejše značilnosti vikend seminarjev sodi tudi druženje. Tridnevni seminar, ki je potekal ta vikend v hotelu Vivat v Moravskih Toplicah, so letos zaključili z zvoki harmonike, ob katerih so veselo zapeli in zaplesali.
Dženana Bečirovič
Foto: MG
Foto: DB
Rokomet
Ritem tekem sobota - sreda - sobota Stran 16
Rokomet
Svetovno prvenstvo srednjih šol na Danskem Stran 16
Judo
Klemen Ferjan deveti na evropski lestvici
Stran 17
Golf
Matjaž Gojčič, najboljši slovenski golfist
Stran 17
Nogomet
Derbi tokrat brez gledalcev
Stran 18
Jadranje
VII. Regata Ptujčanka 2008
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
RADIOPTUJ
na. afelette
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
PrvaLiga Telekom Slovenije, 27. krog
Koper - Nafta 3:1 (2:0); strelci: Jukan 7., 65./11 m, Djukič 30.; Tre-nevski 88.
Livar - HiT Gorica 3:3 (1:0); strelci: Perme 12., Lo Duca 55., 73.; Ekpoki 50., 63., 90.
Maribor - MIK CM Celje 5:2 (2:2); strelci: Jelič 6., 86., Mezga 14., Zajc 66., Pavlovič 84./11 m; Puc 38., Pečnik 41./11 m Primorje - Interblock 0:2 (0:1); strelca: Jolic 31., Zavrl 57.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. DOMŽALE	27	16	7	4	46:20	55
2. KOPER	27	13	8	6	50:36	47
3. INTERBLOCK	27	14	5	8	38:25	47
4. HIT GORICA	27	12	7	8	42:35	43
5. MARIBOR	27	10	8	9	41:37	38
6. NAFTA	27	8	10	9	36:47	34
7. MIK CM CELJE	27	9	5	13	33:34	32
8. DRAVA	27	9	5	13	36:51	32
9. PRIMORJE	27	8	6	13	35:33	30
10. LIVAR	27	4	3	20	34:73	15
REZULTATI 27. KROGA: Domžale - Drava 2:1 (1:0), Primorje - Interblock 0:2 (0:1), Maribor - MIK CM Celje 5:2 (2:2), Livar - HIT Gorica 3:3 (1:0), Koper - Nafta 3:1 (2:0)
Pred štajerskim derbijem Maribor - Drava
V soboto bo na Ptuju ponovno nogometni praznik, saj se bosta pomerila Maribor, tokrat v vlogi domačina, in ptujska Drava. Vse poti bodo v soboto vodile na ptujski Mestni stadion. Mariborčani lovijo tri točke za morebitni vzpon na prvenstveni razpredelnici oziroma priključek k ekipam, ki so pred njimi, Drava pa prav tako. Z zmago bi lahko nogometaši Drave potrdili osmo mesto, ob drugih ugodnih izidih pa bi se lahko povzpeli še višje. V sredo so Dravaši izgubili v Domžalah, vendar niso igrali slabo, Mariborčani pa so opravili z Celjani. «Mi na vsaki tekmi gremo na zmago. V ekipo se nam vračajo Filekovič, Nilton in Mihelič. Dali bomo vse od sebe, da prikažemo dober nogomet in še enkrat slavimo. Ne bo nam lahko, saj tudi Drava igra dobro in lahko premaga vsakega nasprotnika,« je dejal trener Maribora Branko Horjak.
Mladen Dabanovič je bil vratar vijoličastih iz Ljudskega vrta in nazadnje Drave. Sedaj je športni direktor NK Drave:« O tekmi z Mariborom na Ptuju bomo razmišljali šele po tekmi z Domžalami. Vsekakor je Maribor kvaliteten nasprotnik. Pri nas je po zmagi z Livarjem vzdušje zelo dobro in upamo na kar najboljšo našo igro. Težave s poškodbami so mimo in vsekakor bomo maksimalno pripravljeni krenili v ta štajerski derbi,« je dejal Mladen Dabanovič.
Tribune na Ptuju so vedno bolj polne, verjamemo, da bodo tudi tokrat in da bo na koncu zmagal nogomet.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet • 1. SNL, 27. krog
Domžale premočne za Dravo

Foto: Črtomir Goznik
Večina akcij nogometašev Drave je potekala po levem boku, kjer je bil med najaktivnejšimi igralci Marko Grižonič (Drava, beli dres); ob njem Siniša Jankovič (Domžale).
DOMŽALE - DRAVA
2:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Zahora (8), 2:0 Zahora (63), 2:1 Kmetec (76)
DRAVA: Murko, Radetič, Emeršič, Prejac, Grižonič, Horvat, Ogu, Drevenšek, Zilič (od 68.Calamante), Grbec, Kmetec. Trener: Milan Duričič.
Po dveh zmagah, ki so jih ptujski nogometaši vknjižili proti Kopru in Livarju, jim je gostovanje v Domžalah, pri aktualnih državnih prvakih, prineslo poraz, ki pa ni tako boleč, saj so Dravini konkurenti za preboj za kakšno mesto navzgor in tudi navzdol (Nafta, MIK CM Celje in Pri-morje) izgubili.
Na začetku srečanja so domačini močno pritisnili in imeli priložnost za vodstvo že v četrti minuti. Na vodeči zadetek Domžal ni bilo potrebno dolgo čakati, saj je hrvaški napadalec v domžalskem dresu Zahora izkoristil lepo podajo Jankoviča in pa slabo postavitev oziroma neodločnost zadnje ptujske obrambne vrste ter brez težav premagal nemočnega Murka. Tudi gostje iz Ptuja so se pola-
goma prebudili in v 24. minuti resno zapretili domačinom. V 24. minuti je v kazenskem prostoru, nekoliko z leve strani, Grbec nastreljal domačega igralca Hanžiča in žoga je zadela levi vratnik. Sledila je še priložnost Kmetca, vendar je njegov strel domači vratar obranil. Drava tudi v 35. minuti ni imela sreče, saj je žoga še drugič zadela okvir vrat. Tja jo je po podaji Prejaca z desne strani poslal domžalski branilec Zec. Vprašanje je, kakšen bi bil potek srečanja, če bi Drava imela malo sreče in bi katera od teh žog končala v mreži domačega vratarja.
Nogometaši Domžal so igrali svojo igro in vedno vršili pritisk na zadnjo vrsto Drave in zvezne igralce pri organizaciji napada, tako da je bilo za goste še težje priti do nasprotnikov vrat. Prvi del nadaljevanja je absolutno pripadel domačinom, ki so v 63. minuti povišali svoje vodstvo. Po prekršku Prejaca je prosti udarec z večje razdalje (okrog 30 metrov) izvajal domači napadalec Zahora, ki je presenetil vratarja Murka. Nato je nekaj minut izgledalo, kot da je vse dokončno izgubljeno, saj so domačini diktirali tempo.
V 76. minuti se je nekoliko iz desne strani na svoji polovici za dolgo podajo proti Kmetcu odločil Prejac. Ptujski napadalec je sprejel žogo, jo popeljal nekoliko v levo in z močnim udarcem znižal vodstvo državnih prvakov. Sledil je še poizkus Grbca, vendar
pa njegov strel z glavo iz težkega položaja ni bil nevaren. Po vsem videnem tudi morebitna točka ni bila tako daleč. Ta poraz bo potrebno hitro pozabiti ter vse misli usmeriti v sobotni štajerski derbi z Mariborom.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Ogu John (Drava, beli dres) je z dobro igro znova dokazal, zakaj si zasluži mesto v začetni enajsterici; ob njem Rok Hanžič (Domžale).
Rokomet • 1. A SRL (m) - MIK liga, Liga za prvaka
Ritem tekem sobota - sreda - sobota
Prvenstvo v 1. A-ligi počasi prehaja v sklepni del tekmovanja. Prvak še ni znan, čeprav najbolje kaže Celjanom, ki branijo štiri točke prednosti pred Cimosom. Slednji želijo uloviti pivovarje na prvem mestu, za ovratnik pa jim že pihajo velenjske ose, ki se niso odrekle drugega mesta, ki vodi v evropsko Ligo prvakov. O četrtem mestu bosta odločala Trimo in Gold Club, glede na trenutno situacijo v Hrpeljah z odstopom glavnega sponzorja Lorisa
Požarja dajemo več možnosti Trebanjcem. Jeruzalem bo prvenstvo končal na šestem mestu. V soboto, 12. aprila, ob 20. uri odhajajo vinarji na gostovanje k Trimu, v sredo, 16. april,a jih ob 18. uri čaka gostovanje v Zlatorogu pri Celju in nato še domača tekma proti Gold Clubu, ki bo na sporedu v soboto, 19. aprila, ob 19. uri na Hardeku. V taboru Jeruzalema upajo, da gost ritem tekem glede poškodb ne bo terjal novega davka. V danem trenutku ni
večjih težav s poškodbami in upati je, da bo tako ostalo do konca sezone. Še najtežje delo v tem zaključku sezone je pred trenerjem Sašem Prapotnikom, ki bo do konca prvenstva svoje fante moral iz tekme v tekmo znova motivirati. Prvenstvo je za vinarje namreč odločeno, igralci že razmišljajo o novi sezoni, glave niso "čiste" in vse, kar preostane rokometašem Jeruzalema, je igranje za čast.
Nekateri igralci Jeruzalema imajo dvojni program. Bo-gadi, Krabonja, Sok, Hebar, Korez in Žuran imajo v mladinski konkurenci še dve kvalifikacijski tekmi proti Svišu in Colu za uvrstitev v 1. ligo. Zaenkrat ormoškim mladcem kaže odlično, vendar bo vrnitev na prvoligaško sceno potrebno potrditi vsaj z eno zmago (gostovanje pri Svišu, domača tekma proti Colu).
Uroš Krstič
Nogomet • Štajerska liga, zaostali 16. krog:
Holermuos Ormož - Šampion Celje 1:2 (0:1)
Komentar tekme:
Tretji zaporedni poraz Ormožanov z identičnih 1:2, čeprav bi zgodba lahko imela veliko srečnejši konec. Že v 5. minuti šok v športnem parku Mestna graba. Prvi kot za Celjane in osamljeni Omanovič je lepo zadel za celjsko vodstvo. Ormo-žani so prvič zapretili šele v 32. minuti, ko je vratar Urh, kije v golu zamenjal kaznovanega Pavloviča, s težavo zaustavil prosti strel Roberta Zadravca. V 37. minuti je imel Holermu-osa najlepšo priložnost. Jurčec je sam prodrl pred gol Šam-piona, sprožil, vendar je sledila odlična reakcija vratarja Urha. Jurčec je imel na levi strani prostega Mihaela Jerebiča. V zaključku 1. polčasa so imeli gostje tri priložnosti. Prvič je gol reševal vratar Šnajder, drugič so bili gostje po strelu z glavo nenatančni, tretjič pa je gol preprečila vratnica.
Že v 1. minuti 2. polčasa je Novak po kotu poskušal z glavo, a je bil za las nenatančen. V 58. minuti se je zgodila sumljiva enajstmetrovka. Sicer solidni sodnik Vivod je po prekršku Omanoviča nad Robertom Zadravcem označil enajstmetrovko. Omanovič si je pri skoku z domačim napadalcem malce pomagal z rokami, kar je sodnik strogo ocenil za "penal" in rumeni karton. Z bele točke je zadel Josip Novak za izenačenje na 1:1. Odločitev o zmagovalcu je padla v zadnjih desetih minutah. Pri domačih je Novak v 81. minuti zamudil izjemno priložnost za vodstvo in na drugi strani takoj dobil kazen. Domači branilec Rok Mlinarič je v obrambni akciji slabo posredoval in prvi strelec lige Tomaž Kožar je zadel mrežo Šnajderja s pomočjo odbite žoge Dragoljuba Jerebiča. V končnici so Ormožani neuspešno vse sile usmerili v napad, gostje pa so zamudili svoj čas za zmago.
Foto: Črtomir Goznik
Mladi igralec Jeruzalema Samo Korez.
Rokomet • Svetovno prvenstvo srednjih šol na Danskem
Ormoški gimnazijci šestnajsti na SP
■ ■ V
Od 29. marca do 6. aprila so se rokometaši Gimnazije Ormož mudili v Ikastu na Danskem, kjer je potekalo SP srednji šol v rokometu. Pravico nastopa so imeli dijaki stari 15 - 17 let. V moški konkurenci je nastopalo kar 24 ekip iz celega sveta. V izredno močni konkurenci so Ormožani pod vodstvom trenerja Antona Laha odigrali kar osem tekem. Premagali so Turčijo (25:22) in Nigerijo 38:8 ter klonili
proti Ukrajini (24:26), Švedski (26:29), kasnejšim svetovnim prvakom Nemčiji (17:24), Izraelu (26:30), Braziliji (22:30) in Srbiji (30:31). Doseženi rezultati so zadostovali za šestnajsto mesto:« Z dečki sem zelo zadovoljen, saj so na turnirju dali svoj maksimum. Nasprotniki so bili fizično veliko močnejši. Na vseh tekmah smo se odlično držali v prvih polčasih, nato pa nam je zaradi kratke klopi ponavadi zmanjkalo moči. Na-
sprotne ekipe so bile iz neprimerno večjih šol kot je naša Gimnazija. Večinoma so za svoje države nastopale športne šole. Menim, da je za fante to bila izjemna izkušnja in nepozabno doživetje,« nam je po prihodu domov povedal trener Lah. 17 člansko ekspedicijo na Danskem so sestavljali: Rok Klemenčič, Rok Zemljič, Danijel Petek, Klemen Krabonja, Uroš Škripec, Miro Hanželič, Tomaž Lazar, Martin Debeljak,
Erik Meško, Jan Burger, Marjan Rozmanič, Jaša Rajšp, Kristjan Budja, Gregor Sok, vodja delegacije Polona Krajnc, fiziotera-pevt David Sok, trener Anton Lah. V konkurenci deklet je Slovenijo zastopala Gimnazija Šiška, ki je tekmovanje končala na devetem mestu. Nasprotnici Slovenije v skupini sta na koncu osvojili prvo (Danska) in drugo mesto (Madžarska).
Uroš Krstič
Šolski šport • Državno tekmovanje v badmintonu
V petek, 4. 4. 2008, je v Črnomlju potekalo ekipno osnovnošolsko državno tekmovanje v badmintonu, na katerega se je uvrstilo devet nekategori-ziranih in štiri kategorizirane ekipe iz posameznih področij Slovenije. Med nekategorizira-nimi ekipami je tekmovala tudi Osnovna šola Olge Meglič Ptuj, ki se je dobro odrezala in dosegla odlično tretje mesto. Ekipo, ki jo je vodil g. Bojan Tisak, so sestavljali: Nuša Grager Luta-rič, Jan Lah, Iva Terbuc, Blaž Kocjan in Marina Baklan.
Čestitamo!
Iva Terbuc
Igralci OS Olge Meglič
Foto: Arhiv OS Olge Meglič
Športne novičke
Strelstvo
2. liga - pištola
Končni seštevek ekipno:		
1. SD IK Kranj	1614	92
2. SD D. Poženel II	1642	72
3. SK Ptuj Petlja	1607	67
4. SD Železniki	1568	65
5. SD Celje	1615	56
6. SD Kopačevina II	1613	42
7. SD Trzin	1101	36
8. ŠSK Coal Petišovci II	1589	34
9. SD Gorenja vas	1539	33
10. SD Juteks Žalec	1576	30
11. SD Škofja Loka	1614	26
12. SD Kamnik	1494	21
Pomen kolon: Št. krogov v 7. krogu, skupno število točk		
Posamično: 1. Aljaž Zorko, SD Dušan Poženel II, 562, 2. Simon Veternik,		
SD Dušan Poženel II, 560, 3. Klemen Tomaševič, SD Železniki, 558, 5. Horst Krasser, ŠSK Coal Petišovci II, 549, 15. Simeon Gone, SK Ptuj Petlja, 537, 17. Uroš Pešakovič ml., SK Ptuj Petlja, 535, 18. Stanislav Gole, SK Ptuj Petlja, 535, 28. Vito Cofek ml., ŠSK Coal Petišovci II, 520, 31. Nikola Cofek ml.,
ŠSK Coal Petišovci II, 515 krogov.
2. liga - puška sever
Končni seštevek ekipno:		
1. SD Dušan Poženel	1732	84
2. SD Alojz Hohkraut	1722	78
3. SD TS Ormož	1724	77
4. SD Črenšovci	1727	72
5. SD Kovinar Ormož	1706	36
6. SD Juteks Žalec	1718	35
7. SD Slovenske Konjice	1698	35
8. SD Štefan Kovač II	1147	33
9. SD Koloman Flisar	1707	33
10. SD Radgona	1698	33
11. SD FLV	1694	30
12. SD Liboje	1647	27
Pomen kolon: Št. krogov v 7. krogu, skupno število točk		
Posamično: 1. Polona Bitenc, SD Juteks Žalec, 586, 2. Marko Peras, SD		
Kovinar Ormož, 583, 3. Tadej Horvat, SD TS Ormož, 583, 15. Stiven Voča-nec, SD Kovinar Ormož, 573, 16. Boris Hergula, SD TS Ormož, 573,
22. Anton Novak, SD TS Ormož, 568, 33. Andrej Stanič, SD Kovinar Ormož, 550 krogov.Končni seštevek, TOP 10 strelcev:
2. liga pištola:
1.	Jure Frelih, Kranj, 3922
2.	Klemen Tomaševič, Železniki, 3906
3.	Stellan Johansson, Kamnik, 3860
4.	Andrej Kne, Kranj, 3835
5.	Peter Karlovšek, Trzin, 3829
6.	Simeon Gonc, Ptuj, 3814
7.	Miloš Djuran, Kopačevina, 3814
8.	Gašper Božič, Gorenja vas, 3763
9.	Slavko Frece, Celje, 3774
10.	Alojz Trstenjak, Celje, 3772
krogov 2. liga puška-sever:
1.	Tadej Horvat, TS Ormož, 4080
2.	Polona Bitenc, Žalec, 4071
3.	Katja Dadič, Slov. Konjice, 4060
4.	Viljem Ravnikar, DP Rečica, 4050
5.	Vesna Porš, Trbovlje, 4040
6.	Maja Vengust, DP Rečica, 4039
7.	Samo Ftičar, Črenšovci, 4037
8.	Rok Polajžer, DP Rečica, 4006
9.	Anton Novak, TS Ormož, 4005
10.	Andreja Golob, FLV, 3996 krogov
Odbojka
Medobčinsko tekmovanje za učenke in učence (roj. 1995 in mlajše)
Rezultati finalnega turnirja (31. 3., v OŠ Podlehnik, vodja tekmovanja: Drago Breznik, športni pedagog OŠ Podlehnik): OŠ Breg - OŠ Juršinci 2:1, OŠ Kidričevo - OŠ Podlehnik 3:0, OŠ Majšperk - OŠ Breg 1:2, OŠ Destrnik - OŠ Podlehnik 0:3, OŠ Majšperk - OŠ Juršinci 1:2, OŠ Destrnik - OŠ Kidričevo 0:3. Za 3. mesto: OŠ Juršinci - OŠ Podlehnik 2:1 (-16, 14, 25). Za 1. mesto: OŠ Breg - OŠ Kidričevo 2:1 (13, -18, 10). Prvi dve ekipi sta se uvrstili na področno tekmovanje!
UR
Sah
Gorišničanke tretje na državnem tekmovanju
15. in 16. marca je v Mariboru potekalo ekipno državno šahovsko tekmovanje za osnovnošolce. V kategoriji do 15 let so se prvenstva udeležile tudi učenke OŠ Gorišnica. Tekmovanje so zelo uspešno zaključile, saj so osvojile tretje mesto.
Ekipo sestavljajo uspešne šahistke, ki pod mentorstvom g. Bojana Lubaja na tekmovanjih posegajo po najboljših rezultatih. Na državno tekmovanje so se odpravile z veliko mero optimizma, odločene, da pokažejo dobro igro. Po slabše odigranih partijah v prvem delu tekmovanja so naslednji dan odigrale tako, kot znajo. Z zmago v odločilnem zadnjem krogu so zasluženo zasedle 3. mesto ter tako osvojile pokal, na katerega so upravičeno lahko zelo ponosne.
AK
Kasaštvo
Druga letošnja dirka v Ljutomeru
Kasaški klub Ljutomer je prireditelj druge dirke letošnje tekmovalne sezone. Za sedem točk sporeda je prijavljenih 60 kasačev (3- do 14-letni), ki bodo tekmovali na 1600 metrov dolgi stezi.
Nedeljska kasaška prireditev na ljutomerskem hipodromu se bo pričela ob 14.15.
NŠ
Klub realnega Aikida Ptuj	.
Na Ptuju ustanovili klub realnega aikida
V četrtek, 27. 3., so člani aiki-do sekcije JK Drava Ptuj ustanovili novi klub, Klub realnega aikida Ptuj. Klub deluje na območju MO Ptuj, s sedežem na Peršonovi 47, 2250 Ptuj, treningi pa potekajo v ŠD Mladika.
Aikido je relativno mlada defenzivna borilna veščina in predstavlja najbolj dovršeno obliko samoobrambe. Njen izumitelj (leta 1925) je Morihei Ueshiba (1883-1968). Tako kot vsak borilni šport se je tudi aikido skozi leta spreminjal in iz tega je leta 1993 nastal realni aikido, ki je poznan in registri-
ran kot srbska borilna veščina.
Ta borilni šport je vse od leta 1999 prisoten tudi na Ptuju. Stil, ki ga gojijo, se imenuje realni aikido, razvil pa ga je mojster Ljubomir Ljuba Vrača-revic, mojster realnega aikida 10. DAN iz Beograda. Realni aikido predstavlja izjemno fleksibilen sistem obrambnih tehnik, ki ga odlikujejo hitrost, pravočasnost reagiranja, vklop v nasprotnikov napad, kontinuiteta izvedbe tehnike in popolna končna kontrola napadalca s pomočjo specifičnih parter-nih končnic, vzvodov, fiksacij.
Tehnike omogočajo obrambo pred različnimi napadi z roko (udarci, prijemi, davljenja ...), nogo (razni nožni udarci) in tudi pred oboroženimi napadi (palica, nož, pištola . ) ter napadi več napadalcev. Ravno fleksibilnost tehnik omogoča, da se doseže maksimalna učinkovitost z ozirom na specifično situacijo in konstitucijo posameznika. Značilen je tudi enostaven prehod iz tehnike v tehniko, od znanja in sposobnosti posameznika pa je odvisno, katere elemente bo uporabil. Realni aikido lahko
Judo • Klemen Ferjan - JK Drava Ptuj
Klemen 9. na evropski lestvici
Član JK Drava Klemen Fer-jan si je s svojimi lanskoletnimi dosežki (5. mesto na EP v Beogradu) zagotovil 1. mesto med najboljšimi športniki MO Ptuj za leto 2007. Zadnjih 6 let je član JK Drava Ptuj in stalni član slovenske članske reprezentance v kategoriji do 81 kg. V letošnji sezoni sta bila pred njim dva cilja: nastop na EP na Portugalskem in v nadaljevanju uvrstitev med devet najboljših Evropejcev na svetovni lestvici, ki gredo na OI v Peking.
Kar hitro je Klemen spoznal, da bo zaradi lanske poškodbe kolena, ki jo je staknil ravno pred nastopom na svetovnem prvenstvu v Braziliji, težko doseči že prvi cilj, to je udeležbo na EP. Ob koncu lanskega leta sta se s trenerjem Vladom Ču-šem odločila za operacijo, ki jo je Klemen uspešno prestal, in takoj začel z regeneracijo. Že po treh tednih je bil ponovno na blazinah, a za pravo vrnitev v tekmovalni ritem je potreben daljši čas, zato je moral izpustiti prvo tekmo svetovnega pokala v Gruziji.
Sledile so tekme v Parizu, Dunaju in Hamburgu, kjer je Klemen v borbah vidno stopnjeval formo, a do pravega rezultata ni prišlo. Ravno naspro-
tno je Klemnov reprezentančni sotekmovalec Aljaž Sedej (JK Bežigrad) v isti kategoriji zablestel na Dunaju s 3. mestom in v Hamburgu z osvojitvijo 2. mesta. Tako je osvojil pomembne točke ter na evropski lestvici prehitel Klemna. Tako gre na evropsko prvenstvo, ki bo od 11. do 13. aprila na Portugalskem, Aljaž Sedej, ki mu gre čestitati, saj je v vrhunski formi.
Za Klemna so sanje o nastopu na olimpijskih igrah v Pekingu še vedno aktualne. Kljub temu da je teoretično še vedno med deveterico Evropejcev, ki bo avgusta odletela proti Kitajski, se pred njim na lestvici nahaja omenjeni Aljaž Sedej, ki je letos v izjemni formi in je prikazal odlične dvoboje. Klemen se bo tako pripravljal kot rezervni adut za OI 2008. Upanje še obstaja in Klemen nadaljuje priprave vse do dokončne odločitve o potniku na OI.
O trenutni situaciji je Klemen povedal: »Občutek izpolniti normo za olimpijske igre, a kljub temu verjetno ostati doma, ni prijeten. Po operaciji kolenskih vezi je bil plan postavljen realno, doseči dobro formo do evropskega prvenstva na Portugalskem. Na le-
tošnjem državnem prvenstvu januarja sem nastopil praktično brez polne obremenitve na treningih in tako tudi na prvih tekmah svetovnega pokala v februarju še nisem mogel poseči po višjih uvrstitvah. Kljub temu sem na zadnji tekmi svetovnega pokala končno začutil judo, a takrat je bil Se-dej z odličnimi uvrstitvami že predaleč. Dr. Pilih in njegova strokovna ekipa so opravili fe-nomenalno delo in s kolenom kljub polnim obremenitvam ni nobenih problemov, a narave se pač ne da ugnati in v borbenem smislu po tej daljši odsotnosti še zdaleč nisem bil na nivoju lanske pomladi, ko sem za las zgrešil evropsko medaljo. Ravno tako mi je bil v ogromno pomoč trener Vlado Čuš, ki je dihal skupaj z mano, dobil pa sem tudi veliko toplih besed od prijateljev in seveda družine. Zadnje obdobje se mi je zdelo kot nočna mora in kljub temu da sem dal vse od sebe, nisem uspel. Zdaj je čas za sproščen trening, brez bitke s časom ter pomoč bratu, ki si prav tako zelo želi olimpijskega nastopa. Kmalu bodo tudi zame spet prišli dobri občutki športa, ki je del mene.«
Sebi Kolednik
trenirajo vsi, ne glede na starost in spol.
Glavni namen in dejavnost novoustanovljenega kluba je pridobivanje znanj aikida in širjenje veščine na vse starostne skupine - znanje se preverja na tekmovanjih, v okviru katerih lahko na podlagi prikazanega znanja kandidati pridobijo tudi višje pasove (V. kyu
-	rumeni pas, IV. kyu - oranžni pas, III. kyu - zeleni pas, II. kyu
-	modri pas, I. kyu - rjavi pas, I. dan - črni mojstrski pas. Po doseženi prvi mojstrski stopnji sledijo stopnje do X. dan.
Naslednja pomembna lastnost je pospeševanje fizične aktivnosti članov tudi preko ostalih športnih dejavnosti, ki vključujejo športno-rekreativne in športno vzgojne dejavnosti. Klub skrbi tudi za izobraževanje, izpopolnjevanje ter usposabljanje svojih kadrov, organiziranje in udeleževanje seminarjev pri nas in v tujini. V klub se
lahko včlani vsak posameznik, ki se želi poklicno ali ljubiteljsko ukvarjati z dejavnostmi na področju borilnih veščin.
Člani nadzornega odbora so postali: Aleksander Fenos, Andrej Mlakar, Aleš Doliška Člani izvršnega odbora
so postali: Bruno Krajnc, Tomaž Majcenovič, Darko Trafela, Jani Krajnčič, Domen Golob
Podpredsednik in glavni trener: Bruno Krajnc
Predsednik: Tomaž Majce-novič
Sebi Kolednik
Foto: Arhiv kluba
Vodstvo novonastalega kluba
Foto: Črtomir Goznik
Judoist Klemen Ferjan
Golf • Matjaž Gojčič, najboljši slovenski golfist
Letos spet na Fontani
Pretekli teden je v hotelu Primus potekala novinarska konferenca, na kateri so organizatorji (Dobro jutro marketing) predstavili potek priprav na profesionalni golf turnir Alps toura, ki bo junija na Ptuju. Med sodelujočimi je bil tudi Matj'až Goj'čič, ki je s svojimi lanskimi dobrimi nastopi dal povod za organizacijo tako velikega dogodka. Najboljšega slovenskega igralca smo na kratko povprašali še o njegovih pripravah na ta turnir in ciljih pred letošnjo sezono.
Kako so dosle' potekale priprave na turnir na Ptuj'u in na celotno sezono?
M. Goj'čič: »Na vse turnirje se pripravljam povsem enako,
tako da ni bistvene razlike med drugimi turnirji in domačim. Sicer sem priprave začel nekoliko drugače kot običajno, uvedel sem tudi nekatere spremembe v sami tehniki. Na začetku me je ovirala poškodba prsta, zaradi katere sem moral tudi na operacijo. Le-ta se ni iztekla povsem po načrtih, zato še vedno obiskujem fizi-oterapevta, pri igranju pa si pomagam s protibolečinskimi tabletami. Pri novi tehniki mi je pomagal trener David Green, s katerim sem delal v Španiji. Po mojem mnenju bom potreboval še kakšen mesec, da bom prišel do optimalne stopnje pripravljenosti, s katero lahko potem zdržim celotno
FOTO: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič je s svojimi lanskimi nastopi dal povod za organizacijo golf turnirja Alps tour.
Kolesarstvo
sezono.«
Omenil si trening v Spanji, čeprav si se zadnj'a leta pred sezono običaj'no podal v ZDA?
M. Go'čič: »Letos sem se odločil drugače in sem bil 26 dni v Španiji. Zaradi poškodbe ni imelo smisla, da bi za krajši čas odpotoval v Ameriko, zato je bila Španija bolj optimalna izbira.«
Kakšne cil'e si zadal pred letošn'o sezono?
M. Go'čič: »Igral bom nekaj turnirjev Chalenge toura, med drugim pa spet tudi turnir Fontana, ki spada v najvišji evropski razred Europe tour. Tako kot lani bi se rad na Dunaju spet uvrstil v druge del (cut), čeprav so napovedi zelo nehvaležne. Če so bodo nekatere stvari okrog samih turnirjev 'ujele', potem računam na visoko uvrstitev na kakšnem turnirju Alps toura. Seveda bi si sam najbolj želel, da bi bilo to na domačem turnirju na Ptuju, vendar sedaj še ne vem, kakšen zalogaj bo to igrišče predstavljalo za profesionalce. Tudi sami pogoji za igranje bodo takrat drugačni, kot so sedaj. Nekaj dni pred turnirjem bo veliko več jasnega, ko bo vsa ta množica igralcev že preskusila zelenice.«
Jože Mohorič
Perutninarji v Ardenih, Koren v Flandriji
Kolesarji Perutnine Ptuj so danes pričeli nastope na tridnevni kolesarski dirki po francoskih Ardenih. Kolesarji bodo do nedelje prevozili štiri etape v skupni dolžini 421 kilometrov. Že prvi dan jih čaka težak razpored, saj bodo morali pre-kolesariti 161 kilometrov dolgo progo, ob tem pa prečiti štiri gorske cilje, od tega tri prve kategorije. Povsem identično dolga etapa jih čaka jutri, najtežji dan pa bo bržkone v nedeljo, ko jih pred povratkom domov
čakata dve preizkušnji: dopoldne 82 kilometrov dolga pole-tapa, popoldne pa še posamični kronometer (17 kilometrov), ki bo dal ime 34. zmagovalca dirke. Doslej perutninarjem še ni uspelo stopiti na najvišjo stopničko, za las jo je pred dvema letoma zgrešil Borut Božič, ki je osvojil drugo mesto.
Letos se več možnosti za zmago namenja specialistom za kronometer. Ptujčani imajo kar tri kolesarje, ki so sposobni poseči zelo visoko: aktualna
državna prvaka v kronome-tru, slovenski Gregor Gazvoda in hrvaški Matija Kvasina. Ob njiju visoko cilja še Mitja Maho-rič, Srečko Glivar pa je dal priložnost tudi Andreju Omulcu, Mateju Marinu ter Kristjanu Duraseku. Eden izmed najbolj perspektivnih slovenskih kro-nometristov, Kristjan Koren, bo ta konec tedna nastopil v Pokalu narodov - v slovenskem dresu na dirki po Flandriji za kolesarje do 23 let.
Uroš Gramc
Nogomet • 2. slovenska nogometna liga 18. krog
Derbi tokrat brez gledalcev
Športni napovednik
Na Ptujskem se nam to soboto obeta pravi nogometni praznik. V drugi ligi se bosta pomerila ob 14. uri Zavrč ter Aluminij, kasneje ob 16.30 pa čaka ljubitelje nogometa še ena poslastica na Ptuju, in sicer med Ptujčani ter Mariborom.
Kot smo že omenili, bo NK Zavrč gostil igralce iz Kidričevega, ki so na drugem mestu razpredelnice 2. SNL. Na drugi strani se domačini ubadajo z borbo za obstanek. Da težavam ni videti konca, priča tudi to, da bodo Zavrčani igrali ta derbi pred praznimi tribunami. Incident, ki se je zgodil 29. 3. 2008 v 18. krogu, ko je Zavrč igral v športnem parku s Krko iz Novega mesta, je disciplinski sodnik NZS uvedel disciplinski postopek zoper predsednika SD Zavrč Romana Vuka zaradi nešportnega vedenja in vdora na igrišče ter dveh oseb za prenos poškodovanih igralcev z igrišča -Tomislava
Kuštra in Roberta Lužnika, ki sta poskušala gostujočega igralca na neobziren način spraviti na nosila.
Kazen je znana, in sicer je omenjena trojica zraven po-
rumenelih igralcev na tekmi s Krko dobila denarno kazen ter domačo tekmo brez gledalcev. Vsa dejanja, ki so se pripetila na tekmi v Zavrču, obžalujejo. Vsekakor je to hendikep za do-
mače igralce, ki krvavo potrebujejo točke v boju za obstanek in sedaj, ko so najbolj potrebni pomoči svojih pristašev.
Peter Golob
Nogomet • Ormožani gostili Londončane
V Ormožu pri nogometnem klubu Holermuos so gostovali mladi nogometaši iz predmestja Londona, FC Saints. Slednji so v treh dneh gostovali v Sloveniji in odigrali tudi dve tekmi proti kadetom in starejšim dečkom Ormoža. Kadeti gostiteljev so dve leti mlajše Angleže premagali s 3:1, sovrstniki Ormoža pa so v drugem srečanju slavili z 1:0. Mlade Angleže je v Sloveniji gostil učitelj angleščine Mike Griffiths, stanujoč v Stanov-
nem pri Ormožu: "Ob tej priložnosti se zahvaljujem NK Ormož za gostoljubnost in za dve odigrani tekmi, čeprav nam je vreme ponagajalo. Moji gostje prihajajo iz predmestja Londona in so veliki ljubitelji nogometa. Če bo možno, bodo mladi iz FC Saintsa vrnili gostoljubnost Ormožanom v Angliji," je o gostovanju Angležev v Ormožu dejal Griffiths, sicer velik navijač Arsenala, kjer ima tudi letno karto.
Uroš Krstič Mladi ljubitelji nogometa iz Ormoža in Anglije
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, 2. SML, 2. SKL, U-14, U-17 dekleta
1.SML
REZULTATI 20. KROGA: Aluminij
-	Dravograd 2:2, Mura 05 - Interblock 2:2, Domžale -MIK CM Celje 1:0, Koper - Svoboda 4:1, Triglav -HIT Gorica 4:1, Rudar Velenje - Bri-tof 3:0, Maribor - Bilje Primorje 2:1
1.	MARIBOR 20 17 3 0 58.11 54
2.	DOMŽALE 20 12 4 4 41:17 40
3.	MIK CM CELJE 20 10 3 7 43:30 33
4.	TRIGLAV 20 10 3 7 48:37 33
5.	MURA 05 20 10 3 7 34:38 33
6.	INTERBLOCK 20 9 4 7 35:30 31
7.	RUDAR VELENJE 20 8 6 6 39:32 30
8.	HIT GORICA 20 8 5 7 39:29 29
9.	ALUMINIJ 20 7 7 6 27:25 28
10.	KOPER 20 7 5 8 35:34 26
11.	BILJE -PRIM. 20 6 2 12 25:43 20
12.	DRAVOGRAD 19 4 3 12 17:33 15
13.	BRITOF 20 3 2 15 15:57 11
14.	SVOBODA 19 2 2 15 15:55 8 ALUMINIJ - DRAVOGRAD 2:2
(2:1)
STRELCI: 1:0 Delamea (26), 1:1 Jezeršek (32), 2:1 Krajnc (33), 2:2 Jezeršek (55)
ALUMINIJ: Draškovič, Žmavc, Hoj-ski, Rešek (Kušar), Krajnc, Delamea, Milec, Pečnik, Meznarič (Dimc), Lešnik, Zupanič (Poljanec).
1.SKL
REZULTATI 20. KROGA: Aluminij
-	Dravograd 3:0, Mura 05 - Interblock 0:1, Domžale - MIK CM Celje 1:2, Koper - Svoboda 1:0, Maribor
-	Bilje Primorje 1:1, Rudar Velenje
-	Britof 1:2, Triglav - HIT Gorica 3:3
1.	DOMŽALE	20 14	4	2	54:16	46
2.	KOPER	20 14	3	3	39:14	45
3.	HIT GORICA	20 11	5	4	46:16	38
4.	INTERBLOCK	20 10	5	5	30:18	35
5.	TRIGLAV	20 10	4	6	38:28	34
6.	ALUMINIJ	20 9	6	5	45:20	33
7.	MARIBOR 20 10 3 7 45:26 33
8.	MIK CM CELJE 20 9 5 6 43:19 32
9.	BILJE -PRIM. 20 8 5 7 38:35 29
10.	BRITOF 20 5 5 10 28:45 20
11.	MURA 05 20 4 3 13 20:32 15
12.	DRAVOGRAD 19 3 4 12 18:64 13
13.	RUDAR VEL. 20 3 1 16 17:71 10
14.	SVOBODA 19 1 3 15 9:57 6 ALUMINIJ - DRAVOGRAD 3:0
(1:0)
STRELCA: Perger (43), 2:0 Perger (46), 3:0 Tomlnc (65)
ALUMINIJ: Zajc, Jovič (Žurej), Mlakar, Polajžer, Medved (Horvat), Hajšek, Perger (Sitar), Čeh, Koren (Tomlnc), Grelfoner (Kek), Petek.
LIGA U-14 VZHOD
REZULTATI 18. KROGA: Aluminij - Dravograd 0:3, NŠ Poli Drava -Nafta 5:0, Simer šampion - Rudar Velenje 3:0. Davidov hram Radgona - Maribor 1:4, Mura 05 - MIK CM Celje 3:0, AHA EMMI Bistrica - Le cog Sportif 3:0, Ljutomer - Tehno-stroj Veržej 0:1.
1.	MURA O5 18 16 2 0 60:2 50
2.	MARIBOR 18 14 0 4 56:12 42
3.	DRAVOGRAD 18 13 1 4 50:15 40
4.	SIMER ŠAMP. 18 11 3 4 30:14 36
5.	MIK CM CELJE 18 9 2 7 29:29 29
6.	ALUMINIJ 18 8 3 7 23:25 27
7.	NŠ POLI DRAVA 18 7 4 7 39:33 25
8.	TEHNO. VERŽEJ 18 7 3 8 18:27 24
9.	NAFTA 18 7 1 10 19:39 22
10.	AHA BISTRICA 18 6 0 12 19:40 18
11.	RUDAR VEL. 18 5 1 12 15:6 16
12.	L. C. SPORTIF 17 3 3 11 28:44 12
13.	LJUTOMER 18 3 3 12 13:38 12
14.	RADGONA 17 2 2 13 12:44 8 NŠ POLI DRAVA - NAFTA 5:0
(2:0)
STRELCI: Pukšič (4), 2:0 Pivko (20), 3:0 Zagoršek (46), 4:0 Kirič (59), 5:0 Trep (67)
NŠ POLI DRAVA: Pongrac, Petrovič, Bezjak, Goričan, Trep, Kajzer, Strel (Zemljarič), Veselič (Kozel), Puk-šič (Kirič), Pivko (Golob), Zagoršek (Oroz).
ALUMINIJ - DRAVOGRAD 0:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Babšek (6. avtogol), 0:2 Jezeršek (37), 0:3 Šiler (67)
ALUMINIJ: Peršuh, Sagadin, Dvoršak-Špehar, Ornik, Babšek, Pul-ko (Goljat), Sitar, Gajser,Žurej (Rajh), Horvat, Šešo (Jus).
2.SML - VZHOD
REZULTATI 18. KROGA: NŠ Poli Drava - Dravinja 6:0, Nissan Ferk Jarenina - Šmartno 1938 3:1, Ma-lečnik - Bistriva 1:0, Simer šampion - Zreče 9:1, Krško - Železničar 1:0, Pohorje - Ljutomer 0:2, Nafta - Gic Gradnje Rogaška 2:3
1.	NŠ POLI DRAVA	17 14	2	1	101:16 44
2.	SIMER ŠAMP.	18 11	5	2	58:22	38
3.	FERK JARENINA	17 11	3	3	43:15	36
4.	KRŠKO	17 11	2	4	45:19	35
5.	NAFTA	17 11	1	5	75:23	34
6.	LJUTOMER	18 9	2	7	38:28 29
7.	ŽELEZNIČAR	17 7	4	6	40:26 25
8.	GIC ROGAŠKA	18 7	3	8	27:45	24
9.	DRAVINJA	18 7	2	9	22:34	23
10.	ZREČE	17	3	4 10	20:65	13
11.	MALEČNIK	17	4	1 12	24:89	13
12.	POHORJE	17	3	3 11	15:30	12
13.	BISTRICA	17	3	2 12	16:71	11
14.	ŠMARTNO	17	3	0 14	13:54	9
2.SKL - VZHOD
REZULTATI 18. KROGA: NŠ Poli Drava - Dravinja 4:0, Nissan Ferk Jarenina - Šmartno 1928 6:0, Ma-lečnik - Bistrica 3:3, Simer šampion - Zreče 8:0, Krško - Železničar 2:1, Pohorje - Ljutomer 1:3, Nafta - GIC
Gradnje Rogaška 3:3					
1. GERK JARENINA 17 15		2	0	62:11	47
2. SIMER ŠAMP.	18 13	2	3	74:10	41
3. LJUTOMER	18 13	2	3	46:19	41
4. NŠ POLI DRAVA 17 13		1	3	68:9	40
5. POHORJE	17 13	0	4	66:19	39
6. BISTRICA	17 9	2	6	36:40	29
7. ŽELEZNIČAR	17 6	1	10	25:39	19
8. ZREČE	17 6	1	10	17:43	19
9. DRAVINJA	18 5	1	12	26:63	16
10. MALEČNIK	17 4	2	11	16:55	14
11. KRŠKO	17 3	4	10	18:38	13
12. GIC ROGAŠKA 18 3		4	11	22:56	13
13. NAFTA	17 3	2	12	16:43	11
14. ŠMARTNO	17 2	2	13	13:60	8
DEKLETA U-17					
Mlade ptujske nogometašice so v zaostalem srečanju 12. kroga gostile novomeško Krko, sicer ekipo državnih prvakinj. Žal pa niso nastopile v kompletni sestavi, saj so zaradi poškodb manjkale štiri igral-ke(Murkova, Potrčeva, Vrečarjeva in Mesarčeva).
Sicer pa so Ptujčanke v prvem polčasu igrale dobro v polju in izpeljale nekaj dobrih akcij, žal pa niso zadele. V drugem polčasu je prišla do izraza boljša pripravljenost in predvsem izkušenost gostij iz Novega mesta, ki so v tem delu igre dosegle sedem zadetkov. Z malo več sreče bi domačinke lahko dosegle vsaj častni zadetek, vendar Cafutova dvakrat ni bila dovolj natančna.
1.	KRKA	13 12 1 0 106:3 34
2.	POMURJE 13 10 1 2 74:11 31
3.	VELESOVO 13 9 1 3 46:12 28
4.	SLOV. GRADEC 13 6 1 6 72:28 19
5.	OLIMPIJA 13 6 0 7 30:38 18
6.	ŠKALE - SENOŽ 13 3 0 10 27:58 9
7.	LJUDSKI VRT 13 2 1 10 14:1117 7
8.	MARIBOR 13 1 1 11 7:109 4
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 28. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Maribor - Drava, Nafta - Interblock; SOBOTA ob 18.00: Domžale - HIT Gorica; NEDELJA ob 16.30: Livar - Koper, Primorje - MIK CM Celje
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Zavrč - Aluminij; SOBOTA ob 16.30: Krško - Rudar Velenje; NEDELJA ob 16.30: Bela krajina - Krka, Mura 05 - Triglav Gorenjska, Zagorje - Bonifika
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Kovinar Štore - Dravinja, Roma
-	Trgovine Jager, Paloma - Koroška Dravograd, Malečnik - Stojnci, MU Šentjur - Tehnostroj Veržej, Pohorje - Črenšovci; NEDELJA ob 16.30: Šmartno 1928 - Odranci
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.30:Partizan Fram - Železničar, Šoštanj - Holermuos Ormož, Mons Claudius - AGA EMMI Bistrica, Šentilj Jarenina - Zreče, Peca - GIC Gradnje Rogaška, Gerečja vas Unukšped
-	Podvinci; NEDELJA ob 16.30: Simer šampion - Oplotnica
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Boč - Središče, Apače - Hajdi-na, Zgornja Polskava - Rogoznica;NEDELJA ob 10.30: Skorba Saš - Videm; NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Cirkulane, Gorišnica - Dornava
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Leskovec - Slovenja vas, Tržec
-	Spodnja Polskava; SOBOTA ob 20.00: Podlehnik - Markovci; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Lovrenc; NEDELJA ob 17.00: Grajena - Pragersko
VETERANSKA LIGA - VZHOD
PARI 12. KROGA - PETEK ob 17.00: Tržec - Dornava, Gorišnica
-	Markovci, Grajena - Stojnci; NEDELJA ob 10.30: Podvinci - Videm, Leskovec - Ormož
ZAHODNA SKUPINA
PARI 12. KROGA - PETEK ob 17.00: Polskava - Prepolje, Boč - Apače, Zgornja Polskava - Podlehnik, Pragersko - Skorba
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
14. KROG: ŽNK Ljudski vrt - Velesovo (nedelja ob 13.00 na igrišču z umetno travo)
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
21. KROG: Aluminij Domžale (sobota ob 16.00)
1.	SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
21. KROG: Aluminij - Domžale (sobota ob 14.00)
LIGA -U 14 VZHOD
19. KROG: Davidov hram Radgona - Aluminij, Rudar Velenje - NŠ Poli Drava
DEKLETA U-17
9. KROG: ŽNK Ljudski vrt - Pomurje (sobota ob 12.00 na igrišču z umetno travo)
2.	SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
19. KROG: Bistrica - NŠ Poli Drava (nedelja ob 17.00)
2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
19. KROG: Bistrica - NŠ Poli Drava (nedelja ob 15.00)
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
LIGA ZA PRVAKA - 3. KROG: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož, Gorenje - Celje Pivovarna Laško
LIGA ZA OBSTANEK
PARI 3. KROGA: Slovan - Prevent, Knauf Insulation - Sviš Pekarne Grosuplje
1.SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA: Izola - Mercator Tenzor Ptuj, Zagorje Istrabenz Gorenje - Evrocasino Kočevje, Brežice - Krim Mercator, Celjske mesnine
-	Celeia Žalec, Škofja Loka KSI - Burja Škofije; Velenje - Olimpija PLK
1.B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA: Riko Ribnica hiše - Moškanjci Gorišnica, Krško
-	Radeče MIK Celje, Krka - Dobova, Ajdovščina - Mitol Sežana, Klima Petek Maribor - Istrabenz plini Izola, Dol TKI Hrastnik - Grosuplje
2.SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
Pari 5. KROGA: Drava Ptuj - Duplje Tržič (sobota ob 19.00 v ŠD Center), Velika Nedelja - Alples Železniki, Grča Kočevje - Sevnica, Kranj
-	Šmartno 99
TENIS
Teniški center Luka vabi šolske in predšolske otroke k vpisu v šolo tenisa. Vpis poteka v TC Luka v Žabjaku. Dodatne informacije lahko dobite na tel. št.: 041 937-422 (Robi).
Danilo Klajnšek
ZNK LJUDSKI VRT - KRKA 0:11 (0:4)
ZNK LJUDSKI VRT: Matjašič, Fras,
Grdina (od 46. Petek), Skaza, Koren, Pihler, Cafuta, Šmintič, Ljubec, Ne-žmah, Arnuš. Trener: Miran Zorčič.
Foto: UK
petek • 11. april 2008
Šport, šolski šport, rekreacija
Štajerski	19
Jadranje • VII. regata Ptujčanka 2008
Zmaga ekip NC Rogla Team in Radia-Tednika Ptuj
Letos se je med 3. in 6. aprilom v Biogradu na morju odvijala že 7. jadralna regata Ptujčanka. V dveh skupinah je nastopilo 22 ekip; v prvi so se posadke pomerile z monotipnimi jadrnicami Elan 340, v drugi pa s plovili s standardno čarter opremo, dolžine 36 in 37 čevljev. Vsako leto organizatorji regate Ptujčanka imenujejo častnega predsednika regate. Letos je ta čast pripadla Konradu Reberniku, ki se z jadranjem ukvarja že več kot 30 let.
V tekmovalnem delu re-
gate Ptujčanka je bilo predvidenih pet plovov, vendar so se odvili samo štirje, saj zaradi premočnega vetra v petek jadranje ni bilo možno oziroma so organizatorji zaradi varnosti ekipe zadržali v marini. Tako je ostalo veliko časa za medsebojno spoznavanje ekip in druženje. V soboto so se zato v precej lepšem vremenu odvili trije plovi, v nedeljo pa še eden.
V 1. skupini je zmagala ekipa NC Rogla team (krmar Miha Pučnik), ki je prejela prehodni pokal Ptujčanke
Tudi ženski del ekipe Radia-Tednika se je več kot izkazal.
Dario Franov, krmar ekipe Ra-dia-Tednika
iz rok lanskih zmagovalcev, ekipe Dream teama, v 2. skupini pa je z zmago v vseh štirih plovih zmagala ekipa Radia-Tednika Ptuj (krmar Dario Franov) pred lanskimi zmagovalci, ekipo Tenzorja.
Krmar ekipe Radia-Ted-nika Dario Franov je ob koncu tekmovanja povedal: »Predvsem se zahvaljujem odlični posadki, saj ob enkratnem vremenu in dobri jadrnici uspeh ni mogel iz-ostati. Vrnili se bomo tudi drugo leto po podoben rezultat. Iskrene čestitke vsem ekipam iz 1. in 2. skupine.«
Omeniti velja še odlično četrto mesto ekipe Ranca optimist, ki jo je vodil komaj 16-letni krmar Aleš Mesaric, ki prihaja iz podmladka BD Ranca Ptuj. Društvu se že tradicionalno namenja 5 € od vsakega člana regate.
Daniel Rižner
Zmagovalna ekipa 1. skupine in dobitniki prehodnega pokala.
Zmagovalna ekipa 2. skupine
Vaterpolo
Marko Prcač - »prva rdeča kapica« Slovenije
Nedavno so se na zaključnem turnirju olimpijskih upov v Mariboru tudi slovenski publiki predstavili mladi vaterpolisti. Iz ekip dubrovniškega Juga, zagrebške Mladosti, beograjskega Partizana, kotorskega Primorca ter še nekaterih drugih že vrsto let prihajajo najboljši igralci bivše Jugoslavije, zdaj nacionalnih reprezentanc, ki so iz nje nastale. Hrvaška in Srbija sta redni dobitnici medalj iz največjih tekmovanj, podobno napovedujejo tudi Črni gori. Slovenija je od vseh bivših republik podedovala še najmanj, a so naši mladi upi dokazali, da so, vsaj v svoji kategoriji, ostalim moštvom povsem enakovredni. V Mariboru so ob dveh zmagah, enem neodločenem izidu in le enem porazu proti končnemu zmagovalcu, Primorcu, Slovenci osvojili odlično drugo mesto.
Kapico izbrane vrste selektorja Roberta Grubišiča - Čaba je nosil tudi ptujski up Marko Prcač. 15-letni dijak prvega letnika ptujske gimnazije je celo »prva rdeča kapica« Slovenije. »Priložnost sem dobil ob odsotnosti prvega vratarja Mariborčana Vladimirja Mačužiča že na prejšnjem turnirju, od takrat sem branil na vseh tekmah z izjemo ene. Z rezultatom naše ekipe in svojo igro sem zelo zadovoljen. V Mariboru sem ubranil skoraj vse mete iz razdalje,
ob igralcu manj in pa kazenskih strelih pa je vratar dostikrat brez moči. Upam, da mi uspe ohraniti mesto v reprezentanci, rad bi se izkazal v sredini maja na Cipru, pomagal Sloveniji do uvrstitve na evropsko prvenstvo, ki bo letos v Beogradu. Drugo leto bo svetovno prvenstvo v Splitu. To sta dva cilja, ki me vežeta na reprezentančne nastope,« je povedal Marko Pr-cač. V mariborskem klubu igra za kadetsko ekipo, krog pred koncem prvega dela prvenstva ostajajo še neporaženi in zasedajo prvo mesto.
V vaterpolu je za razliko od svojih vrstnikov precej manj časa. Pred tremi leti je pričel
trenirati na Ptuju pod vodstvom Marka Kremžarja, ko se je ta zanimiv in dinamičen vodni šport šele pričel uvajati. Lansko leto je v rojstnem Šibeniku vso poletje preživel s prijatelji, z žogo, vodo in treningi. Takrat se je odločil, da se bo igri posvetil bolj resno in ob podpori staršev in ptujskega trenerja odšel v Maribor, kjer so pogoji za vrhunsko udejstvovanje zaenkrat še precej boljši. »Moji vrstniki imajo za sabo tudi do pet let več treninga. Na začetku sem precej zaostajal, zdaj pa se mi zdi, da sem jih s trdim delom že ujel. Na tehniki precej dela z mano Čabo, pa vratar mariborske članske reprezentance Aleš
Marko Prcač (na sliki desno) dnevno trenira približno pet ur. Pravi, da mu časa za šolske obveznosti in druženje s prijatelji še vedno ostane dovolj. V zadnjem času mu družbo na avtobusu ter v mariborskem bazenu dela še en Ptujčan, David Černe (levo).
Manfreda, pomaga še pomočnik selektorja reprezentance Aleš Komelj. Po srbski šoli, ki je v vaterpolu precej priznana, mora imeti dober vratar vsaj 190 centimetrov višine, meni jih manjka še pet. Pogoj so tudi močne noge, dolgo časa moraš biti skoncentriran, brez dolgih rok tudi ne gre. Osnova pa je, da te ne sme biti strah hitre žoge,« razlaga Prcač.
Ali zelo boli, če ti žoga prileti v glavo? »Moraš jo pravilno nastaviti. Če se od glave odbije nazaj v igrišče ali izven niti ne, najbolj boli, če se od glave žoga odbije v gol,« se pošali. Za vratarje pravi, da so posebni ljudje. »Bratranec od mame, ki je vaterpolo igral osem let, pravi, da sta na svetu dve vrsti ljudi - eni so ljudje, drugi pa vratarji. Ja, mogoče moraš biti malo nor, da si pripravljen narediti vse, tudi nastaviti glavo, da preprečiš zadetek.« Da je »pravi material« za vratarja je spoznal dokaj hitro. »V začetku sem želel igrati, kot vsi ostali. Gola sem se izogibal. Nato pa sem se ob ogledu tekem evropskega prvenstva v Beogradu navduševal nad obrambami Srba, Denisa Šefika. Ko sem se tudi sam na treningu še malo poskusil v tej vlogi, mi je šlo kar dobro. In tu se je začelo.«
Uroš Gramc
Bowling • Podjetniška liga
Intera povečala vodstvo
Z zmago v 8. krogu je Intera svoje vodstvo na lestvici pred ekipo Projektisa povečala za velike štiri točke, kar je lahko že končna odločitev, če v zadnjih krogih ne bodo naredili večjega spodrsljaja (tudi v tem krogu so bili trije igralci Intere med najboljšimi desetimi posamezniki). Najboljši rezultat tega kroga je dosegel Robert Šegula, njegova ekipa pa še naprej drži tretje mesto; za petami jim je ekipa SAR.
Rezultati 8. kroga: 1. Intera 2183 (22), 2. SAR avtomatizacija 2125 (21), 3. Tames 2089 (20), 4. Da-MoSS 2079 (19), 5. Projektis d.o.o. 2076 (18), 6. Saš bar 2035 (17), 7. Talum 1992 (16), 8. db Transport 1966 (15), 9. Kager hiša 1965 (14), 10. Radio - Tednik Ptuj 1901 (13), 11. Podjetje za stanovanjske sotirtve 1897 (12), 12. Avtoprevoz-ništvo Novak 1889 (11), 13. Sanjski moški 1879 (10), 14. VGP Drava 1843 (9), 15. MO Ptuj 1778 (8), 16. Bowling center Ptuj 1731 (7), 17. Agis plus 1698 (6), 18. Projekta inženiring 1667 (5), 19. Ilkos candles 1644 (4), 20. MP Ptuj 1579 (3), 21. Modmed 1568 (2), 22. Garant-za-varovanje d.o.o. 1497 (1).
Najboljši igralci 8. kroga: 1. ROBERT ŠEGULA (TAMES) 764, 2. ANDREJ VAJDA (DaMoSS) 758, 3. JANI KRAMAR (SAR Avtomatizacija) 755, 4. BORIS SAGADIN (INTERA) 753, 5. DUŠAN KOSTANJE-VEC (AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK) 744, 6. ROBERT MERC (PROJEKTIS) 736, 7. JERNEJ RIFELJ (INTERA) 732, 8. TOMI DRŽAJ (db TRANS-
PORT) 730, 9. MARKO DROBNIC (TALUM) 725, 10. MATEJ RIFELJ (INTERA) 698.
1.	INTERA
2.	PROJEKTIS D.O.O.
3.	TAMES
4.	SAR AVTOMATIZACIJA
5.	SAŠ BAR
6.	TALUM
7.	DAMOSS
8.	VGP DRAVA
9.	DB TRANSPORT
10.	RADIO - TEDNIK PTUJ
11.	KAGER HIŠA
12.	AVTOPREVOZ. NOVAK
13.	SANJSKI MOŠKI
15.	POD. ZA STAN. STORITVE
14.	BOWLING CENTER PTUJ
16.	MO PTUJ
17.	ILKOS CANDLES
18.	PROJEKTA INŽEN. PTUJ
19.	AGIS PLUS
20.	MODMED
21.	GARANT ZAVAROVANJE
22.	MP PTUJ Najboljši igralci po 8. krogu:
1. Sebastijan KOTNIK (PROJEKTIS) povprečje 186, 2. Branko KELENC (VGP DRAVA) 183, 3. Robert ŠEGULA (TAMES) 179,7, 4. Bojan KLARIČ (SAR AVTOMATIZACIJA) 178, 5. Jernej RIFELJ (INTERA) 177,1, 6. Tomi DRŽAJ (db TRANSPORT) 176,9, 7. Matej RIFELJ (INTERA) 176,3, 8. Dušan KOSTANJEVEC (AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK) 175,5, 9. Andrej VAJDA (DaMoSS) 174, 10. Marko DROBNIČ (TALUM) 173,3 ...
JM
16.960	163
16.729	157
16.488	150
16.522	149
16.118	139
16.110	137
15.987	2 13
15.742	121
15.311	112
15.337	108
14.848	86
14.641	81
14.527	80
14.505	76
14.384	75
13.893	61
13.700	53
13.487	47
11.792	43
11.753	19
11.703	18
11.262	17
Foto: UG
Gorca • Veselje Plajnškovih in dobrotnikov
Hisa je gotova!
Lani novembra smo pisali o hudi tragediji, ki je zadela družinico Plajnškovih. Tri dekleta, mama Sonja s hčerkama, so po tragični smrti očeta in moža, ki se je ponesrečil med delom, ostala sama, z nedokončano hišo, krediti in brez zaposlitve.
Situacija, ki je v prvih dneh po hudi nesreči izgledala čisto brezupno, je danes povsem drugačna in v očeh deklet je zdaj prvič videti veliko upanja in sreče. Po številnih akcijah pomoči, ki so jo za mlado družino sprožili sorodniki, predvsem Nataša in Lidija Gosak, je življenje deklet začelo spet dobivati svojo lepšo podobo. Klicu na pomoč so se namreč odzvali številni dobrotniki, največ dela pa so pod koordinatorskim vodstvom Branka Goričana opravili številni obrtniki - člani ptujske območne zbornice. Še pozno jeseni nedokončana hiša, pokrita le s streho, je kmalu po javnem apelu dobila okna, ki jih je daroval in vgradil ljubljanski podjetnik, takoj zatem pa so krepko zavihali rokave ptujski obrtniki, zelo pa so pomagale še članice društva Soroptimistk, ptujski Rdeči križ, občina Podlehnik in
In še spominski posnetek sodelujočih pri ureditvi hiše Plajnškovih.
Branko Goričan (ob njem srečna Sonja Plajnšek z mlajšo hčerjo) se je na slovesnosti ob predaji urejene hiše zahvalil številnim obrtnikom in drugim dobrotnikom, ki so pomagali s storitvami, materialom in denarjem.
drugi. Hiša Plajnškovih je danes tako skorajda popolnoma dokončana, saj ji manjka le še fasada in dokončna ureditev okolice. Mlada družina se je iz borne kletne sobice lahko
preselila v pravo malo kraljestvo z urejenim ogrevanjem, elektriko, vodovodom in vsem ostalim; obe hčeri sta dobili popolnoma opremljeni sobici, prav tako so opre-
mljeni tudi ostali prostori v hiši, od kuhinje do kopalnice, le mansardne prostore bodo opremljale kasneje.
Za izjemen dobrodelni odziv se je zbranim na kratki slovesnosti ob zaključku velike akcije pomoči najprej zahvalila hči Mateja, zatem pa je Branko Goričan prebral izjemno dolg seznam vseh tistih, ki so Plajnškovim pri dokončanju doma kakorkoli pomagali. Vseh tukaj ne moremo našteti, saj bi jih bilo za celo stran, za izjemno hitro
Andreja Šut je mentorica debatnega kluba na OŠ Središče ob Dravi in je zaslužna, da središki osnovnošolci spoznavajo šolski vsakdan svojih črnogorskih vrstnikov. Zgodba se je začela tako, da so se
središki debaterji odločili, da sodelujejo na mednarodnem debatnem turnirju, ki je bil letos prvič organiziran za osnovnošolce. Dogajal se je v Celju, Središčani pa so sodelovali z dvema skupinama.
"Tisti teden so pri meni stanovale štiri učenke iz Črne gore, ki so tudi tekmovale na turnirju. Pomagala sem jim vsak dan priti na turnir in se znajti, zato je s strani njihovega mentorja sledilo vabilo,
in nesebično pomoč pa se je vsem zahvalil poleg Goričana tudi predsednik OOZ Ptuj Janez Rižner, ki je presrečni družinici zaželel prijetno bivanje v novo urejenem domu.
O finančni plati pomoči je spregovorila predsednica Območnega združenja Rdečega križa Ptuj, ki je skupaj z akcijo Nedeljskega Iskrica ter ptujskim CSD zbral nekaj manj kot 4560 evrov, porabili pa so jih za nakup potrebnega materiala.
Plajnškova družina je po zaslugi številnih dobrotnikov danes že v urejeni hiši, gotovo pa velja pohvaliti izjemno hitro in dobro speljano akcijo pomoči, vse vključene vanjo, saj tako dobrega in hitrega razpleta še konec lanskega leta niti v sanjah ni bilo pričakovati. Kot je še povedal Go-ričan, so lani ptujski obrtniki pred Plajnškovimi pomagali do hiše tudi družini Hohnjec, zato letos tako velikih akcij pomoči nimajo več v načrtu.
SM
Središče ob Dravi • Prakticirajo medkulturni dialog
Obiskali bodo OS Budva
Domen, učenec 5. razreda osemletke, ter Tadej, Tina in Lea, učenci 7. razreda devetletke v Središču ob Dravi, preživljajo te dni ob črnogorskem morju, natančneje v Budvi. Na poti jih spremlja učiteljica Andreja Šut.
Videm • Občni zbor GZ Videm
Letos tri nova vozila
Tudi na Vidmu, tako kot v Dornavi, so se na rednem občnem zboru Gasilske zveze občine Videm zbrali predstavniki in vabljeni gostje.
Središko skupinico v Črno goro vodi profesorica Andreja Sut, ob njej Tina, sedijo pa Lea, Tadej in Domen.
da jih obiščemo v Budvi. Ker ima Gimnazija Ljutomer mednarodno izmenjavo z Budvo, smo se povezali in se uspeli dogovoriti za skupni prevoz v Budvo. V Budvi bomo od 7. do 11. aprila. Gimnazijci se bodo srečali z dijaki, mi pa z osnovnošolci. Prisostvovali bomo pouku, spoznavali vrstnike, način pouka in skupaj pripravili projekte. Vse pa se lepo ujema tudi z letošnjim letom medkulturnega dialoga," je povedala Andreja Šut.
V Črni gori bodo poskušali navezati čim več stikov in se čim več naučiti. Gotovo jih čaka nekaj povsem drugega, kot so navajeni na njihovi šoli. OŠ Budva obiskuje namreč 1700 učencev in imajo triizmenski pouk, ki se konča ob osmih zvečer. V Budvi pa je tudi veliko priseljencev iz Rusije, zato imajo menda dva prva oddelka celo popolnoma v ruskem jeziku. Tudi učitelje so uvozili iz Rusije. Središčani so polni pričakovanja, kaj bodo spoznali in doživeli v Budvi. Hvaležni so podpori ravnatelja Franca Šuleka in seveda posluhu staršev, ki so bili nad idejo navdušeni. To seveda pomeni tudi določen strošek. Nekaj bodo primaknili starši, nekaj šolski sklad.
VKI
Po besedah predsednika GZ Videm Janeza Merca so z delom v minulem letu zelo zadovoljni, saj so bile realizirane vse zastavljene naloge in predvidene naložbe: "Tako lahko rečem, da je za nami še eno zelo uspešno leto, pred nami pa ponovno precej naporno leto, saj je plan dela zelo natrpan. Kar zadeva naložbe, so v nabavi kar tri vozila, in sicer dve novi večji vozili v občinah Videm (PGD Leskovec) in Žetale, nekoliko manjše vozilo pa v občini Podlehnik."
Po podatkih, ki jih je predstavil Merc, so lani vsa gasilska društva po okriljem GZ Videm uspešno opravila 36 intervencij, kar nikakor ni malo.
Sicer pa so na tokratnem 13. rednem občnem zboru zbrani sprejeli tudi novi statut. "Pomembnejša novost tega statuta je sprememba oziroma preoblikovanje dosedanjega predsedstva in poveljstva v upravni odbor, prav tako pa v prihodnje ne bo več občnih zborov, ampak skupščine, ki pa bodo imele enako sestavo kot doslej," je še povedal Merc.
V GZ Občine Videm je vključenih šest prostovoljnih gasilskih društev, in sicer štiri iz Vidma (PGD Videm, PGD Leskovec, PGD Tržec, PGD Sela) ter po eno prostovoljno gasilsko društvo iz Podlehni-ka in iz Žetal.
SM
Na letošnjem občnem zboru GZ občine Videm so člani sprejeli nov statut.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: vki
Foto: SM
Nagradno turistično vprašanje	.
Ptuj - gostitelj Prangerijade 2008
V teh dneh so prišli v javnost podatki o treh finalistih prvega izbora Evropske destinacije odličnosti 2008 v Sloveniji. To so dolina Soče z Zgodbo Soče, Idrija z dogodkom Idrijske čipke in Kranj s Prešernovim smenjem. Finaliste bodo na osnovi dodatnih kriterijev ocenili in enega izmed njih določila za zmagovalno destinacijo v Sloveniji., na evropski ravni pa se bo med 20 izbranimi potegovala za podelitev Evropske destinacije odličnosti 2008. Evropska komisija je objavila tudi že razpis za Evropsko destinacijo odličnosti 2008/2009. Izbrana tema je Turizem in zaščitena območja, rok za prijave pa je 16. junij 2008.
Slovenija je po najnovejših podatkih izboljšala oceno konkurenčnosti razvoja turističnega sektorja za osem mest. Med 130 državami se je po skupni oceni konkurenčnosti za razvoj turističnega sektorja uvrstila na 36. mesto, leto poprej je bila 44. med 124 državami. V okviru predsednikovanja svetu EU Slovenija spodbuja in podpira vse aktivnosti, iniciative in predloge držav članic, ki so usmerjene k še in-
tenzivnejšemu izkoriščanju razvojnih potencialov kulture Evrope, kulturne dediščine in naravnih vrednot za večjo konkurenčnost evropskega turizma.
Leto 2008 je leto medkulturnega dialoga, medkulturni dialog pa je tudi ena izmed prioritet slovenskega predsednikovanja v 18-mesečnem predsed-nikovanju trojke.
3. junija letos bo v organizaciji Slovenske turistične organizacije v Mari-
Foto: Črtomir Goznik
Na Slovenskem trgu, pred Orfejevim spomenikom, bo 28. junija letošnja vseslovenska Prangerijada, srečanje mest in trgov s prangerji.
boru konferenca o možnostih črpanja finančnih sredstev, ki so v upravljanju Evropske komisije. Na tej mednarodni konferenci bodo sodelovali predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva in odgovorni za razvoj turizma v državah članicah EU.
V obdobju 2007/2011 bo ena od prednostnih nalog na področju turizma povečati prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije. V tem obdobju bo za sofinanciranje investicij s področja turistične infrastrukture na voljo skupaj 145 milijonov evrov, ki bodo namenjeni tako za projekte zasebnega sektorja kot tudi za javne investicije, pomembne za razvoj turističnih desti-nacij. V proračuna Republike Slovenije bo za odobrene turistične investicije v letošnjem letu na voljo 28,2 milijona evrov.
28. marca je Slovenska turistična organizacija objavila javni razpis za sofinanciranje prireditev turističnih društev. S tem želi pomagati turističnim društvom pri realizaciji prireditev, ki povezujejo dediščino, naravne vrednote in doživetja ter bistveno prispevajo h kakovostni, celoviti in privlačni turistični podobi. STO bo sofinancirala projekte oziroma prireditve, ki bodo ustrezale pogojem razpisa in bodo dosegle najmanj 40 točk. Skupna viši-
na sredstev za te namene na podlagi razpisa znaša 125 tisoč evrov. Največji možni znesek, ki je lahko dodeljen posameznemu turističnemu društvu, znaša 1200 evrov. Rok za oddajo prijav se izteče 28. aprila. Turistično društvo Ptuj bo za ta sredstva konkuriralo s projektom Prangerijade 2008, ki bo potekala 28. junija na Ptuju kot vseslovensko srečanje mest in trgov, ki imajo prangerje.
Turistično društvo Ptuj se v teh dneh že pospešeno pripravlja tudi na občni zbor, ki bo predvidoma maja. V ta namen vabi k sodelovanju vse, ki želijo v prihodnjih letih aktivno sodelovati v delu TD Ptuj. Njihove prijave pričaku-
jejo na sedežu Turističnoinformativne-ga centra Ptuj, Slovenski trg 5.
Ker nihče od naših bralcev ni pravilno odgovoril na prejšnje nagradno vprašanje, kdaj je bil urejen Mestni park (večina je napisala letnico, ko smo na Ptuju odprli Evropark), bomo nagrado prenesli v novi krog. Mestni park so začeli urejati pred več kot 100 leti, natančneje leta 1886, leta 1904 pa je bil postavljen glasbeni paviljon.
Danes vprašujemo, kaj je pranger. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 18. aprila.
Janez Jaklič • Nepal - dežela gora (3.)
Dekle v zlati kletki
Mesto je postalo administrativno središče doline v štirinajstem stoletju. To je zanj pomenilo nesluten razvoj. Arhitekturni stil se skozi stoletja do leta 1856 ni bistveno spreminjal. Vladar Rana se je takrat vrnil s potovanja po Angliji in Franciji.
Pogled v svet je prinesel nov veter. V dolini so nastale številne palače v ne-oklasicističnem stilu, kopije evropskih zgradb. Vrhunec posnemanja je palača Singha Durbar. S sedemnajstimi dvorišči in tisoč sedemsto sobami je ena največjih palač v Aziji in na svetu. Žal je danes večina teh stavb bolj lupina kot pa odsev nekdanjega blišča. K sreči je ostalo staro jedro nedotaknjeno, zato sta v Katmanduju dve ločeni mesti, stari in novi Katmandu.
Sinonim za novo mesto je Nova cesta s pravim imenom Juddha Sadak. Tu se najde vse mogoče, od najnovejših novosti svetovne elektronske industrije do antičnih trgovinic, katerih predmeti niso starejši kot kjer koli drugje v mestu, zagotovo pa so dražji. Premožnejši ljudje in mestni jupiji, sloj mladih
povzpetnikov, ki so se bliskovito razvili, ko je Nepal odprl meje tujcem, se hodijo sem razkazovat, kupovat francoske kreme, parfume, uvoženo konzervirano hrano, cigarete in filme. V senci mogočnega drevesa prodajajo smrkavi fantiči lokalni časopis v družbi z intelektualci, ki pod njegovo krošnjo vodijo nikoli končane razprave. Mesto ima tudi nakupovalni center. Popotnik skozi njegova vrata vstopi iz zgodovine, obložene s stoletji, v kičast tehnološki svet Hongkonga, Singapur-ja in Bangkoka. Gosposke restavracije se v novem mestu bohotijo ob senčnih hotelih. Med njimi se stiskajo drobne prijetne čajnice. Tu se svet vrti v ritmu zahodne glasbe, ki prihaja iz vsakovrstnih radijskih sprejemnikov.
Prve korake sem namenil novemu
mestu. Iz domovine sem prinesel nekaj dolžnosti. V mestni bolnišnici sem oddal pismo slovenskega študenta medicine, ki si je zamislil, da bo svojo prakso opravil v Nepalu. Ni mi vzbujala zaupanja. Ponovno sem se odločil, da bom vso pot zdrav ko dren. Potem sem v Novi ulici poiskal trgovino s čevlji. Lastnik me je najprej debelo gledal, dolgo bral pismo, ki sem ga prinesel, se naposled sprostil, me postregel s čajem, nato pa otovoril s kilogramom mešanice indijskih začimb za svojega brata, ki se je po čudnih naključjih znašel in obstal v Sloveniji.
V stari del mesta sem vstopil dramatično, skozi tempelj žive boginje. Privabile so me rezbarije na okvirih oken in vrat, ki so izstopale s snežnobelega pročelja. Zlati zvonasti stožci na slemenu strehe so govorili, da je nadstropna stavba svetišče. Štiri stene notranjega dvorišča so krasile lesene čipke. Sredino malega kvadrata je zapolnjeval vodnjak, ki sta ga varovali kraljevski kobri. Ko sem se navadil na neprijetni leseni stražarki, sem pogledal proti ganku, ki ga je zamaknjen občudoval čepeči domačin. Skozi režo priprtih naoknic sem zaslutil nagajiv otroški pogled.
Pravijo, da je boginja Kumari utelešenje Kanya Kumari, ene izmed dva-inšestdesetih obrazov boginje Parva-
ti. Drugi spet trdijo, da je ena izmed osmih "Ashta Matrikas" - mater bogov. Legenda pripoveduje, da je kralj v osmem stoletju dekle iz klana Sakya, ki je trdilo, da je utelešena Kumari, najprej izgnal, nato pa ga je, da je potolažil ženino jezo, pripeljal nazaj in nastanil v templju. Druga zgodba pove, da je kralj Malla vsako noč kockal z boginjo Talejo. Ko si je neke noči zaželel prelepo žensko, se je ta razjezila in zagrozila, da se nikoli več ne vrne. Toda goreče prošnje skesanca so jo otoplile in obljubila je, da se bo vrnila v obliki mlade deklice.
Kakorkoli že, živa boginja je izbrana med deklicami starosti štirih, petih let, ki pripadajo kasti Sakya, klanu, ki predeluje zlato in srebro. Telesa mladih devic morajo biti brezhibna in zadostiti dvaintridesetim strogim kriterijem. Zadnji del obreda je grozljiv. Moški, oblečen v demona, ki ga v temi obkrožajo številne živalske glave ob-lite s krvjo, skuša prestrašiti deklice. Tista, ki vse prenese brez joka in strahu, je boginja. Mlada "princeska" nato izbere obleke in nakit. Do pubertete je obsojena na "zlato kletko". Tempelj zapusti le ob verskih festivalih, skrbno zaprta v nosilnici. Ko poteče prva kri, zapusti svetišče bogato obdarovana in se lahko omoži. Stres malih kraljičen,
Foto: Janez Jaklič
Foto: Janez Jaklič
Foto: Janez Jaklič
Vojaki s palicami nadzorujejo pregreto ozračje.
Na mestnih trgih so družno prebivali princi, kralji in bogovi.
Ob prazniku oblivanja z vodo medkast-ne zavore popustijo.
ko stopijo iz mehkega zlatega dvorca za kuhinjske lonce, je hud. Poleg tega kroži v Nepalu vraža, da prinaša bivša boginja možu nesrečo in zgodnjo smrt. Večina jih ostane samskih.
Sedel sem na vrhu podstavka templja boginje Taleje. Stopničaste strehe svetišč so se šopirile, kamorkoli je seglo oko. Nekatere so bile pokrite z opeko, druge so se svetile v zlatem soju medenine, tretje so z zeleno barvo odkrivale težo let na bakreni pločevini. Nad strešnimi slemeni, okrašenimi z zlatimi stožci, sem v daljavi zaslutil obronke belih gora. Tam nekje se je morala v nebo viti Čomolungma - Boginja mati zemlja, Anapurna - Izvir življenja, Kangčendzenga - Zakladnica večnih snegov. Mistična in skrivnostna imena. Bil sem sredi nebes. Gore in templji, ki jih stražijo sloni, levi, nosorogi, kobre, strašni demoni, so prebivališča številnih bogov. Strogi Šiva uničevalec, dobrodušni slonji bog Ganeš, Opičnjak vešči poveljnik nebeških vojska, veliki Višnu, strašna Kali oblita s svežo krvjo so imena naj-odličnejših.
Nadaljevanje prihodnjič
Kuharski nasveti
Regrat
Že nekaj časa imamo priložnost nabirati regrat. Ta cenjena rastlina omogoča enostavno in okusno solato z raznimi dodatki. Mladi regrat je še posebej cenjen, čeprav zahteva veliko časa za nabiranje. Večina vrtnarjev ima regrat za plevel, vendar ga danes tudi gojijo, pri nas pa ga nabiramo še vedno divje rastočega. Pri nabiranju regrata izbiramo le mlade nežne poganjke, pred cvetenjem, ki so še posebej okusni. Nabiramo celo rastlino, tako da odre-žemo tesno nad korenino pod listno rozeto, da ostanejo listi v šopu.
Regrat uspeva v naravi skoraj povsod po svetu, v Nemčiji in Franciji ga tudi pridelujejo. Pri nas se na trgu še vedno najde prosto rastoči. Mladi listi regrata vsebujejo veliko vitaminov A, B, C in D. Regrat sodi med zelenjavo, ki
organizem tudi čisti. Njegovi listi so sočni ter rahlo grenki. Grenkobo regrat pridobiva tudi s starostjo, z različnimi dodatki, kot je krompir, kisla smetana, slanina, zaseka to grenkobo zakrijemo.
Listi starejšega regrata so bolj trdi, izrazitega okusa, prav tako primerni za solato, vendar ga mešamo z motovil-cem, rukolo ali endivijo. Po nabiranju ga večkrat temeljito operemo in nato narežemo na 2 do 3 centimetre dolge trakove, le tako bodo regrat z veseljem jedli tudi otroci ter starejši ljudje. Najpogosteje si regrat pripravimo kot okusno solato. Regrat
postane nekoliko mehkejši in tudi upade, če mu dodamo vroč kuhan krompir ali pogreto kislo smetano in kuhan krompir, včasih pa so regrat najpogosteje poparili s pre-praženimi ocvirki in zaseko. Zraven krompirja, zaseke in kisle smetane se regrat lepo poda z okusom fižola in tudi prezrtih stročnic, kot je soja, čičerika in bob.
Regrat lahko pripravimo tudi tako, da ga prelijemo z vročimi kockami slanine, da se prav tako nekoliko usede. Surove regratove liste pa lahko dodamo tudi drugim vrstam surove solate. Poparjeni regrat s prepraženo zaseko, slanino ali kislo smetano pa lahko uporabimo tudi kot okusen nadev za kanelone, oziroma pečene palačinke v sredini napolnimo s poparjenim regratom, zavijemo v obliki sarme, povaljamo v moki nato raztepenih jajcih in na koncu v drobtinah ter v vroči maščobi na hitro ocvremo. Če regratu dodamo vročo kislo smetano, krompir ali za-seko, lahko iz njega pripravimo tudi regratovo zloženko, oziroma pripravimo testo za rezance, ga skuhamo v večjih testnih krpah, lahko uporabi-
mo tudi kot testo za lazanje. Testo položimo v rahlo po-maščen pekač, damo nanj manjšo količino nadeva in postopek nekajkrat ponovimo. Zadnja plast naj bo testo, čez katerega prelijemo mešanico kisle smetane in jajc. Po želji lahko še na vsako plast regra-tovega nadeva naribamo poljubni poltrdi sir in prelijemo narahlo z mešanico kisle smetane in rumenjakov.
Pogosto skupaj z regratom mešamo tudi motovilec, kar pa ni slučajno, saj so ga v Franciji skoraj obvezno jedli skupaj z regratom. Regratu v Franciji pravijo tudi duhovnikova solata. Preden so vzgojili glavnato solato, je bil motovi-lec poglavitna zimska solata. Ponaša se z lepimi nežnimi listi, ki prenesejo tudi oster mraz in je cenjen kot hranljiva solata, ki po okusu spominja na okus orehov. Zato ga v Angliji pogosto pred servira-njem potresejo z grobo sesekljanimi orehi.
Sodobna kuhinja ali pa tisti, ki radi eksperimentirajo si lahko iz regrata pripravijo tudi špinačo, narastek, nekateri celo liste regrata cvrejo v žvrkljanem testu.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Striženje krempeljčkov pri mucah
Lastnica muce s Ptuja sprašuje, če se mucam strižejo krempeljci in če je potrebno muco pripeljati na striženje krempeljcev v ambulanto. Gospa živi v bloku z muco, ki stanovanja ne zapušča. Muca ima krempeljce že zelo dolge, ki se ji zatikajo v preprogo, v obleko, pohištvo.
Pri mucah, ki živijo samo v stanovanjih, je dostikrat res potrebno postriči kremplje, saj si jih same ne morejo brusiti, kot si to lahko naredijo muce, ki hodijo zunaj in si kremplje brusijo v naravi. Krempeljci so predolgi, ko se začnejo izrazito zatikati npr. v tepih, v oblačila lastnika med crkljanjem, v
ostale tkanine v stanovanju.
Krempeljce lahko skrajšajo lastniki sami, čeprav pogosto opažam, da to neradi storijo, saj se bojijo, da bi krempelj za-strigli, da bi zarezali v živo tkivo in bi muco bolelo ali bi celo krvavela iz kremplja. Pri krajšanju krempljev pri mucah odre-žemo le odvečno roževino. Treba je vedeti, kje je začetek odvečne roževine in do kam segajo krvne žile in živci. Pri striženju krempljev je dobro, da imamo pomočnika. Muco si damo v naročje ali jo postavimo na mizo. Pomembno je, da jo dovolj močno primemo za tačko, ki jo pritisnemo na tla, da se krempeljci iztegnejo in so lepo vidni. Na kremplju
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Foto: E. Senčar
lepo vidimo mejo med rožnato barvo kremplja in svetlim zaključnim delom. Do te meje segajo krvne žile in živci, tako da pod njo lahko odstrižemo konico kremplja. Zaželjeno je, da si kupimo posebne škarjice, namenjene striženju krempljev, saj bomo z njimi enostavneje rokovali kakor z raznimi ščipalci nohtov za ljudi. Poseg je za muco neboleč, je pa neprijeten, saj je muco strah in se lahko upira. V tem primeru ji privoščimo odmor med vsako tačko. Ne smemo pozabiti na stranske krempeljce, ki so na notranji strani prednjih tačk. Pogosto se tako zakrivijo, da začnejo rasti v živo tkivo in povzročajo konstantno bolečo rano. Dobro je, da strižemo krempeljce kar pogosto, saj tako odstrižemo le majhen delček in ne vznemirimo muce. Striženje krempljev mora biti igra in ne boj z muco. Postopoma in brez prisile jo navadimo, da nam pusti držati tačko in
striči kremplje.
Če se zgodi, da krempelj zakrvavi, ga razkužimo in za kratek čas povijemo tačko s povojem in krvavitev bo hitro ustavljena.
V specializiranih trgovinah za male živali so na voljo tako imenovani praskalniki za muce. To so razna debla oz. skulpture, namenjene mucam, da si na njih brusijo krempelj-ce. Marsikateri lastniki so s praskalniki zelo zadovoljni, saj so muce nehale uničevati sedežne garniture in pohištvo. Namenjeni so predvsem mucam v stanovanjih.
Določene muce si ne pustijo striči krempljev in se agresivno odzovejo na poskuse lastnika, da bi jih postrigel. Lahko poškodujejo, popraskajo in ugriznejo lastnika. Take muce pripeljite v ambulanto, kjer jim bomo uredili krempelj-ce in svetovali lastniku, kako ukrepati v prihodnje. Lastnikom muc, ki so jih muce ugriznile, pa svetujem, da gredo k zdravniku, saj so mačji ugrizi pogosto okuženi in boleči.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
V vrtu po aprilsko
PS^HH Čeprav po vrtovih ter zeleni nara vi še niso zavajale prav tople pomladne sape, se tod že na vsakem koraku odraža prijazna pomlad. Vzcvetelo je veliko sadnih vrst, ozelenele so trate, vzcvetelo je spomladansko cvetje, na vrtnih gredicah pa že vznikajo zgodnji posevki vrtnin, Ugoden utrip pomladne vedrine ter vrtna opravila občasno zmoti muhasto aprilsko vreme, na kar pa se ne kaže jeziti in negodovati, marveč se mu prilagoditi.
V SADNEM VRTU se je pričelo obdobje polnega cvetenja sadnega drevja. Opustimo v tem času v sadovnjaku opravila, ki bi motila naravo pri tem najlepšem naravnem dejanju, ko cvetje s svojo barvo in vonjem privablja čebele k oprašitvi. Iz leta v leto opažamo manjši obisk čebel po svetovih sadnega drevja, tako je tudi letos. Vsaka čebela je v cvetoči sadovnjak dobrodošla kot opraševalka, zato jih negujemo in varujemo. V času cvetenja sadnega drevja ne škropimo. Rez koščičarjev smo opravili do odpiranja cvetnih popkov, nadaljujemo pa, ko bo drevje odcvetelo. Gnojenje in obdelava tal pod drevesnimi krošnjami sta bila opravljena že med predpomladanskimi opravili, nadaljevanje pa opravimo šele po cvetenju. Košnjo trate v sadovnjaku opravljamo le popoldanskem času, ko je trava suha, ko čebele ne izletavajo. V dopoldanskem času čebele obletavajo cvetoče rastline v trati, v njeni jutranji rosi pa se napajajo.
Zdaj je čas spomladanskega sajenja sadik sadnega drevja. Sadimo le zdrave in kakovostne pridelane sadike iz priznanih sadnih drevesnic. Sadike z golimi koreninami naj ob sajenju še ne bodo vzbrstele. Pred sajenjem jih namakamo v ilovnati brozgi, ob sajenju pa korenine dobro zateptamo s kompostovko ter obilno zalijemo. Po sajenju, dokler sadika ne ozeleni, kar pomeni, da se je prijela, v vremenskih razmerah, kot so letošnje, redno zalivamo.
Drevesa, kijih ogroža sadni škrlup, škropimo desetdnevno z dotikalnimi fungicidi, v vremenu s pogostim dežjem pa tedensko, ko je dotikalnim fungicidom potrebno dodati fungicide z globinskim delovanjem, ki delno zdravi, če je medtem prišlo do okužbe.
mm
w¡ tej,
Mí'®®-* -IL fcSSKKF "il v
m
ZI
mr. V'^MTIi
V	OKRASNEM VRTU sredi aprila že cveti mnogo vrst okrasnih drevnin in grmovnic, cvetijo pa tudi mnoge bla-zinaste trajnice na obrobah vrtnih potk. Ko proti koncu aprila forzicije, japonske kutine in podobne zgodaj cvetoče drevnine odcveto, jim opravimo rez. V naravi živi meji, ki je ne strižemo, po potrebi le razredčimo ali skrajšamo veje, ki so pregoste ali da so prerastle. Okrasne drevnine, ki smo jih namenili za rezane cvetoče vejice, režemo na reznike z tri do pet očesi, da se bodo do jeseni razrastle v močne enoletne poganjke z gosto obraščenimi brsti, sicer pa jih po cvetenju obrežemo in oblikujemo v okrogle, oblaste ali stebričaste krošnje, saj tudi na kratkem lesu, če so pravočasno obrezane, tvorijo goste in lepe cvetoče vejice. Blazinaste trajnice, kot so plamenike, avbricije in podobne, jih lahko razsadimo, ko odcveto, da se bodo med letom dobro obrastle ter v gostem spletu stebel nastavile cvetne zasnove.
Lončnice in čebrovke, ki smo jih že večinoma prenesli na prosto, še zmeraj senčimo in varujemo pred močnim pomladanskim soncem ter hladnimi severnimi vetrovi.
V	ZELENJAVNEM VRTU so že vznikli posevki zgodaj posejanih vrtnin. Z redčenjem pregostih posevkov pričnemo šele, ko so rastline dovolj doraščene, jih pa čimprej ople-vemo, ker se večina vrst plevelov hitreje razrašča kot posevek. Zemlja se je v setveno globino že toliko segrela, da lahko sejemo na prosto semena vrtnin, ki kale v toplejši zemlji, jih pa je priporočljivo še prekriti z vlaknasto folijo, ki vzdržuje enakomernejšo talno toploto, preprečuje prenaglo izhlapevanje talne vlage ter varuje semena in kasneje klične lističe, da jih ne pozobljejo ptice. S presajenjem sadik plodovk na prosto še nekoliko počakamo, da preteče muhasto aprilsko vreme.
Miran Glušič, ing. agr.
': 11. aprila -17. aprila
11-petek	12 - sobota	13 -nedelja	14-ponedeljek # :
15-torek *	16 - sreda	17 -četrtek	
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
Na borzi je potrebno tudi izgub ti
Kostolany je nekoč rekel, da se borzni špekulant postane čez čas in ne na začetku borzne kariere. Ko se gre skozi takšna borzna dogajanja, kakršna so danes. Takrat na površje pride tisto, kar se v obdobjih rastočih tečajev ne vidi, ko izgleda vsak borzni posel brez tveganja. Tako je ameriška banka Bear Sterns v preteklih letih jamčila svojim vlagateljem z raznimi certifikati, da bodo za nakupe od njih izdanih hipotekarnih obveznic ti realizirali atraktivne donose in vlagatelji so seveda to takoj pograbili. Toda prekomerna jamstva so banko sedaj spravila v take težave, da je cena njene delnice v nekaj dneh padla za 93 %, oziroma 2 dolarja za delnico. Na Wall Streetu je zaradi tega grozil verižni zlom, kajti upniki banke so se hoteli omenjenih papirjev takoj znebiti. Kaj se je zgodilo potem?
Celotno zadevo je vzel v svoje roke nihče drug kot Zvezne rezerve in Bernanke je za reševanje jamstev te banke dal na razpolago 30 milijard dolarjev. Kar bo pokrilo le del vseh izgub vlagateljev. Operacija reševanja se bo speljala preko velike newyorške banke JP Morgan, ki bo prevzela Bear Sterns za 236 milijonov dolarjev. Ob tem bo morala poravnati še obveznosti banke v višini 6 milijard dolarjev. No, neodgovornega borzništva pa se niso šli le pri Bear Sternsu.
Na malo drugačen način so se tega lotili pri nemški Nordeutschen Landesbank iz Hannovra. Eden od njenih brokerjev je imel pri trgovanju z vrednostnimi papirji precej proste roke in je nabavljal velike količine delnic manjših ali skoraj neznanih podjetij. Domnevno po naročilu svojih strank. Tako je kupil 8,4 milijona delnic nemškega izdelovalca GSM-aparatov, podjetja Balda in 31 milijonov delnic izdelovalca elektronskih vezij za navigacijo, Remote MDx iz ameriške zvezne države Utah. Sedaj stranka banke teh delnic seveda noče prevzeti, ker so po zadnji borzni razprodaji drastično padle. NordLB nima sedaj kaj početi z 23,6-odstotnim lastništvom v RemoteMDx, podjetjem, ki je v izgubah in se hoče teh delnic na hitro znebiti. Rezultat: za nakup so porabili 116 milijonov dolarjev, sedaj so delnice vredne le še 34 milijonov dolarjev. Delnice je po besedah banke naročil neki Lars Windhorst, ki je veljal v 90. letih za čudežnega dečka in izjemnega borznega špekulanta v Nemčiji ter si tako pri bankah ustvaril dobro ime. Zaupanje bank je očitno šlo tako daleč, da je lahko kupoval brez pokritja, na up. Delnice, ki jih je kupoval, je običajno namenoma prikazoval kot insolventna, manipuliral z bilancami, kar je seveda vodilo v velika nihanja tečajev delnic na borzi. S pravočasnim timingom z nakupi in prodajami pa je krepko služil. Temu se v Ameriki reče insajderstvo in za to so predvidene desetletne zaporne kazni. Menda je nemško tožilstvo že pripravlja obtožnico zoper njega za omenjena dejanja.
Kaj je skupnega med zgodbama Bear Sternsa in NordLB? Da tisto, kar na videz na borzi izgleda prelepo, običajno skriva pasti, ki pa se jih običajni vlagatelj ne zaveda. Raje naseda obljubam industrije finančnega marketinga. Če se borze lotimo na takšen način, velja rek: "Na borzi lahko dobiš, izgubiti pa moraš."
Mitja Petrič
Duševno zdravje
PODGANA - pet življenjskih elementov
Podgana z elementom kovine - ljudje, rojeni v letih: 1900 in 1960
To so ljudje idealističnega mišljenja, živahni v besedah in dejanjih ter intenzivno čustveni. Svojih pravih občutkov nikoli ne kažejo, ampak jih zelo radi skrivajo za masko togega in hladnega videza. Izogibati se morajo pretirane ljubosumnosti, posesivno-sti in ukazovalnosti. Svojo okolico dobro poznajo in pri tem so zelo čutni, kajti ni dovolj, da stvari razumejo, ampak jih morajo čutiti. Ljubijo denar, ga neradi zapravljajo, kajti nekaj ga mora ostati za morebitne hude čase. Niso ravno tako romantični kot podgane z ostalimi elementi. Seveda pa je ugodno dejstvo, da zelo dobro v življenju povezujejo čutnost in moralne dobrine. Od nekdaj znajo narediti vtis in tako si jih ljudje zlahka zapomnijo. Radi opremljajo svoj dom, kolikor jim to dopuščajo možnosti (zaradi varčnosti). Ljubijo dramo in od športa atletiko.
Podgana z elementom vode - ljudje, rojeni v letih, 1912 in 1972
Te ljudi privlačijo mentalne vaje in so usmerjeni v vse tisto, kar ima prizvok intelektualnih in komunikativnih razsežnosti. Hitro in dobro se ujamejo z različnimi ljudmi in so v svojem bistvu nadvse prilagodljivi. Ravno zaradi slednjega so med ljudmi iskani in pričakovani. Vedno se obnašajo tako kot večina in nikoli ne gredo v neke skrajnosti. Vendarle je tako, da so preračunljivi in se nikoli ne prenaglijo. Zavedajo se, kaj je komu všeč in kaj ne, zato vedno lahko ugodijo dani situaciji in požanjejo slavo, po kateri do neke zdrave mere hrepenijo. Sicer niso pristranski in se radi pomenijo z
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
vsakim, ki potrebuje njihovo pomoč in jih je pripravljen poslušati. Ljubijo branje in kopičijo svoje znanje. Pravzaprav so pravi knjižni molji. Radi si zapišejo svoje misli in strast jim je lastno izpopolnjevanje.
Podgana z elementom lesa -ljudje, rojeni v letih 1924 in 1984
Napredni ljudje, ki strmijo za uspehom, toda prav ničesar ne delajo v naglici. So kot raziskovalni stroji, ki so pripravljeni ure in ure ter posledično leta in leta čakati na svojih pet minut. Zelo dobro se prilagodijo določenemu sistemu in ga lahko hitro in učinkovito spravijo v pogon. So zelo predvidljivi in od nekdaj jih zanimajo odgovori in jih iščejo predvsem v smislu "zakaj" ali "čemu". Do neke zdrave mere so egocen-trični, ampak če le želijo, so lahko zelo prijetni in obzirni do drugih, kajti izraz tega je,
da potrebujejo občudovanje in priznanje. Imajo visoka merila in že v osnovi vedo, kaj hočejo. Doslednost je nekaj, kar jih od nekdaj motivira. Ljubijo varnost in so zato pripravljeni naredi nadvse veliko. Radi govorijo v sebi in tako dokažejo, da so vredni zaupanja in so pobudniki novih idej.
Podgana z elementom ognja
-	ljudje, rojeni v letih 1936 in 1996
Ljudje, rojeni v tem elementu, so kot vitezi, kar pomeni, da so se za pravico in resnico pripravljeni boriti. Seveda se ravno pri tem nikoli ne utrudijo in iščejo toliko časa, da ne najdejo. Ljubijo potovanja in blizu so jim razne modne zapovedi. Po naravi so nekoliko bolj agresivni in vendarle vedno povedo tisto, kar jim leži na duši, tako slovijo po ostrini besed in mišljenja. Nekoliko jim primanjkuje diplomacije, kljub temu pa slovijo po lastni energiji in dinamiki. Morda je že res, da tudi niso disciplinirani, toda na svoj način vedno dobijo tisto, kar iščejo in kar se jim zdi v nekem danem trenutku pomembno. Kljub vsemu so svojim domačim vdani, toda pride tudi čas, v katerem si morajo vzeti svojih pet minut. Blizu jim je neodvisnost in tekmovalnost. Srednja pot jih ne zanima, usoda pa jih mora o tem poučiti.
Podgana z elementom zemlje
-	ljudje, rojeni v letih 1948 in 2008
Ljudje te vrste zelo zgodaj dozorijo in okusijo sadove življenja. Prava sreča je zanje tista, ki temelji na redu, disciplini in varnosti. Zavzemajo se za razvoj svojih pozitivnih lastnosti in od nekdaj želijo svetiti
Ali misli resno?
V 30 letih življenja je Tina skusila že veliko, življenje se je močno poigralo z njo. Že tri leta je vdova s tremi majhnimi otroki, skozi življenje se težko prebija. Če ne bi bilo staršev, ki ji veliko pomagajo, bi že zdavnaj obupala. Pred kratkim je srečala moškega, vdovca brez otrok, ki se zelo trudi, da bi se podrobneje spoznala. Ker je že večkrat doslej imela slabe izkušnje, ne more prepoznati, ali misli resno.
Tino spremljajo dvomi in bojazni pred razočaranjem pri iskanju novega življenjskega partnerja zaradi negativnih izkušenj, ki jih ima v življenju. Pogosto srečujemo ljudi, ki ne znajo jasno presoditi čustev in namer partnerja. Vendar, čim bolj osebnostno zrel je človek, tem večja verjetnost je, da najde pravi odgovor in pravilno oceni čustva in namere partnerja do sebe. Opozoril bi rad, da mnogokrat ljudje ne vidimo najbolj očitnih stvari ali pa jih omilimo in prikrojimo lastnim željam, pogosto tudi zaradi nekakšne nevrotične potrebe po ljubezni, zaradi katere raje živimo v iluziji, kot, da bi se soočili z bolečo resnico. Eni tudi premalo poznajo partnerja, saj ga srečujejo le redko in še to zgolj v prijetnih situacijah. Lahko je tudi vedenje partnerja zares tako, da gaje težko razbrati. Lahko pa težave povzroča naše vedenje samo.
V življenju pa moramo sami ugotoviti, kakšna čustva goji nekdo do nas na osnovi njegovega vedenja. Pri tem moramo upoštevati, da ljudje različno izražajo svoja čustva in da obstaja med ljudmi tudi razlika v zmožnosti in globini čustvovanja. Zato nam zgolj eno samo vedenje ne more biti zanesljivo in v vseh primerih pokazati, ali nas kdo ljubi in s tem tudi upošteva in spoštuje.
Tina naj poskuša novega partnerja spoznati v različnih situacijah in morda pogostejših stikih, upoštevati pa mora tudi njegovo vedenje do njenih otrok in njihove reakcije. Odločitev bo morala sprejeti sama. Prisluhne naj sama sebi in svojim intuitivnim sposobnostim pri razlikovanju tega, kar je dobro zanjo in kaj ne v tem novo nastajajočem odnosu.
mag. Bojan Šinko
z vso svojo močjo kot sonce. V osnovi so stvarni, kar pomeni, da jih nikoli ne premamijo mamljive ponudbe, kajti točno vedo, kaj si želijo in kaj hočejo. Všeč jim je, da so zadeve trajanje, imajo stalne prijatelje, stalnega srčnega izvoljenca in iste delavne pogoje. Na to so preprosto tako navezani, da si ne predstavljajo, da bi bilo druga-
Kadar se nam sreča nasmeje, srečamo prijatelja, kadar nam obrne hrbet, srečamo lepo žensko. (Kitajski pregovor)
če. Seveda so prepričani v svoj prav in ga zelo ambiciozno zagovarjajo. Veliko jim pomenita tako sloves kot javno mnenje. Trudijo se, da z lastnim delom uspejo in tako dobijo javno priznanje ali nagrado (kar je pri tej kombinaciji izvedljivo). Z leti postanejo modrejši in bogatejši - tako materialno kot duhovno.
Prihodnjič: BIVOL - pet življenjskih elementov Tadej Šink, horarni astrolog Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
Svetovanje za vas ... za vse nas
Osebnostna rast in motivacija (1.)
V življenju vsakega posameznika se dogaja mnogo stvari. Od rojstva naprej se nenehno učimo in nadgrajujemo. Smo v obdobju, ko se je potrebno hitro prilagajati in zanesti nase, na svoje občutke, da delamo tisto, kar je najboljše za nas. Mnoga podjetja so se v zadnjem času prestrukturirala, spremenila svoje programe, spremenila imena, lokacije.
Pred leti je bilo mnogo majhnih trgovin, zasebnikov, v zadnjem času so se tendence spremenile in je več velikih podjetij in centrov, ki prevladujejo na tržišču. Nekateri aktivno sodelujejo v tej igri sprememb in tudi imajo nekaj od tega, drugi jih opazujejo od daleč, pri tem pa nergajo - tako pač je ... Ravno tako je tudi na osebni ravni. Nekdo lahko v svojem življenju naredi spremembo in doseže rezultate, ki so mu bili pred tem nedosegljivi, drugi ostanejo v svojem ritmu in ne želijo nič spremeniti, saj jim je tako udobno, zaradi tega se tudi ne dogajajo spre-
membe v posameznikovem osebnem življenju. Ponavadi so spremembe zaželene, vendar mnogo ljudi duši strah, ker ne vedo, kaj se bo zgodilo, bojijo se, da bo morda še slabše, kot je bilo. Ko bi bil vedež, ne bi bil revež - pravijo. Da, ko bi vedeli ... , vendar včasih je potrebno tudi tvegati, nekaj odpraviti in iskati nove izzive - brez tveganja se ne bi naučili plavati, ne bi shodili, ne bi Ikarus poletel, ne bi spoznali drugih planetov ... Še in še bi lahko naštevali, kaj vse se ne bi zgodilo, če ne bi bil nihče pogumen in šel preko svojih omejitev, če ne bi upal narediti nekaj drugače
kot drugi pred njim. Celo življenje je učenje - če se želimo učiti in spoznavati nove stvari, moramo zbrati nekaj poguma in biti vztrajni pri tem, kar počnemo. V današnjem času se nam ponuja mnogo stvari - od knjig, raznih tečajev, delavnic, obiski terapevtov, razvedrila za kratek čas, plesa in razgibavanja v raznih centrih, wellness ... , mnogo je stvari, s katerimi si lahko zapolnimo svoj čas. Pri vsem moramo vedeti - v kaj vlagamo energijo - tisto se bo širilo, razraščalo - oz. na tistem področju, kjer delamo, tam bomo postali močnejši.
Pogum, samozavest, vztraj-
nost in neomajno zaupanje loči uspešne ljudi od neuspešnih. Nekdo si želi samo to, da bi lahko v miru ležal, užival življenje. Prav - tako si je izbral in če on tako želi, potem bo vse naredil v to smer, da se mu bo to uresničilo. Nekdo želi biti uspešen v svojem podjetju - vse bo naredil, da mu bo uspelo. Drugi spet želi vlagati vse v svoje otroke - da bi bili otroci srečni in vse dela tako, da jim ugodi. Tudi prav. Ko ugodi otrokom, pa je ponavadi razočaran, ker mu tega ne vračajo.
Marsikdo ni zadovoljen z delom, ki ga opravlja, morda dela
Veliko vas je izrazilo željo, da bi se izpopolnjevali, dopolnjevali in učili v skupini, saj vemo, da nam skupina daje moč in oporo tedaj, ko sami ne vemo, kako naprej. Dogovorili smo se, da bomo ustvarili novo skupino ZA OSEBNOSTNO RAST IN MOTIVACIJO. Vabimo vse, ki želite sodelovati, da se zberemo v četrtek, 17. 4., ob 19. uri v društvu Feniks, na Mariborski cesti 15, ali pa pokličite: 051413 354 in se pogovorimo.
v tovarni, za tekočim trakom, se pritožuje nad svojim življenjem, vendar nič ne naredi, da bi se stanje spremenilo. Vsak je svoje sreče kovač - je star pregovor, ki pa velja vsak dan, v vsakem trenutku!!
Milena, predsednica društva Feniks
Slo POP novice
Odlična slovenska pevka Nuška Drašček je posnela novo skladbo Žar strasti, avtorjev Edvina Fliserja, Aleksandre Šegule in Aljaža Šimeka. V njej je pevka, kije sicer tudi solistka pri vokalni zasedbi Pepetuum Jazzille, pokazala izjemne interpretativne sposobnosti, ki jo uvrščajo v sam vrh slovenskih vokalnih solistk.
-,k-k-k
Na glasbenih policah je tudi noviteta Edvina Fliserja -skladba Življenje takšno je, ki se predvsem v besedilu spogleduje s šansonsko usmeritvijo in je primeren prispevek ob njegovi 40-obletnici nastopanja na Slovenski popevki.
•k-k-k
Po odhodu Marka Vozlja je skupina Čuki izbrala novega pevca. Novi član najuspešnejše skupine zadnjih 20 let v Sloveniji je Jernej Tozon iz Škofje Loke. 28-letni temno-lasec je sin slavnega baritonista Tomaža Tozona, dolgoletnega člana Slovenskega okteta in kvarteta. Mama poje v Slovenskem komornem zboru. Torej ima Jernej glasbo položeno tako rekoč v zibko.
•k-k-k
Za lahko noč je naslov skladbe obetavne vokalistke Ele, ki je mnenja, da danes premalo stavimo na glas in skladbe izvajalcev, več pa na vse drugo. Ela je za skladbo Za lahko noč posnela videospot, ki so ga premierno predvajali minuli četrtek na TV Paprika.
-k-k-k
Party Kids je skupina mladih pevcev in plesalcev, ki jih vodi Natka Geržina, nekdanja članica skupine Power dancers. Party Kids so moči združili s Steffaniom iz nekdanje skupine Game Over. Pred nami je priredba skladbe Odpelji me - prav tako že nekdanje skupine Bepop.
-k-k-k
Živahna mlada pevka Niki, ki je po rodu Belokranjka, ima rada lepe, spevne melodije, mediteransko glasbo, slovensko harmoniko, divje latino in ciganske ritme, predvsem pa harmonične, živahne pesmi, ki si jih ljudje hitro zapomnijo in jih bodo čimprej prepevali skupaj z njo. Vedno nasmejana pevka Niki seje pred dnevi predstavila z lahkotno pomladno skladbo Malo je premalo.
-k-k-k
ElaBanda je skupina šestih primorskih glasbenih pre-kaljencev z globokimi glasbenimi koreninami iz različnih glasbenih žanrov.
Več o skupini najdete na www.myspace/elabanda.com.
-k-k-k
Popularni komercialni in splošno nenormalni sekstet, ki druži lepote slovenske flore in favne pod imenom Slon in Sadež, je ponovno zagnal kitarske ojačevalce in pred dnevi stresel ljubljanski Orto Bar.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. WERNER: NE GANE ME
9.,D.OMIS^UMER: METEOR
S. ADI
: ZLATA RIBICA
7. i OMAR NABER: SANJAM 6. TABU: PESEK IN DOTIK 5. EROIKA: SOLINAR 4. REBEKA DREMELJ: VRAG NAJ VZAME 3. NUŠA DERENDA: DANES VRAČAM SE
2. VLADO KRESLIN: CESTA 1. LANGA: ZA SVOBODO DIVJEGA SRCA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Adi Smolar sporoča: Brez dlake na jeziku
Adi Smolar se je rodil v glasbeni družini, njegov oče je bil trobentač v skupini Fantje treh dolin.
V mladosti je igral klarinet in harmoniko in bil član pevskih zborov. Osnovno šolo je obiskoval v Vuzenici, gimnazijo pa v Ravnah na Koroškem. Z osemnajstimi leti je pričel igrati tudi na kitaro. Leta 1981 je imel prvi javni koncert v Cerknici, v devetdesetih letih pa je postal znan širši slovenski glasbeni sceni. Znan je predvsem kot kantavtor in pisec besedil za različne glasbene skupine (Avia band, Victory, Napoleon, Marta Zore, Jan Plestenjak, Lintvern, Oto Pestner, Tanja Ribič, Romana Kranjčan ...), leta 1993 je izdal tudi pesniško zbirko z naslovom Naš svet se pa vrti. Leta 1996 je izdal kratko mladinsko prozo z naslovom Pujsa in Andrej Migec, sicer pa je v reviji Firbec objavljal otroško prozo Zgode in prigode Tečka Sitnobe. Poleg sedmih zlatih petelinov je prejel tudi dva viktorja popularnosti: za leto 1996 in 1998.
Kraj, kjer zadnjih šest let prebiva Smolar z družino, je vas Šmartno pri Slovenj Gradcu. Ob izidu svoje nove plošče z naslovom Brez dlake na jeziku je Adi nastopil pred svojimi domačini oziroma tudi sosedi iz bližnjih krajev in poskrbel za nepozabno doživetje. Predstavil je nekaj pesmi starejšega datuma, ki jih je navezal na prav-
Diskografija
No ja, pa kaj (1990, 1997)
Bognedaj, da bi crknu
televizor (1995)
Saj te prime - pa te mine
(1996)
Jaz sem nor (1997) Od A do S (1998) Je treba delat (1999) Jaz ne grem v šolo (2000) Ne se bat (2001) Koncert - v živo (2002) Vse je krasno (2004) Brez dlake na jeziku (2008)
Od leve: Tadej Vesenjak, Anže Palka in Adi Smolar.
Foto: Anže Cigoj
kar minule praznike (Če svet prijazen bi postal), materinski dan (Daleč je za naju pomlad) in svoj 49. rojstni dan (Ko sem bil mlad, sem bil trapast, zdaj ko sem star, sem še bolj), nato pa z izvedbo nekaj pesmi z novega albuma dokazal, da mu nikakor ni zmanjkalo navdiha in smisla za pisanje kritičnih in šaljivih
nes pa je direktor in umetniški vodja flamenko festivala. Tadej pa je Adija s svojimi skladbami in teksti v svojem narečju - pr-leščini - prepričal že pred leti na Kantfestu, to je vsakoletnem srečanju kantavtorjev v Rušah.
Na koncu predstavitve novega albuma, ki je potekal v Smolarjevem domačem kraju, je predsednica Kulturnega društva Šmartno pri Slovenj Gradcu Adiju predala veliko torto v obliki kitare, z željo, da bi še dolgo in uspešno ustvarjal ter bil tako v ponos vsem sokrajanom. Prireditev je bila preprosta, prijazna, zabavna, poučna in na trenutke ganljiva, pač takšna, kakršne so tudi Adijeve pesmi.
MZ
Filmski kotiček
Tekla bo kri
Daniel Plainview je opredmeten ameriški sen: iz nič ustvari bogastvo, pri tem pa uporabi le svojo jekleno voljo in roke. Prične z iskanjem nafte in po najdbi prve vrtine se sproži plaz odkritij novih nahajališč. Toda še pred odkritjem prvega nahajališča si po nesreči zlomi nogo. Ta na videz nepomemben dogodek je pravzaprav simbolika vrste nesreč, ki se mu bodo dogajale vsakič, ko bo s pomočjo nafte postal bogatejši. Toda njegova neizprosnost slediti zastavljenemu cilju ga ne spravi z začrtane poti. Osebna cena, ki jo mora za to plačati, je seveda strašansko velika in vodi k neizogibnemu koncu, v katerem pa seveda ... teče kri.
Film Tekla bo kri je epsko zastavljena zgodba, ki je prikazana minimalistično, skozi oči enega človeka. Ta človek, Daniel Plainview, je metafora za celotno ameriško naftarsko industrijo. Skozi njega vidimo, kako je ta industrija sploh nastala in zakaj. Vso genezo sedaj
There Will Be Blood
Igrajo: Daniel Day-Lewis, Paul Dano, Stockton Taylor Režija: Paul Thomas Anderson
Scenarij: Paul Thomas Anderson po romanu Uptona Sinclaira Žanr: drama Dolžina: 158 minut Leto: 2007 Država: ZDA
lažje razumemo, saj jo režiser s pomočjo kopice bližnjih posnetkov prikaže na osebni in intimni ravni. Korporacijske pošasti, ki jih poznamo danes, so torej le neizogibna posledica sledenja ameriškemu snu, podaljšek divjega zahoda, ko so ob-upanci, ki niso imeli nič več izgubiti, šli na vse ali nič. Za vsako ceno. Tudi ko so dosegli svoje, so še vedno živeli na tak način, saj drugače več niso znali. Če je šlo od začetka za vprašanje denarja in preživetja, gre kasneje samo še za igro oz. način bivanja, katerega mentaliteti smo v globalnem gospodarstvu danes priča bolj kot kdajkoli: namreč to, da takšni ljudje ne poznajo besede 'dovolj.'
A ne samo tega: film jasno prikaže, kako in zakaj se je v ZDA razrasel takšen verski funda-mentalizem in zakaj je družina v tistih logih takšna svetinja. Ne zaradi uradnih razlogov, temveč zgolj kot sredstvo marketinga in manipulacije z ljudmi. Če ne verjamete, poglejte oglasne
besedil.
Na prireditvi sta navdušila tudi Adijeva gosta, kantavtorja mlajše generacije Anže Palka iz Ljubljane in Tadej Vesenjak iz Velike Nedelje. Anže je pred štirimi leti z Adijem že sodeloval pri snemanju skladbe Prizori za zavesami in pri snemanju videospota za isto pesem, da-
CID vabi!
Razstava
Do 25. aprila: razstava foto natečaja »Sikajoči pogledi, regajoče misli«. Razstavo je na osnovi nagradnega foto natečaja pripravilo društvo Societas herpetologica slovenica - Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev - v sodelovanju s fotografskim društvom Grča in pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije. Na ogled so fotografije žab, močeradov, kuščarjev in kač, ujetih v zanimivih trenutkih. Petek, 11. aprila, ob 20. uri: potopis: Afrika - Kenija in Tanzanija. Z nami bo popotnik Zoran Furman, ki se je po obisku Nairobija, nacionalnega parka Masai Mara v Seren-getiju, jezera Turkana in mnogih drugih afriških zanimivosti podal na treking na najvišjo goro črne celine, Kilimandžaro. Prostovoljstvo
Sreda, 16. aprila, ob 11. uri: okrogla miza o možnostih prostovoljnega dela mladih v mednarodnem prostoru. K sodelovanju smo povabili nekatere slovenske organizacije, ki mladim ponujajo možnosti pridobivanja prostovoljskih izkušenj v mednarodnem prostoru. Kot gosta bosta na okrogli mizi sodelovala predstavnika Mladinskega informacijskega centra iz Ljubljane in Mreže mladinskih centrov Mama, ki koordinira promocijo evropske prostovoljne službe preko mladinskih centrov kot podpornih organizacij.
Mednarodno sodelovanje
Organizacija Steinbeis - Innovation Centre "European Projects" koordinira programe evropske prostovoljne službe na tromeji med Nemčijo, Švico in Francijo. Za prijavni rok 1. 6. 2008 razpisuje nekaj prostih mest za prostovoljce. Pozanimajte se v CID-u! CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
plakate okoli sebe: takorekoč na večini imate srečno mlado družino (ali vsaj dojenčka), ki vam prodaja vse od zobne paste do lokomotive. Kdor trdi, da je danes seks eksploatiran v reklamne namene, očitno živi na Marsu.
Glavni junak se imenuje Plainview, kar pomeni 'jasen pogled.' In res, človeku so vse stvari jasne, predvsem ljudje in njihovi medsebojni odnosi. Namesto, da bi to znanje uporabil v splošno dobro, se kot tipičen individualist prične obnašati kot nafta, ki jo tako zelo ljubi: njegove besede tečejo gladko kot olje, njegov svilnat glas z obljubami o lepši prihodnosti zapelje množico lastnikov zemljišč, da jih prodajo za drobiž, kasneje pa Plainview z njimi služi na veliko. Daniel Day-Lewis je brezskrupuloznost svojega lika precej očitno ukradel od
legendarnega Johna Hustona, saj je njegovo igro spolzkega magnata naštudiral do pičice, vključno z odmori v svojih monologih.
Moralni in etični propad glavnega junaka je prikazan naravnost fantastično. Kri se prične dogajati že v prvih nekaj minutah filma, na polovici vidimo lep posnetek, ko se glavni junak zlije s temo in tako simbolno postane črna nafta, torej objekt lastnega oboževanja, in ker nafta do takrat ubije že nekaj ljudi, je konec, ko on, ki je sam postal nafta, prične ubijati tudi sam. Kljub temu se ne moremo znebiti občutka, da globoko v sebi še vedno ostaja dober človek, a je proti svojemu početju nemo-čan karkoli storiti. Več kot zaslužen Oskar za brez dvoma težko in večplastno glavno vlogo.
Matej Ferce
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
LUKA OB TRŽAŠKEM ZALIVU
PREPLETEN OKRAS
ARHITEKT (BERTOLD)
FRANCOSKI SKLADATELJ (MICHEL)
PREBIVALKA SENEŠCEV
POSODA ZA OSLO, OSLENIK
BOLEZENSKI STRAH PRED TUJCI
RIMSKE TROJANE
SREDNJEVEŠKA IGRA
NEMŠKI SPOLNIK
TRHEL LES, TRHLENINA
LOJZE TURK
PIJAČA IZ JANEŽA
IZR. POLITIK (ARIEL)
KLICA
VELIK GORSKI VRH
JAPONSKI BOG Z LISIČJO GLAVO
DRUŽINA MORSKIH RIB KOSTNIC
NORVEŠKA SKUPINA
MESTECE V DALMACIJI
TAJNI ODPOSLANEC
PEVEC OFARIM
OČESNA MREŽNICA
ŽENSKA, KI
SMRDI SMRDULJA
GR. BOG, ESKULAP
HRV. KOŠARKAR (MATE)
ALENKA MAVEC
NEMŠKA TEKAČICA
LADJA VLAČILEC
PRITOK ZAHODNE MORAVE
FR. ROKOMETNI TRENER (CLAUDE)
KRANJ
PRIPADNIK SASOV
PRIPADNICE JEHOVCEV
IRENA ZERJAL
NESNAGA, PACEK
VELIKA PRIPOVEDNA PESEM
REKA V NEMČIJI
MLEČNI IZDELEK
AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA
SEVERNI JELEN
TONE SLAK
NAČIN RAZKUŽEVANJA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: ambra, koran, Okada, Ratib, modrijaš, KR, prestave, skrpucalo, remorker, LA, atirija, Starman, OA, ogenjček, AJ, Aare, zvržek, AIV, tar, olgica, tat, No, Onič, Norris, invalid, Skordiski, ježica, tasta, TIS, EZ, var. Ugankarski slovarček: BURNELEIT = vzhodnonemška tekačica (karin, 1943 - ); INAR = japonski bog z lisičjo glavo; KIDEN = oseba iz Marvelovih komičnih serij; ALI = francoska srednjeveška kratka igra; LUBETKIN = ruski arhitekt (Bertold, 1901 - 1990); ONESTA = francoski rokometni trener (Claude, 1957 - ); TALETAS = grški pesnik iz Gortine na Kreti.
Zanimivosti
Rusi bodo praznovali dan zakonske ljubezni
Moskva, 8. aprila (STA) - Rusi so se odločili, da bo 8. julij odslej njihov dan ljubezni, torej ruska inačica svetega Valentina. Ta dan bo tako posvečen družinskim vrednotam in prizadevanjem, da bi bilo čim manj primerov ločitev in nasilja v družini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pobudnica dneva zakonske ljubezni in družinske sreče, dneva, ko bi pari sklenili zakonsko zvezo, si ustvarili družino in si brez sramu rekli, da se imajo radi, je ruska poslanka Valentina Petrenko.
Kot je pojasnila, želijo na ta način promovirati podoben praznik, ki ga imajo v regiji Uljanovsk na dan Marijinega brezmadežnega spočetja, namenjen pa je rojstvom. Tiste ženske, ki rodijo devet
mesecev po Marijinem brezmadežnem spočetju, to je 12. junija, ki je prav tako ruski državni praznik, dobijo za darilo hladilnik in televizor.
8. julij je sicer pravoslavni praznik, praznik sv. Petra in Fevronije, iz 13. stoletja, ki sta bila znana po svojem dolgem in srečnem zakonu.
Železna lady po mnenju Britancev najboljša premierka
London, 7. aprila (STA) - Britanci menijo, da je bila Margaret Thatcher najboljša britanska premierka po drugi svetovni vojni, je pokazala anketa, ki jo je danes objavil časnik Daily Telegraph. Za "železno lady", ki je britansko vlado vodila med letoma 1979 in 1990, je glasovalo 34 odstotkov sodelujočih v anketi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Thatcherjevi sledi Winston Churchill, ki je Veliko Britanijo vodil med drugo svetovno vojno in tudi v letih 19511955, je podprlo 15 odstotkov Britancev. Na tretje mesto seje z 11 odstotki uvrstil Tony Blair, britanski premier od 1997 do junija 2007.
Harold Wilson, britanski voditelj od 1964 do 1970 in nato od 1974 do 1976, je četrti z devetimi odstotki, peti pa Clement Attlee, premier od 1945 do 1951, ki je prejel sedem odstotkov podpore.
Trenutni britanski premier Gordon Brown je prejel manj kot odstotek glasov. V anketi je sodelovalo 2062 ljudi.
Pametnejše ženske imajo več možnosti za poroko
Sydney, 7. aprila (STA) - Ženske z univerzitetno izobrazbo imajo večjo možnost, da se bodo poročile, kot tiste manj izobražene, je pokazala avstralska raziskava, ki postavlja na glavo
splošno razširjeno mnenje o izobraženih ženskah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Raziskava univerze Monash, ki je bila narejena na podlagi podatkov iz popisa prebivalstva leta 2006, ugotavlja, da poroka vse bolj postaja zadeva visoko izobraženih in premožnih ljudi. "Dogaja se nekaj novega, predvsem pri ženskah,"pravi raziskovalka Genevieve Heard.
"Dolgo je veljalo, da so bolj izobražene ženske manj tradicionalne in bolj finančno neodvisne, torej je bilo manj verjetno, da se bo morale ali hotele poročiti. Ta podmena je seveda nastala na podlagi podatkov za dolgo obdobje," je dejala Heardova.
"Toda zdaj, na podlagi podatkov iz leta 2006, lahko vidimo, da se je ta vzorec dejansko obrnil, se pravi, da bodo ženske z višjo izobrazbo, posebej tiste z diplomo, bolj verjetno poročene kot pa njihove kolegice z nižjo izobrazbo," je pojasnila.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04I3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 12. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). NEDELJA, 13. april: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OB-
VESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PONEDELJEK, 14. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport.
14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 15. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 V živo. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški radio). SREDA, 16. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00.
5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
ČETRTEK, 17. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za
duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PETEK, 18. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Dobro od rok vam bodo šli pogovori In na redili boste tudi selekcijo, kdo vašo pomoč potrebuje in kdo ne. Intenziven čas vas čaka na delovnem mestu, toda na drugi strani bo tako, da prihaja vaših pet minut. Tudi doma ne boste počivali, ampak boste zelo pridni in aktivni.
BIK
Raziskovanje in odkrivanje neznanega bo tisto, karvam bo počasi In korak za korakom vlivalo motivacijo. Čas je, da se sprostite in da zajamete življenje z veliko žlico, na delovnem mestu boste pripeljali do konca skupinski projekt. V ljubezni drvite novim zmagam nasproti.
DVOJČKA
, Naredili boste finančno sintezo J In naredili določen načrt, ki se ^	vam bo zelo dobro obrestoval.
Mnogo priložnosti bo tako za pogovor kot izmenjavo mnenj. Aktivni boste v neki večji skupini ljudi. Na ljubezenskem obzorju sledi čas, ko se na pravilen način pogovorite.
RAK
Dinamično obdobje bo še vedno trajalo in tako bo pravilno, da naredite analizo, česa se boste lotili, da svojo energijo porabljate učinkovito. Pridobili boste notranjo modrost in sledili intuitivnim signalom. Stvari se bodo v tem tednu odvijale hitro.
LEV
Odpravili se boste na pot In določenim stvarem prišli do dna. V tem dojemanju boste naleteli na kopico novosti in ovir, toda to je tudi pot samo-spoznanja. Ugodne povezave imate na delovnem mestu, nekaj težav bo samo pri prilagajanju. Partnerjeva roka vam bo v pomoč.
DEVICA
Sreča je na strani pogumnih ljudi in tako bo čas, da se soočite z določenimi novostmi. Pomladna jutra so v samem bistvu cvetoča in tudi sami morate slediti notranji harmoniji in radostiti svojo dušo. Sprehodi v naravo bodo točka popolnosti in čas je, da sledite sanjam.
TEHTNICA
Sonce sreče se bo okrepilo in spoznali boste, da v sebi nosite določen zaklad. Vsekakor bo partnerjeva roka in predvsem namig tisti, ki vam bodo v lastnem bistvu pokazali, kaj morate še spremeniti. Na delovnem mestu bodo uspehi skozi pomoč sodelavca. Srečen dan: četrtek.
ŠKORPIJON
Poti usode so različne in tako boste našli tudi način, kaj morate še spremeniti. Ojačall se bodo intuitivni signali in tako lahko sledite notranjim idealom. Resnica je nenazadnje tudi ta, da boste imeli ogromno dela in obveznosti. Vendarle pa ne smete pozabiti nase.
STRELEC
Preživeli boste obilico ustvarjalnih in kreativnih uric. Pomladno hrepenenje bo kot topel veter sredi vročega poletja in tako boste našli nov smisel. Negovati boste morali tudi svojega notranjega otroka. V ljubezni boste sejali ljubezen. Vseeno se spomnite na prijatelje.
KOZOROG
Dogodilo se bo, da sledite nekemu notranjemu glasu in tako dožlvlte določeno preobrazbo. Posebno izvirno obdobje vas čaka na delovnem mestu. Sledila bo določena prenova pri financah. Nakazano je, da ohranite trezno glavo. Imeli boste polne roke dela in obveznosti.
VODNAR
Ljubezen bo kot ocean razsežnosti in počasi boste našli notranjo modrost In smisel, kaj morate še spremeniti pri sebi. Ko določeno stvar dokončate, se odpravite naprej in tako boste našli tisto srečo in radost. Odprle se vam bodo ugodne povezave v komunikaciji.
RIBI
Tečejo nitke in nakazano bo, da gradite na radosti, romantiki in Imate zelo prijetna čustva. Topla dlan partnerja vam bo v pomoč. Če ste še samski, boste kmalu ujeli Amorjevo puščico. Spoznali boste, da morate biti bolj aktivni. Na delovnem mestu bo čas povečane dinamike. _ Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
GRŠKI PESNIK
STANE UREK
ALFI NIPIČ
Prejeli smo
Kje bom jemal, da bom vam dajal!
Sem dolgoletna bralka Štajerskega tednika in redko mi uide katera novica, predvsem z ormoškega konca. Tokrat sem zbrala pogum in se odločila, da napišem svoje mnenje o dogajanjih na "ormoški politični sceni", ki ji najbrž tudi bralci Štajerskega tednika sledijo. Moje mnenje bo pač mnenje nemočne opazovalke, sicer delovne ženske, matere, babice, Ormožanke, ki ji ni vseeno, kaj se v Ormožu dogaja, sploh pa kam gre (tudi naš) denar in kam vodijo že vsa skoraj neverjetna politična prerekanja in "merjenja moči".
Res je, da se ljudje radi pogovarjamo drug o drugem, da ogovarjamo, predvsem "aferice" so bile vedno privlačne za debate, če pa so začinjene s politiko, so privlačne toliko bolj.
Vsebina mojega današnjega pisma ne bo ravno "visoka politika", pač pa preprosto mnenje preprostih ljudi, tistih, ki jih srečujem na ulici, v trgovini, pri frizerju in pri običajnih dnevnih opravilih.
Prejeli smo
Trofenik vložil tožbo
(Odgovor na sestavek, objavljen 7. marca 2008)
Alešu Arihu z veseljem spregledam njegov ozek pogled na politično udejstvo-vanje, saj v začetnem delu objavljenega pisma izraža zgolj neuresničene lastne politične ambicije.
Težje oziroma nemogoče pa je iti mimo Arihove razlage postopkov najprej ustanavljanja, kasneje pa delovanja Muzeja Ormož. Njegov pogled na to področje bi seveda, zaradi delovnega mesta, ki ga zaseda, moral biti bolj nepristranski in objektiven, česar pa, očitno zaradi svoje politične angažiranosti, preprosto ni zmožen. Od direktorja muzeja bi namreč javnost pričakovala več odgovornosti do dogodkov iz zgodovine, pa čeprav novejše, kot jo zmore Aleš Arih. Poleg tega pa bi moral poznati vsaj nekaj več osnov proceduralnih postopkov in poznati pravo razdelitev vlog in kompetenc ob njegovem imenovanju za direktorja PMP.
Če bi poznal tovrstne postopke ali bolje rečeno, če se ne bi zaslepil pred njimi, seveda ne bi mogel deman-tirati dejstva, da smo Ariha v Ptujski muzej pripeljali Ormožani! In to dobesedno! Leta 2005 je bil ponovno, še drugič imenovan prav z našo pomočjo, saj smo mu prav z našim soustanovitelj-skim glasovanjem dejansko potrdili njegov mandat. Brez tega ne bi mogel zasesti tega delovnega mesta. Nazadnje je o soglasju za njegovo imenovanje odločal tudi občin-
Začela bom z "opevanim" ormoškim muzejem: preprosta logika nas preprostih prebivalcev Ormoža vodi do enostavnega zaključka: Saj nam Muzeja nihče ne jemlje!!! Muzej bo deloval še naprej z enakim poslanstvom, kot deluje že 16 let, ne glede na njegov status. Zakaj ne bi bil enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, če nas bo tako veliko manj stal!!! Mislim, da je to edino pomembno: Manj stroškov!
Zakaj referendum, zakaj dodatni stroški, zakaj toliko hude krvi, če pa je zadeva pravzaprav tako zelo preprosta!
Glede na to, da se v našem malem mestu med seboj zelo dobro poznamo, vemo, kdo so tisti, ki si z oporekanji dajejo duška, tudi na vprašanje - zakaj (?), bi zlahka odgovorili, a bi bila to potem že druga zgodba.
Tudi sanjsko urejena okolica gradu, muzej na mestu "grajske pristave", nova, že skoraj fantastična konferenčna dvorana (kot smo videli na predstavitvenem filmu), vsa v steklu itd. (da ne govorim o pomislekih o primernosti takšnega futu-rističnega objekta v okolje parka); se mi ne zdi najnujnejša glede na to, kaj pa v občini Ormož zarespotrebu-jemo!!!! Ne samo da bi gradnja imenovanega grajskega
kompleksa ogromno stala; sprašujem se, čemu pa bi sploh služila. Koliko bi stalo kasnejše vzdrževanje? In vse tisto, kar takšen objekt za funkcioniranje še potrebuje (elektrika, ogrevanje, hišnik, čistilka...).
Pa še o enem referendumu govorijo v Ormožu! Smo za ali proti takšni "potrati", bi v tem primeru bilo še najprimernejše referendumsko vprašanje. Seveda pobudnik za referendume ni "ljudstvo", ki mu je osnovna skrb, kako bo preživelo iz meseca v mesec; pač pa politiki!!! Svetniki v občinskem svetu! "Poslanci ljudstva"! Pa kaj nam delajo?! Zakaj si niso omislili referendumov, ko se je zapirala Tovarna sladkorja, se sprašujem; zakaj niso takrat "kovali zarot" z dotič-nim poslancem v Državnem zboru? Zakaj je pravzaprav zaprtje Tovarne sladkorja šlo tako mirno mimo ormoških politikov in končno tudi mimo vseh občanov?!!! Pa je šlo za tovarno(!), ki je mnogim tako ali drugače dajala kruh!
Bralec, nikar ne reci, naj utihnem, sej ne vem, za kaj gre!... Morda. A slutim, da je nekaj hudo narobe. Ja!!!. pa tudi Radio Prlek poslušam! Veliko aktualne politike je slišati z valov domačega radia! Veliko zmedenih prispevkov brez glave in repa! Veliko be-
sed, ki nič ne povedo, le tako zelo, zelo nizko "udarjajo". (Na delo opozicije v ormoškem občinskem svetu, me spominjajo!) . in kot da bi bili zaposleni na radiu na daljinsko upravljanje! (Me tudi tukaj slutnje varajo)? Radio pa plačujemo občani! . pa še normalne glasbe za malo veselja nam ne privoščijo! In kaj je še najbolj nenormalno!? To, da se nekateri ne morejo sprijazniti z novim vetrom. Z novim županom. Kaj pa bi končno v enem samem dobrem letu naj "že" naredil?! Tako za "hasek" kot škodo je najbrž to premalo časa!!! Tiste, ki se jim toži po bivšem županu, bi najbrž veljalo spomniti, da je le-ta imel za dokazovanje kar 12 let časa!
Sporočiti želim, da nam je večini dovolj političnih zdrah! To je pravzaprav bistvo mojih razmišljanj! 70 odstotkov nas je v občini tistih z minimalnimi plačami in nič kaj rožnata bodočnost se nam ne obeta. Zato bi veljalo, da vsi tisti "izbranci od ljudstva" svojo energijo raje usmerijo v vzpodbujanje gospodarstva, kmetijstva inpo-dobno. Pustite referendume, sanjske zgradbe, brezplodna prerekanja . ! Občani smo resno zaskrbljeni ob misli: "Le kje bom jemal, da bom vam dajal?!"
Marija Ivanuša
ski svet Občine Ormož konec decembra 2005 in izglasoval soglasje k Arihovemu imenovanju za delovno mesto, ki ga zaseda. In to kljub temu, da so takrat bile sprejete tudi že vse odločitve in postopki za izstop OE Ormož iz PMP in ustanovitev samostojnega muzeja Občine Ormož. Toda Arihu je očitno bolj ljubo, da javnost zavaja s tem, da so za imenovanje na to delovno mesto bolj pomembni neformalni pogovori in politične intrige. Zamenjavo pomenov nagovarjanja in potrditve na delovno mesto direktorja institucije, kot je PMP, si lahko privošči samo Aleš Arih in pri tem zavestno sodeluje pri procesih, ki bi ponovno želeli izničiti pomen zgodovine Občine Ormož.
Pri tem pa spet postane žrtev svojega lastnega nepoznavanja delovnega okolja, v katerem deluje. Sicer ne bi mogel tako naivno kompromitirati svojih kolegic -predhodnic z akademskima nazivoma. Zavedli sta ga o izvornosti ormoškega gradiva v PMP, saj ga je samo na segmentu arheoloških izkopanin, ki sta jih odkrivali Bernarda Perc in Zorka Šubic, okoli 5.400 kosov! Mi-nornost, ki jo skuša predstaviti Aleš Arih, pa sodi zgolj v njegovo osebno gorečnost za omalovaževanje veličine ormoške zgodovine. Zavedli sta ga tudi o vlogi in kolobo-cijah o izvornosti, pomenu in odnosu do dveh gotskih plastik (Sv. Barbare in Sv. Katarine iz Velikonedeljske-ga gradu), ki sta doživljali obravnavo, nevredno strokovnih avtoritet in celo neskladnosti z ICOMOVIM kodeksom muzejske etike.
Ena je namreč samovolj-
no brez vednosti Občine Ormož kot lastnice oziroma soustanoviteljice odredila odpeljati arheološko zbirko iz Ormoža v Ptuj, druga pa gotske plastike in kljub svoji strokovni avtoriteti ravnala v škodo Ormoža tako pri poskusu zanikanja porekla omenjenih kipov kot pri delovanju v nasprotju z ICOM kodeksom vedenja muzejskih delavcev. Aleš Arih se torej za ustoličenje na Ptuju zahvaljuje slabo kredibilnim svojim predhodnicam.
Tudi v svoji gorečnosti razlaganja kadrovskih postopkov, povezanih z ustanavljanjem Muzeja Ormož, Aleš Arih pregori. Če se je že lotil javnega obravnavanja kadrovskih zadev v postopku ustanavljanja Muzeja Ormož, bi moral predstaviti celovito zgodbo. Tudi o Zdenki Plejnšek (Kresnik). Popre-teku pripravniškega obdobja v Ormožu jo je Aleš Arih prezaposlil kot pedagoginjo v PMP - tako vsaj izhaja iz evidence pri Ministrstvu za kulturo RS. Zakaj, lahko seveda razloži Aleš Arih sam. Dogovorjeno pa je bilo, da se ta strokovnjakinja po preteku pripravništva zaposli kot kustos zgodovinar v zgodovinskem oddelku OE Ormož. Šele na vztrajanje Občine Ormož je postala vodja OE, z ustanovitvijo Muzeja Ormož, ko smo se izvili prevlade Arihove ptujske samopašnosti, pa je postala njegova direktorica. Za ves potrebni kader v Muzeju Ormož smo torej morali poskrbeti sami in na lastne stroške, brez asistence PMP oziroma Aleša Ariha. Ptujski prispevek je bil samo v tem, da smo zaposlili strokovnjaka, ki so ga na Ptuju zaradi
samo njim znanih razlogov razglasili za tehnološki višek.
Podobne kolobocije smo doživljali tudi z zagotavljanjem drugih kadrov za Muzej Ormož, pri čemer smo se morali ves čas ukvarjati z zahrbtnim delovanjem akterjev, ki jim ni bilo po volji, da bi Ormož vzpostavil institucijo za zaščito svoje zgodovinske identitete.
Vse drugo je plod domišljije in izraz občutkapreganja-vice trenutnega direktorja PMP, ki si svoj položaj utrjuje tudi s pismi bralcev. V tem ne bi videl nič slabega, če z njihovo vsebino ne bi tako drastično spreminjal zgodovine in speljeval vode samo na svoj mlin. Že res, da so nekoč pisali zgodovino samo zmagovalci, žalostno pa je, da še danes direktor PMP bere samo njihove spise; pa še te popravlja in objavlja samo po svoji meri. Seveda mu potem ne preostane veliko časa, da bi se ukvarjal z zadevami, za katere je bil imenovan. Izmikanje od odgovornosti za to, da institucija, ki jo vodi, nima urejenih ustanoviteljskih aktov, je izgovor, ki spet ne vzdrži niti sedanje, še manj pa zgodovinske presoje. Če se za uskladitev ustanoviteljskega akta ne more dogovoriti niti z Občino Ptuj, kjer ima PMP svoj sedež, pa še ime mesta v nazivu muzeja - Pokrajinski muzej Ptuj, kako naj se dogovarja še s komerkoli drugim. Saj vemo, da zgodovinske resnice o urejanju razmer pred lastnim pragom ni uspel še nihče demantirati in prepričan sem, da je ne bo uspelo niti Alešu Arihu.
Vili Trofenik, poslanec Državnega zbora
Od tod in tam
Ptuj • Častniki o Afganistanu
Foto: D. Skok
4. aprila je Območno združenje slovenskih častnikov Ptuj izvedlo vojaško-strokovno usposabljanje z naslovom »Mirovna misija ISAF v Afganistanu«. Predavanje je bilo namenjeno članom Območnega združenja ZSC Ptuj in Območne organizacije zveze vojnih veteranov Ptuj, izvedel pa ga je udeleženec misije ISAF stotnik Ernest Pleh. Udeležencem je bila na kratko predstavljena zgodovina ter verska in politična ureditev Afganistana. Za vse je bila še posebej zanimiva predstavitev kulture in načina življenja v Afganistanu. Z vojaško-strokovnega področja je bil dan poudarek na vlogi misije ISAF in vlogi Slovenske vojske, ki sodeluje v njej že z 9. kontingentom vojakov. Po končanem predavanju so si udeleženci ogledali še nove prostore na območju nekdanje vojašnice Ptuj, kjer od 1. aprila delujejo OO ZSČPtuj, ZVVS Ptuj, Policijsko veteransko združenje Sever in Društvo upokojencev MORS.
Darko Skok
Ptuj • Pevci Mladike zlati
Foto: arhiv OS Mladika
Mladinski pevski zbor OŠ Mladika iz Ptuja pod vodstvom zborovodkinje Jasne Drobne se je 3. aprila v Zagorju ob Savi predstavil na 21. reviji otroških in mladinskih zborov. Zapeli so pesmi: Poletje, Čarni kus, Mlad kovaček in Monkey and Turtle. Žirija je mladinski pevski zbor ocenila s 85,3 točkami in jim podelila zlato priznanje.
Amanda Kralj,
Novinarski krožek OŠ Mladika
Sela • Materinski dan
Foto: arhiv OS Seia
Kulturna dvorana na Selih je bila polna obiskovalcev, predvsem mamic, babic in njihovih spremljevalcev, ki so se odzvali na vabilo učencev OS Sela, ko so z učiteljicami pripravili kulturni program za svoje in za vse mame. Predstavili so se s petjem, recitacijo, igro in plesom. V programu so sodelovale še ljudske pevke in harmonikarja iz KD Sela. Kljub majhnemu številu učencev so osnovnošolci s svojim programom ponovno popestrili kulturni utrip v kraju. Prav s programom se je namreč zaključila velikonočna razstava kmečkih žena na Selih, ki si jo je v treh dneh ogledalo okrog 500 obiskovalcev. Tudi učenci so na njej razstavili svoje likovne izdelke.
MB
Velika Nedelja • Nezadovoljni z delovanjem gasilske zveze
"Gasilska zveza Ormož deluje nezakonito"
Med gasilci je očitno zavrelo. Na sam 1. april so tiskovno konferenco sklicali vodilni v PGD Velika Nedelja z namenom demantirati navedbe v članku Gasilska zveza se krči, objavljenem v Štajerskem tedniku. V svojih izjavah niso bili nič zadržani.
Začel je predsednik Ivan Vajda, ki je povedal, da so v omenjenem članku zasledili mnogo neresničnih trditev. Opozoril je, da v Gasilski zvezi Ormož (GZ) vlada pravni nered, da se manipulira s člani predsedstva, da vlada eno-umje in velika kriza vodenja s političnim predznakom. Takšnega stanja Velikonedeljčani menda niso želeli, ampak jim je bilo vsiljeno.
"Nastala nesoglasja izhajajo predvidoma iz leta 2003. Takratno prikazovanje stanja ob kadrovskih menjavah, prikaz pozitivnega delovanja je bilo čisto sprenevedanje. Ves čas smo bili mnenja, da je treba rahla nesoglasja, ki so bila, na medsebojnem sestanku razčistiti. Ne drži trditev, da jih nismo pozvali k skupnemu dialogu, celo napisali smo jim, o čem bi se radi pogovarjali: o nespoštovanju statuta GZ in pravilnikov, o neprimernih odnosih med posameznimi GZ in člani PGD Velika Nedelja, o neprimernih izjavah posameznikov na seji predsedstva GZ 20. 7. 2005 ipd. Toliko bolj nas moti, da se govori o nekem gasilskem kodeksu, ki mu ni dodano poštenje, tega se v poročilu ne omenja. Na to sem opozarjal na sejah predsedstva.
Skupni dogovori temeljijo na 11. členu veljavnega zakona o gasilstvu, kjer se določa, katere naloge opravljajo društva, v 32. členu pa se opredeljuje, katere dejavnosti opravlja GZ. Ni samoumevno, da si nekdo vzame določene pristojnosti, za vse se je treba dogovoriti, kajti zveza je sestavljena iz članic, ki se prostovoljno združujejo v višje asociacije, te so predpisane v zakonu o društvih. Mi smo prostovoljna, neodvisna, nestrankarska organizacija, to so osnovna določila, ki jih nihče ne more spregledati, kaj šele dati iz osnovnih zakonskih določil," je povedal Vajda.
Če bi fovšija gorela
Povedal je tudi, da je bila potrebna posodobitev tehnike, ki je bila še odločitev bivšega župana, začeta 2005 in lani uspešno zaključena. Veli-konedeljčani niso nabavili le skeletov vozil, ampak tudi po tipizaciji pripadajočo opremo. Njihovo vozilo je tako stalo 171.000 evrov. Po osnovni pogodbi je bil prispevek društva nekoliko višji od 50 %, ob prijavi za sofinanciranje opreme za vozilo pa so bili menda zavrnjeni z besedami: "Če bi fovšija gorela."
"To so stvari, mimo katerih ne moremo. Zato se čudimo očitkom, da bi v Veliki Nedelji radi imeli več. V GZ Ormož je potrebno začeti sistematsko opremljati enote, skrajni čas je, da se odločimo, kakšno požarno varnost bomo imeli na Ormoškem. Vsi vsega ne moremo imeti."
Vajda je predlagal tudi, da se dopolni pogodba o javni gasilski službi, ki jo podpisujeta PGD in lokalna skupnost, sopodpisnik pa je tudi GZ. Znotraj te pogodbe se dogovarjajo o nalogah javne gasilske službe in finančnem deležu lokalne skupnosti za pripravljenost, izvajanje in vzdrževanje. Ta sredstva, po trditvah Ivana Vajde, pokrivajo le 40 % stroškov. Vsa ostala sredstva zagotavljajo znotraj društva ali odvzemajo sredstva, namenjena članstvu za pripravljenost in vzdrževanje tehnike in opreme. "To je nevzdržno, zato smo dali pobudo, da se pogodba dopolni in spremenijo kriteriji ter poviša točkovni sistem. Tako edino lahko pridemo do sredstev za neovirano opravljanje svojih nalog."
Vajda je prepričan, da glasovalni stroj v GZ Ormož dela in spregleda tudi predloge, ki so pomembni za vse članice. V upravnem odboru PGD Velika Nedelja si menda želijo tesnega in dobrega sodelovanja,
Tiskovno konferenco sta začela Ivan Vajda, predsednik PGD Velika Nedelja, in Ivan Hržič, predsednik nadzornega odbora.
vendar ob pogojih, da lahko vsi dajejo svoje pripombe.
Ivan Vajda pa Jožefa Šterma-na, predsednika GZ Ormož, osebno poziva, da si ne dovoli več razpravljati o njegovi bolezni, kot je to menda že počel, saj še ni niti pokopan in ne prekopan. V Železnike je šel pomagat, ker se čuti sposoben, in ne dovoli, da kdor koli razpravlja o njegovem zdravju v takem kontekstu. Štermana je pozval, naj razmisli, ali je še kredibilni predstavnik te GZ.
Zveza ni nadrejeni
organ
Slabo mnenje o delovanju GZ Ormož ima tudi Ivan Hržič, dolgoletni funkcionar PGD Velika Nedelja, GZ Ormož in nekdanji predsednik le-te. Prepričan je, da delovanje GZ in zakonodajo dobro pozna, zato se sprašuje, kako preiti zadeve, ki niso
v čast ne PGD Velika Nedelja in ne GZ Ormož.
"Za nekaj let trajajoča nesoglasja in napetosti je naša PGD večkrat poskušala najti rešitev, vendar se GZ, predvsem njen predsednik Jožef Šterman, obnaša kot absolutno nadrejeni forum. Globoko sem razočaran, da se ne spoštuje tisto, kar smo si predpisali sami v svojih aktih in kar predpisuje zakon. S pogodbo in s statutom društva del svoje suverenosti, nalog in pristojnosti prenašamo na zvezo, za to so zveze, ne pa za to, da bi bile nadrejeni organ! GZ je koordinacijski organ. Na občnem zboru GZ sem predlagal z dnevnega reda umik 8. točke, ker postopek za sprejem novega statuta ni bil izveden v skladu z zakonom o društvih in v nasprotju s 30. členom novega predloženega statuta. Glasno sem prebral 30. člen, pa me nihče ni razumel, kaj bi rad povedal.
Ti delegati, ki so odločali, o tem niso imeli pojma. Če naj bi bilo vse po pravilih, bi moral organ predsedstva sprejeti sklep o začetku postopka za sprejem novega statuta. Imenovana bi morala biti delovna skupina, osnutek bi morali poslati v javno razpravo članicam, vsem PGD. Vsega tega ni bilo! Zato sem predlagal umik sprejema statuta. Prijateljica Vikica je napisala v svojem članku, da je bilo to objavljeno na internetu. Mi o tem nismo dobili nobenega obvestila. Novi statut ni bil sprejet po postopku, ki ga določa zakon. Na Upravno enoto Ormož smo naslovili dopis, v katerem jih obveščamo, da statut ni bil sprejet po predpisanem postopku," je povedal Ivan Hržič.
Vodi gasilsko zvezo hardeška elita?
Podpredsednik društva
Lani so gasilci z Ormoškega pred ormoškim gradom s ponosom razkazovali svoje nove, dobro opremljene avtomobile.
Branko Cajnko se je obregnil ob kodeks gasilca, ki naj bi ga Jožef Šterman menda kršil prvi. "Z nestrpnostjo do drugih je pričel prav on, še posebej do PGD Velika Nedelja. Pozabil je na svoje obnašanje v predsedstvu GZ v času predsedovanja Mirana Fišerja. Koliko sej je bilo maratonskih prav zaradi njega, ker mu je bilo treba pojasniti stvari, ki mu niso bile všeč zaradi PGD Hardek. Danes pa on zahteva od PGD Velika Nedelja, da mora potrjevati njegove napačne predloge in sklepe, saj nima sklepčnih sej. On prvi ne spoštuje gasilcev in GZ Ormož. Ko je bil v predsedstvu, ni hotel prevzeti nobene naloge, hodil je z beležko in si le zapisoval napake. Na občnem zboru 2002 je vse prepričeval, kako je vse narobe, pozabil pa je, da je bil tudi on član predsedstva. Ko je prevzel naloge predsednika in predsedstva s svojo harde-ško elito, je na vse očitke pozabil, ker je vedel, da o njegovem početju zelo dobro vemo člani takratnega poveljstva. V svoj tim je vključil le svoje privržence in člane PGD Hardek. Vse druge je izključil, čeprav dobro ve, da morajo biti po pravilih gasilske službe višji gasilski častniki člani poveljstva. Ali je to kodeks gasilca, ko pride na oblast?
Jožef Šterman poveljniku ukazuje, kdo lahko sodi na tekmah in kdo ne, celo tako daleč je šel, da je dal soditi občinsko tekmovanje gasilcem, ki nimajo sodniških izpitov. Na regijski seji pa je povedal, da PGD Velika Nedelja ni sposobno organizirati regijskega tekmovanja. PGD Velika Nedelja že 10 let prireja gasilsko tekmovanje za pokal Velike Nedelje in je organizator različnih tekmovanj. O tem ne more sam odločati, kakor tudi ne, ali bo nek gasilec dobil priznanje za posebne zasluge, še posebej pa na dnevu gasilcev ne more povzročati konfliktov in zaostrovanj in nazadnje lagati gasilcem, da so bili vse krivi posamezni člani PGD Velika Nedelja. Krivdo priznavamo do te mere, da si Štermanu upamo povedati vse, česar ne počne prav. Konflikt Cajnko - Šter-man je pometel pod mizo, ker si ga ni upal razčistiti. Kje je obljuba z lanskega občnega zbora, da bomo sedli skupaj in razčistili reči?"
Branko Cajnko pa je zaključil: "Gre za namerno nagajanje, razkazovanje moči z edinim ciljem, da ubrani svojo PGD Hardek, saj mu je jasno, da bo oblast slej ko prej rekla, da se na razdalji 150 metrov ne bo opremljalo dveh društev, oziroma se bo le ormoško, ki je osrednje." Cajnko je tudi prepričan, da na volilnem občnem zboru ne more vseh funkcij pobrati eno gasilsko društvo. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Krvodajalci
20. marec - Sašo Zelenik, Pod-vinci 2/c; Jožef Škvorc, Breg 1, Središče ob Dravi; Robert Majč, Cvetlična 2, Ormož; Andreja Prijol, Trnovci 30, Sveti Tomaž; Matjaž Feguš, Ulica Jana Baukarta 1, Ljutomer; Kristijan Dogša, Pavlovci 6/b; Borut Prapotnik, Ptujska 2/a, Ormož; Roman Štih, Lukavci 43; Aleš Meško, Hranjigovci 17; Bojan Kolman, Petanjci 27; Andrej Kolel, Runeč 11; Gregor Bezjak, Gorišni-ca 20; Samo Ftičar, Ulica Juša Kramarja 8, Črenšovci; Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Tomi Cvetko, Zavrč 9; Borut Megla, Osluševci 51; Boštjan Dragar, Rogaška cesta 2/b, Ptuj; Srečko Narat, Trnovec 21/a; Janez Potočnik, Hrastovec 26; Peter Vrtačnik, Markovci 7; Dejan Kavkler, Mostečno 19, Ma-kole; Leon Kaučevič, Apače 177/ a; Marjan Ratek, Dornava 147/d; Marjan Rajh, Gerečja vas 37/e; Bojan Zemljarič, Volkmerjeva c. 30, Ptuj; Dejan Peršuh, Pleterje 47; Janez Vidovič, Gregorčičev drevored, Ptuj; Sašo Kaučič, Va-lesova 24, Maribor; Janez Merc, Gromova 2, Ptuj; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Maks Petrovič, Zg. Pristava 25/a; Vesna Plut, Jiršov-ci 17/a; Marjana Kmetec, Soviče 17; Sonja Plečko, Brezula 58; Aleš Ban, Pobrežje 137; Nedeljka Bušnja, Žmaučeva 4/c, Maribor; Sonja Predikaka, Šturmovci 11; Janko Muhič, Prvenci 19; Borut Kristovič, Markovci 8; Terezija Horvat, Nova vas pri Markovcih;
Zvonko Auer, Mihovce 12; Stanislav Jelen, Podlehnik 12/a; Štefan Petrovič, Strajna 45; Janez Tašner, Mestni Vrh 89; Miran Ljubec, Za-bovci 61; Janez Malinger, Skorba 27/c; Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ptuj; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18; Martina Vogrinec, Ul. H. Lacka 13, Ptuj; Vasja Fric, Dežno 1/f; Aleksander Lovrec, Peščeni Vrh 35, Cerkvenjak; Štefan Rotvein, Tržec 10/c; Marjana Kristovič, Markovci 8; Marija Hojnik, Polenšak 7/b; Stanislav Molnar, Krčevina 83; Tadej Čuk, Drbetinci 5/b; Zlatka Bakač, Lovrenc na Dravskem polju; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Jožica Trafela, Dežno 5/c; Marko Bezjak, Markovci 20; Aleš Vindiš, Dragonja vas 8/a; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Marija Prelog, Markovci 52; Božidar Lah, Cesta na Agrarno 10, Orehova vas; Marjan Kokot, Majšperk 32; Matej Danko, Potrčeva cesta 40, Ptuj; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Roman Šoštarič, Kukava 7; Janez Rojko, Volkmerjeva 30, Ptuj; Rajko Sok, Dornava 107.

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
•	Splošno gradbeništvo
•	Fasaderstvo
•	Kompletna obnova kopalnic in stanovanj
iH Objekttehnlk d.o.o.
Zamenci 5B, 2252 Dornava, GSM: 031/ 26 73 77, email: jh-objekltehnik@gmx.com
SUPER MESTO PTUJ, TEL: 771-0967 APRIL - PRAMENI 25 € (v ceni zajeto pranje, balzam prameni, sušenje, dodatek)
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve,
stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila In leaslngl. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po v. 0038549 372-605
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Lejla Kusanovič, dr.dent.med. v ZD Ptuj
VRTEC KIDRIČEVO
Mladinska ul. 9, 2325 KIDRIČEVO
OBJAVLJA
Javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2008-2009
Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok - novincev - v Vrtec Kidričevo in enoto v Cirkovcah za šolsko leto 2008-2009 v upravi Vrtca Kidričevo, Mladinska ul. 9, in v vrtcu v Cirkovcah, in sicer do 30. aprila 2008, od 7.30 do 15.30. Starši, ki že imajo prošnje in čakajo, naj jih do navedenega datuma obnovijo, lahko tudi telefonsko na številko 799-0130.
Uprava Vrtca Kidričevo
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 2. 4. 2008, opr. št. st 67/2007, v stečajnem postopku nad dolžnikom TRGOVINA UNICO, Vesna Bračko, s. p. - v stečaju, Prešernova 9, 2250 Ptuj
objavlja
PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
•	1/2 stanovanjske stavbe z gospodarskim poslopjem skupne uporabne površine 397,65 m2 s pripadajočim dvoriščem v skupni izmeri 365 m2, vpisano pri vi. št. 855, k. o. Ptuj, št. parcele 1.396, po najnižji prodajni ceni 43.500,00 EUR,
•	1/3 kmetijskega zemljišča - sadovnjak v izmeri 3.202 m2, vpisano pri vi. št. 295, k. o. Vareja, št. parcele 371/10, po najnižji prodajni ceni 1.340,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati v 15 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Vesna Bračko, s.p.-v stečaju«. Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10% od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprt pri NLB, d. d., Ptuj, št. 02150-0257154365. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v sedmih dneh po odpiranju ponudb.
Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki predložijo sklep o registraciji v RS. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po prejemu obvestila o izboru, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od podpisa pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Objavljene cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca.
Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
QLANDIA PTUJ BO V MESECU APRILU BOGATEJŠA ZA NOVO TRGOVINO!
OVIESSE, vodilni italijanski modni trgovec, odpira svojo prvo trgovino v Sloveniji v
Torej pridite v deželo nakupov in se oblecite po zadnjih trendih italijanske mode. Zakaj bi hodili v Italijo, če lahko Italija pride k vam?

QLANDIA
Ptuj
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61 GSM 041 631 571.
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medrib-nik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
Hjvsi^
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
KNAUF (stene in stropi) PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO. Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
»OKVIRČEK« uokvirjanje slik Franc Štebih, s. p., Slovenski trg 8, Ptuj, obvešča vse stranke, da v čim krajšem času dvignejo svoje gotove izdelke, ker s 5. 5. 2008 zaprem dejavnost. Po tem času izdelke uničim. Vaš Okvirček.
KMETIJSTVO
ROTACIJSKO kosilnico SIP 185 G z gnezilnikom prodam. Tel. 031 324 255.
PAJEK SIP spider PRO hidravlični, 4 vretena, prodam. Tel. 031 324 256.
PRODAM koruzo. Tel. 051 340 496.
KUPIM TROSILEC hlevskega gnoja, predsetvenik, obračalnik pajek in rotacijo ali BCS kosilnico. Tel. 041 588 741.
PRODAM drva, bukova, mešana in jelševa. Tel. 031 406 235.
PRODAM teličko simentalko, staro 3 tedne, A-kontrola. Tel. 041 599 567.
PRODAM prašiče od 90 do 130 kg. Telefon 031 713 160.
PRODAM cisterno za gnojevko, 7000 litrov, pocinkana, znamke Tandem, samonakladalno prikolico znamke Class-sprinter, 445 K, silažna Tandem, rotobrano znamke Rabe s sejal-nico Noldsten - ns 3025 - delovna širina 2,5 m, tribrazdni plug - obračalni - lemken, Rau brane, delovna širina 3,60 m, hidravlično zložljive. Telefon 031 251 967.
KUPIM pajek obračalnik na dve ali štiri vretena ter tračni obračalnik SIP 220. Telefon 031 465 202.
DOM-STANOVANJE
NA PTUJU oddam enosobno opremljeno stanovanje. Tel. 051 356 346.
ODDAM dvoinpolsobno stanovanje, komfortno opremljeno, v Ptuju. Telefon 031 677 514.
MOTORNA VOZILA
Prodam os. avto Lantra 1,8 GLS, letnik 96, prevoženih 126.000 km, prva lastnica. Inf. na tel. 041 758 640 (zvečer)
KUPIM škodo favorit, felicio do letnika 96, v voznem stanju. Tel. 041 837 077.
PRODAM MOTORNO kolo Honda 600 XL, enduro, letnik 92. Tel. 031 591 044.
DELO
NA PODROČJU Ptuja zaposlimo delavce za tehnično čiščenje v živilsko-predelovalni industriji, DIW Service, d. o. o., Puhova 15, SI-2000 Maribor. Kontakt: GSM 031 500 235.
m
Markoma/k
www, mar komor k.sl
Dvojčki Slovenska Eislrka
•	odlična lokacija v (enim rneriio.
•	nsto iljraministo |*«rB«c 18Sm!
•	vifat parat ni 350 do 500 ni ■ opremljeni l"< v^Sitč; (5. g.!.]
www.marltonfwrlc.it 031 / bih MS
RAZNO
SEMENSKI KROMPIR sante-bio in desire ter pujske prodam. Tel. 02 790 72 21.
PRODAM škropilnico KŽK Kranj 340 l, frezo za obdelavo tal, širine 2 m, rampo nakladanja živine, traktorsko prikolico za dve živali. Telefon 041 601 746.
PRODAM 30-kg prašiče in dvoredno Oltovo sejalnico za koruzo. Tel. 031 468 258.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, in kletke lahko dobite, Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
PRODAM odojke. Tel. 051 219 567.
PRODAM dva 60-kg pujska. Tel. 051 305 113.
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
■ POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nlije od 400 EUR
-	poplačamo vam stara kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milane Praootnik s.p, Pivkov« ulic« 19/«, 2250 PTUJ
B VINSKI IN HIPOTEKARNI |
mu
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
AKTAL d.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31
©csud n» wtMir m PW© m ÄMD PGMPDWSW
Prireditvenik
RENT - A-K0M8I
041 60 95 96
Telefon: 02 461 2458 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
euronautic
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju 18. in 19. april. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
Vrtiljak
5L Qk.
Trgovski
dogodkov
NUDIM pomoč pri urejanju vrtov in okolice. Telefon 031 476 548.
NEPREMIČNINE
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
KUPIM vse vrste starih predmetov in umetnin, tudi staro orožje in orodje. Tel. 031 546 905.
PRODAM regal za dnevno sobo - hrast, kavč, dvosed, garderobno omaro, novi zidarski rušt, plastično cisterno za kurilno olje. Tel. 62 92 315.
HARMONIKO Hohner, klavirsko, 96-basno in 32-basno, ugodno prodam. Tel. 761 43 21 ali 041 739 815.
SELITVE,
041 60 95 96
www.seiitvedoo.si
Ormoška cesta 30, 2:
Užitkarije- vsak petek v aprilu
petek, 11. april: ob 16.30 uri ustvarjalna delavnica
Dobrote slovenskih kmetij
Vsakoletna razstava Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju je pester prikaz pristnih domačih izdelkov, ki jih pripravljajo na naših kmetijah tako, da kar najbolje izkoristijo naravne danosti, znanje in tradicijo, ki prehajajo iz roda v rod. Delček kulinaričnih dobrot iz letošnje razstave v pokušino in prikaz domače obrti iz značilnih pokrajin naše lepe dežele vam ponujamo na tokratni prireditvi. Dobrodošli.
mm
ttat*
^rrüCTim c-pfihr
DOM
F J C*nttr tahnlk» . A in gradnja Füll	■ iiii...		
			
			
slöft&teh	■I		
B ZuimAÜLiE	Ettal		
1Bamfet			
VINTE RSPOHT
t zapp's coüee —
J FASHION
HiSAggDARIL
Odpiralni čas centra: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelje: od 8.00 do 13.00 ure
Petek, 11. april
11.00 do 17.00 Središče ob Dravi, muzej, ogled muzejske zbirke 12.00 Središče ob Dravi, svečanost pri spomeniku NOB 13.00 Središče ob Dravi, v Sokolani, srečanje starejših občanov 15.00 Dornava, telovadnica, prireditev ob dnevu šole, ki jo bodo letos obudili spominu na očeta slovenske književnosti in utemeljitelja slovenske zavesti, Primoža Trubarja, častni gost bo predsednik RS dr. Danilo Türk s soprogo
15.30 Ormož, dom kulture, območna revija otroških pevskih zborov Cicido
2008, 1. koncert 16.00 do 18.00 Ptuj, CID, namizni tenis za člane KPŠ
17.00 Središče ob Dravi, v Sokolani, kulturni program ob startu 24-urne dirke s
Hrošči za občino Središče ob Dravi 17.30 Ormož, Dom kulture, območna revija otroških pevskih zborov Cicido 2008, 2. koncert
19.00 Juršinci, gospodinjski dom, predavanje z gospo Marijo Marlak Zdrava prehrana, (prehrana o sladkorni bolezni, prehrana za ščitnico, kosti, možgane ...)
19.00 Videm, prostori KD Franceta Prešerna - Drvarnica, odprtje likovne
razstave Branka Gorjupa s Ptuja 19.30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Viktorinov večer, obletnica septembrskih dogodkov na Ptuju 1908-2008, Marija Hernja Masten, dobitnica Velike oljenke Mestne občine Ptuj 20.00 Ptuj, CID, potopis: Afrika - Kenija in Tanzanija, z vami bo popotnik Zoran Furman
20.00 Sveti Tomaž, komedija Poslednji mož, v izvedbi gledališkega krožka Gimnazije Ormož
-	Ptuj, CID, dnevni center, namizni tenis, pikado, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje, vsak dan po pouku
-	Ormož, kulturni dom, območna revija otroških pevskih zborov Cicido
Sobota, 12. april
7.00 Ormož, odhod izpred gradu, pohod na Kamniško sedlo, prijave na
telefon 041 698 741 9.00 Ptuj, Na novi cesti 1, učilnica avto šole Prednost, predavanje o spretno-stni vožnji, po katerem sledi spretnostne vožnje s policijskimi inštruktorji in reševalcem na motorju na bivšem prostoru Čistega mesta na Dorna-vski cesti
11.00 do 17.00 Središče ob Dravi, muzej, ogled muzejske zbirke
13.00 do 17.00 Središče ob Dravi, v Sokolani, Avto moto šov
15.00 Središče ob Dravi, v Sokolani, zaključek pohoda območnega združenja
veteranov vojne za Slovenijo po poteh Generala Maistra 16.00 do 20.00 Tržec, gasilski dom, Izbor šampiona vin z domačih brajd in
izbor šampiona domačih klobas, vabljeni vsi pridelovalci vin iz domačih brajd in izdelovalci domačih klobas, da svoje izdelke, ki jih želijo oceniti, dostavijo v ocenitev
18.00 Skorba, Dom krajanov, otroški gledališki predstavi Glava v pesku, izvaja lutkovni krožek OŠ Ljudski vrt in Pavlihova radovednost v izvedbi otroške gledališke skupine KD Vitomarci 19.00 Spuhlja, gasilski dom, predavanje Moj šopek rož, ljubiteljski botanik
Marjan Šenica nam bo v sliki in besedi predstavil izbor rastlin na Slovenskem
19.00 Hajdoše, dvorana gasilskega doma, koncert ob 34-letnici ustanovitve
pevskega zbora PGD Hajdoše in Moškega pevskega zbora, pod pokroviteljstvom občine Hajdina 19.00 Majšperk, gledališka predstava Babja kmetija 19.30 Maribor, SNG, drama Tramvaj poželenje, StaDvo, za abonma Drama
vikend 2 in izven 19.30 Grajena, dom krajanov, komedija Afera poln kufer -	Ormož, zbiranje pred kulturnim domom, degustacija vin na Maleku,
prijave na telefon 040 344 212
Nedelja, 13. april
6.00
14.00
14.00
15.00
17.00
18.00 20.00
Ormož, iz pred gradu, izlet Po Slomškovi planinski poti od Bizeljskega do Olimja, prijave na telefon 041 698 741
Ljutomer, hipodrom, Kasaške dirke, v sedmih točkah sporeda nastopajo najboljši kasaški konji iz celotne Slovenije
Tržec, gasilski dom, Izbor šampiona vin z domačih brajd in izbor šampio-na domačih klobas
Rogoznica, kulturna dvorana, koncert Moškega pevskega zbora Rogoz-nica, z gostom Mešanim pevskim zborom iz Ivanjkovcev, sledi podelitev priznanj (Gallusovih značk)
Podlehnik, v športni dvorani, koncert p. Janeza Ferleža z gosti Deja Vu Band, Aleksandra Krajnc, Lucija in Sabina Cep, Mili, Klapovuhi ... Miklavž na Dravskem polju, gledališka predstava Govor malemu človeku Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, 8. koncert iz cikla Glasbeni večeri, trobilni kvartet Crescendo
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Parada
Humorja 2. del: nastopajo: Moped Show, Tone Fornezi Tof, Marjan Šarec, ansambel Spev, Tanja Žagar, Duško Lokin. Največji računalniški sejem Cebit 2008.
Kino Ptuj
11. april, ob 19.10 Vedno priča, nikoli nevesta - romantična komedija. Ob 21.00
Art program: Elizabeta: Zlata doba - zgodovinska drama. 13. in 14. april, ob 17.30 Alvin in veverički (sinhronizirano) - animirano igrana
komedija. Ob 19.10 Vedno priča, nikoli nevesta - romantična komedija. Ob 21.00 Art program: Elizabeta: Zlata doba - zgodovinska drama.
TV
flmmfili lKß®yjm3a pssgpsnua©!?
SPORED ODDAJ
PETEK 11.4.
8.00 Občina Gorišnica - Velika noč 17.00 KUHAJM0 SKUPAJ - kuharska oddgja 19 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 112 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Kronika Občine Gorišnica 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 12.4.
8.00 Materinski dan - Vrtec in OŠ Markovci 10.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 VIDEO TOP 10 odd. 70 13.00 SUPER HITI odd. 52 14.00 SIP lestvica-odd. 27 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 19 18.00 PRI GAŠPERJU Odd. 112 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 158 20.00 Ob Materinskem dnevu - VO Borovci
NEDELJA 13.4.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Kronika Občine Hajdina 2. del 10.15 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 19 11.00 Veselo na Jožefovo 2. del 13.00 Materinski dan - OŠ Dornava 15.00 Kronika Občine Gorišnica 17.00 Kronika Občine Destrnik
PONEDELJEK 14.4.
8.00 Veselo na Jožefovo 1. del 17.00 PRI GAŠPERJU Odd. 112 18.00 Veselo na Jožefovo 2. del 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 19 20.00 Ob Materinskem dnevu - V0 Borovci
SC Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 11. aprila 2008
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«. OPREMA BARVA				
ALPA ROME01471,8 JTOM	2006	14.990	KUMA	RDEČA
BMW SERUA3 COUPE: 3181	2800	9.990	KUMA	KOV. SREBRNA
BMW SERUA3:318 D M-OPTIC	2007/08	32.990	AVT.KUMA	KOV. T. SIVA
BMW SERUA 3:3181	1898	6.990	KUMA	KOV. SREBRNA
BMW SERUA 5 TOURING: 525 D	2004	21.990	DVOJNA KUMA	ČRNA
CHRYSLER FT CRUISER 2,2 CRD	2004	11.990	KUMA	KOV. SREBRNA
CITH0EN C31.4 HDI EXLUSIVE	2006	9.990	AVT.KUMA	KOV. MODRA
CITROEN C41,8 HDI	2006	12.990	KUMA	KOV. ČRNA
FORD ESCORT 1,4i	1999	2.296	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
MERCEDES RAZ. E-KARAV. 270 CDI	2003	17.990	DVOJNA KUMA	ČRNA
ROVER 4141,8	1997	2.390	KUMA	KOV. B. RDEČA
SEATTOLEDO 1.9TD1110 KM	2003	7.990	KOT. NOV	KOV. SREBRNA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	1999	4.990	KUMA	BELA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI	2006	16.900	AVT.KUMA	T.M0DBA
VW SHARAN 1.9 TO1110 KM FAMILY	1999/2000	6.990	AVT.KUMA	RDEČA
Janez Sel s.p., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj tel./faks: 788 55 70, GSM: 040141 ¡
TIP VOZILA
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil
LETNIK CENAEUR BARVA
AUDI A4AVANT 1,9 TDI	2005	16.900	ČRN
AUDI A31,9 TDI SPORTBACK	2005	15.990	SRERRN
AUDI A6 AVANT ALLR0AD2,5 TDI	2003	19.900	ČRNA
BMW 1180 ADVANTAGE	2004	16.500	KOV. SIVA
BMW 525D TOURING	2005	22.300	ČRN
BMW 525D AVT. TOURING	2005	22.900	KOV. SIVA
BMWX33.0D	2004	26.900	SRERRN
FORD MONDEO 2,0 DDI, NOV MODEL	2004	8.990	KOV. ZLATA
MERCEDES BENZ CLK 200 SPORT	1998	7.990	SRERRN
OPEL ASTRA CAR. 1,7 CDTI MOD	2005	9.900	SRERRN
PEUGEOT 607 2,2 HDI LUX, VSA OPREMA	2004	13.990	ČRN
RENAULT LAGUNA BRAKE 1.9 DTI	2000	4.690	BELA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI	2004	8.890	SREBRNA
VW TRANSPORTER TÜ 1.9 TDI. KLIMA. NÄVI.	2004	16.990	RDEČA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik			Oprema	Barva
NISSAN ALMERA 1,8	2000	5.300,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
TOYOTA LIMUZINA AVENSIS 2,2 D-4D	2006	20.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
PEUGEOT 2061,41	2001	4.180,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
OPEL VECTRA 2,0 DTI KARAVAN	2004	11.850,00	PRVI LAST.	KOV. MODRA
CITROEN C31,4 HDI	2004	7.350,00	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.616V RXE	1999	4.350,00	PRVI LAST.	KOV. OLIVNA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI AUT. BREAK	2003	6.770,00	PRVI LAST.	RDEČA
RENAULT MODUS1.216V	2005	7.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA 1,6 i 1BV EXCLUSIVE	2004	8.190,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,6 LIMUZINA	1999	4.560,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 CL	1994	1.990,00	CENTRALNO ZAKLEP B0RD0 RDEČA	
SEAT CORDOBA VARI01,4	2001	5.300,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN C5 2,0 HDI SX BREAK	2006	14.190,00	AVT. DELJ. KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 4061,8 ST	1997	2.790,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 106 XN	1998	2.170,00	2XAIRBAG	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN LUP01,4 MPI	2000	4.200,00	PRVA REG. 2001	ZELENA
RENAULT MEGANE1,616V GRANDTOUR	2003	8.400,00	TEMP0MAT	KOV. SIVA
FORD MONDEO 2,016V LIMUZ.	2001	6.700,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,4 SWING	1995	1.900,00	CENTRAL.ZAKLEP	KOV. B. RDEČA
RENAULT CLI01,216V EXTREME	2004	6.700,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 206 BREAK 1,4	2003	6.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.41 BREAK	2003	6.850,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
BMW 3181	1997	4.190,00	AVT. DELJ. KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT TWING01,2	1998	2.200,00	SONČNA STREHA	KOV. ZELENA
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.s
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
BMW 3181 COMPACT		1998	5.170,00	KLIMA	RDEČA
CITROEN XSARA 1,6116V SX		2001	5.650,00	KLIMA	KOV. MODRA
CHEVROLET KALOS 1,2		2004	5.600,00	KLIMA	KOV. SIVA
FORD GALAXY 1,9 TDI		998 SLO	5.950,00	KLIMA	SREBRN
K1A RI01,416V		2006	8.150,00	AVT.KLIMA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES E 270 CDI KARAVAN		2004	21.300,00	AVT.KLIMA	ČRNA
OPEL ASM 2,0 DTI UMUZINA		2000	5.850,00	KLIMA	KOV. ZELENA
OPEL VECTRA KAR 1,9 CD 71EXCUT1VE		2005	13.500,00	AVT.KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 307 1,6 HDI UMUZINA		2006	11.290,00	KLIMA	KOV. SREBRN
R CU01,5 DCI		2003	5.650,00	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT LAGUNA 1.9 DO GRANDT0UR		2000	5.980,00	AVT.KLIMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI GRANUTOUR CONFORT.		2005	11.200,00	AVT.KLIMA	KOV. MODRA
SSANGYONG MUSS0 2,9 TD		2002	8.290,00	KLIMA	KOV. SIVA
VOLVO V 401,9 TDI		2001	6.970,00	KLIMA	MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI UMUZINA		2006	19.970,00	AVT.KLIMA	ČRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
PEUGEOT 406 2.0 HDI MERCEDES C 220 CDI FORD MONDEO 1,8 FIAT PANDA 1,2 4X4 CUMBING RENAULT SCENIC 1.9 DCI ALFA ROMEO 156 1,8 TS FIAT STILO JTD DYNAMIC SHARAN 1,9 TDI RENAULT CUO 1,2 3V DAEWOO NUBIRA WAGON 2.0 RENAULT LAGINA 19, DCI FIAT STILO 1,9 JTD WV GOLF IV VARIANT 1,9 TDI FIATALBEA 1.2
FIAT GRANDE PUNTO 1.3 MULTIJET
RENAULT 5 FVE
ŠKODA FABIACOMB11.4 TDI
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
KOV. S. ZELENA KOV. SREBRNA BELA
TEMNO RDEČA KOV. T. SIVA
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
petovia^o
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
NISAN ALMERA 2.2VDI TINO	2003	9.150	104.170	KOV. MODRA
AUDI A31.9TDI SPORT ATTRACTION	2005	16.200	130.350	SIVA
PEUGEOT 2061.4HDI/90KM	2004	5.300	119.100	MODRA
ŠKODA 0CTAVIA 1.STDI/105 CONFORT	2005	14.700	120.121	M0DR. ZELEN
RE LAGUNA 2.D/16V PRIVIL AVT0MATIK	2004	9.500	78.590	SIVA
RE LAGUNA 1.9DCI AUTHENT. LIMUZINA	2002	6.900	144.709	MODRA
SCENIC 1.9DCI AUTHENTIQUE	2005	0.700	149.008	SIVA
GRAND SCENIC 1.5DCI/100 EXPRESSI.	2004	11.900	90.370	SREBRNA
GRAND SCENIC 1.9DCI EXPRESSION	2004	10.500	139.551	SV. MODRA
RE ESPACE 3.0DCI PRIVILEGE AVTOMATIK	2005	17.990	139.869	D0RD. RDEČ
RE KANG001.2/1GV TOVORNO	2006	7.500	44.500	BELA
RE CUO 1.5DCI/65KM DOSTAVNO	2005	5.500	159.100	BELA
RE MEGANE 1.5DCI EXPRESS. 5 VRAT	2005	0.500	103.007	BELA
PEUGEOT 407SW CON. PACK 1.6HDI	2005	13.450	109.328	SV. MODRA
NOVO: ročna in avtomatska avtopralnica!				
V Mariborski livarni Maribor d.d., največjemu proizvodnemu podjetju v Mariboru z 84. letno tradicijo, iščemo nove sodelavce: direktorja komerciale, vodjo nabave, konstrukterja in večje število obdelovalcev kovin in strojnih tehnikov.
Pisne vloge sprejemamo do 18. aprila na naslov: Mariborska livarna Maribor d.d., Oreško nabrežje 9, 2000 Maribor, s pripisom »za kadrovsko službo«.
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
I Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Od 1. aprila vam
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
PODARJA VIKEND VOŽNJO Z AVTOMOBILOM.
Več v Štajerski budilki. TO NI ŠALA!
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI.	2001
RENAULT CUO 1.2	2002
VOLKSWAGEN POLO 1.2	2002 RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN 2005
V0LKSWAGENP0L01.0.	2001
VOLKSWAGE POLO 1.2	2002 RENAULT MEGANE 1.5 DCI LIMUZINA 2005
AUDI A41.9 TDI KARAVAN	2004
VOLKSWAGEN SHARAN 1.9 TDI	2003
VOLKSWAGEN CADI 1.9 SDI	2003
AUDI A41.9 TDI KARAVAN	2005
CITROEN XSARA PICASSO 1.8	2001
RENAULT KANG001.5 DCI SEDEŽI	2004
RENAULT TVINGO 1.2	2004
PEUGEOT 3071.6 HDI	2005
RENAULT TRAFIC 1.9 DCI	2006
AUDIA63.0TDI,QUATTRO	2004
AUDI A3 2.0 TDI S-LINE	2004
BMW 5201AVT0MATIK	2004
VOLKSWAGEN BEETLE 1.9 TDI	2001
FIAT PUNTO 1.3 D	2004
AUDI A3 2.0 TDI	2003
CHRYSLER PT CRUISER 2.2 CRD	2003
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID	2003
OPEL CORSA U	2004
VOLKSWAGEN T0URAN1.9TDI	2004
VOLKSWAGEN GOLF 1.9 SDI	2000
AUDI TT S-LINE CABRIO	2008
CITROEN JUMPER 2.2 HDI	2007
RENAULT LAGUNA 1.6 LIMUZINA	1999
6.990 5.120 6.400 11.590 4.700 6.890 8.990 13.990 12.290 5.600 17.900 6.990 7.590 5.500 9.750 16.900 21900 14900 23.990 8.990 5.990 13.490 10.600 18.990 6.600 13.900 6.890 32.900 18.500 4.400
AVT.KLIMA5VRAT	KOV. MODRA
KLIMANOVMODE	MODRA
KLIMA	KOV. SREBRNA AVT.KLIMA NOV MODHDV. SREBRNA
KLIMA5VRAT	KOV. SREBRNA
KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
KLIMA5VRAT	KOV. SREBRNA
KLIMA	KOV. SREBRNA
AVT.KUMA5VRAT	KOV. SREBRNA
ELPAKET	BELA AVT.KL., NOV MODEL KOV. SREBRNA
AVT.KL.1 LASTNIK	KOV. SREBRNA KLIMA
KLIMA SERVO, ABS KLIMA
KUMA^ SEDEŽEV KLIMA, AVTOMATIC AVT.KLIMA
VSA OPREMA KLIMA KLIMA AVT.KUMA KLIMA KLIMA USNJE KLIMA 5 VRAT KLIMA
BELA
KOV. SREBRNA BELA BELA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA BELA
KOV. RUMENA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA BELA
KOV. ČRNA
KLIMA ALU PLATIŠČA KOV. MODRA KLIMA	KOV. ČRNA
POVIŠAN PODALJŠAN BELA KLIMA	KOV. SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
www.radio-tednik.si
V naših srcih si se vpisal, čas ne bo te nikdar izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami naprej živiš.
SPOMIN
8. aprila je minilo eno leto, odkar si nas zapustil, dragi sin, brat, svak, stric ter oče
Maks Perger
Vsi tvoji žalujoči
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in dedka
Stanka Gorjupa
1. 7. 1952 - 29. 3. 2008 IZ BRESNICE 67
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem.
Hvala tudi internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, gospodu doktorju Matjažu Brenčiču in medicinskemu osebju. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi podjetju Slovenske železnice Maribor in PGD Bresnica. Zahvala velja tudi gospodu župniku za opravljen obred in mašo, pogrebnemu podjetju Aura za opravljene storitve, pevcem, godbeniku za odigrano žalostinko ter govornikoma za poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami.
Žalujoči: njegovi najdražji
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
SPOMIN
Jutri, 12. aprila 2008, mineva leto žalosti in težkega spoznanja, da te ni več med nami, draga
Angela Brumen
IZ MOŠKANJCEV 113
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižgete svečke in prinašate cvetje ter jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: njeni najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Janeza Bedenika
S PTUJSKE GORE 107
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo govornici ge. Hedviki za poslovilne besede, Društvu upokojencev Ptujska Gora, pevcem ter gospodu župniku za opravljen obred in sv. mašo. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči njegovi najbližji
BIHiliUTJiHiffllFiP C 02/22 80110
Razlagova 24, Maribor I
SAMOPLAČNIKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Maribonki culi), Iti.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa, kjer ni trpljenja ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža očeta, tasta in dedka
Alojza - Janeza Majcna
IZ KICARJA 46
5. 5. 1944 t 2. 4. 2008
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje.
Iskrena hvala svaku Janku Kocmutu in družinama Vučkovič ter Arnuš za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala PGD Kicar za častno stražo in spremstvo ter izrečene besede slovesa in drugim gasilskim društvom Gasilske zveze Ptuj.
Hvala patru Marjanu za cerkveni obred in za sv. mašo, gospe Veri Kokol za molitev in besede slovesa, pevcem, zastavonošem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj za opravljene storitve.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči: žena Lizika, sin Jožek in hčerka Danica z družino
Skozi vse življenje boriti si se znala, a v dopoldanskem dnevu za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mamice in babice
Terezije Novak, roj. Horvat
IZ MEDVEDC
8. 10. 1940 t 2. 4. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, darovali sveče, cvetje in darovali za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Posebej hvala g. župniku Janku Frangežu, pogrebnemu podjetju Mir, ge. Hed-viki za poslovilne besede, ge. Rozaliji za molitev ter cerkvenim pevcem.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, tasta in brata
Ivana Soka
IZ ZAMUŠANOV 55
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter nam v najtežjih trenutkih slovesa izrazili sožalje, darovali za svete maše, cerkev, sveče, cvetje ter za hemodializni oddelek Splošne bolnišnice Ptuj. Iskrena hvala ge. Heleni Šalamon za tople besede slovesa, g. duhovnikoma Ivanu Holobarju in prof. dr. Avguštinu Lahu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Ave Marijo, zastavonošema, nositeljema križa ter pogrebnemu podjetju Mir.
Hvala vsem sodelavcem MCK, d. o. o., Nova vas pri Markovcih, LGM, d. d., Ptuj, Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava ter Carreri-Optylu Ormož za darovane sveče, cvetje in izraženo sožalje.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
V	SLOVO Juretu
Odšel si.
Tiho in brez besed. Trpimo vsi,
ker zapustil si naš svet.
V	mislih vedno bo tvoj smeh, ob misli pa solza v očeh. Počivaj v miru.
Nuša in Ina
Skromno tiho si živel, za nas delal in trpel. Zdaj že 10 let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
SPOMIN
Nepozabna velika noč 12. aprila 1998, ko si nas zapustil, dragi mož, oče, dedi, svak
Franjo Privšek
KARIŽEVA 2, PTUJ
Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, nihče ne ve, kaj si si takrat želela; tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
14. aprila 2008 bo minilo 10 let, odkar si nas za vedno zapustila, draga mama
Terezija Vindiš
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate sveče in cvetje ter jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Nisem umrl zato, da ne bi hotel živeti, umrl sem zato, da bi nehal trpeti.
ZAHVALA
Po težki bolezni smo se poslovili od dragega moža, očeta, dedka, brata, svaka, botra in strica
Antona Puca
IZ LEŠJA 6 A, MAJŠPERK
Ob tem žalostnem slovesu smo dolžni iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k preranemu grobu, darovali cvetje in sveče, za svete maše in darove cerkvi ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Posebej hvala gospodu župniku za spoštljiv pogrebni obred, govornici, pevcem, podjetju Mir, godbeniku za zaigrano Tišino in sestrični za molitve. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala.
Vsi njegovi najdražji
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Veronike Kovačec
IZ ŽAMENCEV 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje, sveče, svete maše ter izrečeno pisno in ustno sožalje.
Posebna zahvala g. župniku iz župnije Polenšak za opravljen obred, g. Zagoršku za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, cerkvenim pevcem in pevcem Feguš za zapete žalostinke, nosilcu praporja društva upokojencev in nosilcu zastave.
Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Hajdina • Zakaj projekt Megalaxie še miruje
Vloge za gradbena dovoljenja bo potrebno še dopolniti
Iztok Smaka, direktor projekta Megalaxie, je na silvestrovo lansko leto glede investicije v prvi družinski zabaviščni park takšnega tipa v Sloveniji povedal: "Mi smo pripravljeni tako daleč, da bi lahko že na prvi topel dan začeli gradnjo. Upamo, da bo država izpolnila obljubo in že na začetku leta 2008 objavila razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za velike projekte." Projekt pa se še vedno ni pričel.
Foto: Črtomir Goznik
Betonarno na Hajdini, ki je eno od zemljišč, na katerem bo zrasel družinski zabaviščni park, bi morali porušiti že lani, ker je po ugotovitvi inšpektorja črnogradnja. Za njeno obratovanje ni bilo nikoli izdano gradbeno dovoljenje, čeprav so zaprosili zanj.
Konec decembra lani smo se na Partizanski 47 v Mariboru, kjer ima pisarno Cross, d. o. o., ki je nosilec investicije, zanimali, kdaj se bo zgodil "dan D" za ta največji nedržavni projekt v Sloveniji, ki se bo razprostiral na območju 15 ha bivše gramoznice na Hajdini. Gre za družinski zabaviščni park, ki bo deloval vse leto in bo imel tudi 35 tisoč m2 pokritih površin. Po projekcijah, ki so izdelane, naj bi ga letno obiskalo med milijon in milijon in pol obiskovalcev. Vrednost investicije je 102,3 milijona evrov in naj bi bila pokrita s 75-odstotki potrebnega denarja, manjkal naj bi še državni delež v višini 19 do 20 milijonov nepovratnih sredstev. Tega pa še ni, ker naj bi država zamujala z razpisi za velike projekte. To pa predstavlja časovni problem, ker ne morejo začeti delati.
V Megalaxii naj bi delo dobilo med 400 in 600 ljudi različnih profilov. Iztok Smaka je konec decembra lani tudi povedal, da so projekt razvili tako daleč, da so lahko vložili dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je razdeljeno na nekaj gradbenih dovoljenj po sklopih. Veliko večino naj bi pridobili že januarja 2008. Zbrana so tudi vsa soglasja, vključno z okoljevarstvenim, tudi varovanost podtalnice je večja, kot zahteva zakon. Projekt je pozitivno naravnan, ker je to izrednega pomena za sam imidž in delovanje. Izdelana pa je tudi potrebna projektna dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja, čeprav naj bi jih še čakalo veliko dela v dizajnu in v notranjih kulisah. Vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja je firma Cross, usta-
novljena je bila posebej za ta projekt, sedež pa ima v Hajdini, vložila na Upravni enoti na Ptuju.
V	silvestrskem pogovoru za Štajerski tednik je Iztok Smaka tudi poudaril, da v nobenem primeru od investicije ne bodo odstopili, doslej so jih pripravljalna dela stala že 17 milijonov evrov. Magalaxia prinaša svet pravljice, v katerega se bodo obiskovalci vseh starosti lahko za osnovno ceno okrog 25 ev-rov brez popustov umaknili za cel dan. Z različnimi segmenti te pravljice jih bodo poskušali pripraviti do tega, da bodo pozabili na vsakdanje križe in težave.
V	gramoznici Hajdina te dni nič ne kaže, da bi se kaj dogajalo, sploh pa ni ne duha in ne sluha o začetkih pripravljalnih del, tudi betonarna Gradbenega podjetja Ptuj je še v pogonu.
Betonarna še stoji
Izbrskali pa smo dokument, ki Gradbenemu podjetju Ptuj nalaga odstranitev betonarne. Odgovor smo poiskali pri Ministrstvu za okolje in prostor, Inšpektoratu za okolje in prostor.
GP Ptuj je maja lani prejelo odločbo o rušitvi objektov betonarne in da naj to stori v roku enega meseca od prejema odločbe. Objekti stojijo še danes, novo napovedano rušenje naj bi se zgodilo v začetku aprila letos, vendar do tega po naših (neuradnih) informacijah še ni prišlo, ker naj bi posredoval eden od poslancev SDS. Ministrstvo smo prosili za pojasnilo, kako to, da se po skoraj enem letu od izdaje odločbe, ki je določala enomesečni rok, ni še nič zgodilo, čeprav gre za
nedovoljeno (črno) gradnjo na tujem zemljišču. Za betonarno s pripadajočimi objekti nikoli ni bilo izdano niti gradbeno niti obratovalno dovoljenje, čeprav je bila zanjo 10. aprila 1981 podana vloga za gradbeno dovoljenje. A dovoljenje ni bilo izdano. Zakaj, se ne ve! Betonarna namreč stoji na eni od dveh parcel v k. o. Hajdina, ki sta po zemljiškoknjižnih podatkih navedeni kot parceli v izključni lasti podjetja Raiffe-isen Leasing, trgovina in leasing, d. o. o., Ljubljana, sta pa obremenjeni s stavbno pravico podjetja Cross, d. o. o., Zgornja Hajdina 103 a. Na drugi parceli so zgrajeni nekateri elektroenergetski vodi in objekti, ki niso zavedeni v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi.
Marca letos je ministrstvo za okolje in prostor tudi izdalo odločbo, s katero GP Ptuj ni priznalo lastnosti stranke in pravice sodelovanja kot stranke v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za zemljišči, kjer bo potekala gradnja družinskega zabaviščnega parka. Med investitorjem v Megalaxio in GP poteka tudi gospodarski spor, ki pa na priznanje statusa stranke v konkretnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne vpliva.
"V postopku gradbene inšpekcije je bila v letu 2006 podjetju Gp Ptuj izdana odločba, s katero je bila naložena odstranitev nelegalne gradnje betonarne. V zvezi z odločitvijo Ministrstva za okolje in prostor v postopku reševanja pritožbe zoper to določbo je bila v maju 2007 izdana nova inšpekcijska odločba. Ker investitor betonarne ni odstranil, je gradbeni inšpektor v septembru 2007 začel izvršilni postopek prisilne izvršitve odločbe - odstranitve
betonarne. V izvršilnem postopku je zavezanec na Ministrstvo za okolje in prostor vložil več pritožb in drugih pravnih sredstev zoper inšpekcijski postopek, med drugim tudi zahtevo za obnovo postopka izdaje inšpekcijske odločbe. Ministrstvo za okolje in prostor o vseh zahtevkih in pritožbah še ni odločilo, tudi ne o zahtevku za obnovo postopka, s katerim se izpodbija inšpekcijska odločba. Ker izvršilni postopek še ni zaključen, ga ne moremo dodatno komentirati," je v odgovoru zapisala Helena Lovše Vrhovec, tiskovna predstavnica Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor.
Direktor GP Ptuj Borut Bernhard na vprašanje, zakaj niso odstranili betonarne, zgrajene brez gradbenega dovoljenja, odgovarja: "To, da je beto-narna zgrajena brez gradbenega dovoljenja, ni dokazano, čeprav se nekdo zelo trudi. Res pa je, da je bila na tej lokaciji zgrajena v letu 1970/71 in da se zanjo ne najde gradbenega in uporabnega dovoljenja. Po zagotovilih takrat zaposlenih in izdanih gradbenih dovoljenjih za druge objekte na tej lokaciji pa je dokazljivo da je bilo tudi za to betonarno izdano gradbeno dovoljenje. To bomo v nadaljevanju postopka dokazovali, saj še nismo izkoristili vseh pravnih možnosti. K temu je potrebno dodati še, da smo sami spoznali pomen prestavitve betonarne na Hajdini na novo lokacijo v Pleterje, za katero je že več časa izdano gradbeno dovoljenje. Prestavili jo bomo na svoje stroške, kljub temu da je to obveza kupca zemljišča, saj smo spoznali, da betonarna na tej lokaciji ne more ovirati izgradnje perspektivnega za-bavno-turističnega objekta na
tej lokaciji."
O tem, da je GP Ptuj želelo biti stranka v postopku pri izdaji gradbenega dovoljenja za gradnjo Megalaxie, pa B. Ber-hard pravi: "V GP Ptuj nismo izrazili želje biti stranka v postopku, vendar smo bili s strani UE Ptuj povabljeni, da se pojavimo kot stranka v postopku. Zakaj pa so nas kljub povabilu kasneje izločili iz tega procesa, pa je potrebno postaviti vprašanje tudi kje drugje."
Zakaj še ni
gradbenega
dovoljenja?
Gradbeno dovoljenje za gradnjo Maglaxie še ni izdano, čeprav so ga investitorji pričakovali že v januarju 2008. Načelnik Upravne enote Ptuj mag. Metod Grah pojasnjuje: "Doslej so vložili šest različnih vlog za izdajo gradbenega dovoljenja: za gostinski lokal, za glavno stavbo, dvorano, stolp, sanitarije, zunanjo ureditev brez atrakcij, parkirni objekt in upravno stavbo. V postopku se je pojavilo tudi GP Ptuj, ki se je hotelo vključiti kot stranka v postopek, predvsem zaradi tega,
ker na območju predvidene gradnje deluje objekt za predelavo gramoza; njihova prošnja je bila zavrnjena, tudi pritožba, ki pa še ni pravnomočna.
Sedaj še nismo v fazi, ko bi lahko rekli, kdo vse se bo pojavil kot stranka v postopkih pri izdaji gradbenega dovoljenja. Pričakujemo še dopolnitve posameznih vlog, predvsem glede komunalnih priključkov, zanima nas potek vodovoda, kanalizacije in priključkov na javno cesto. Od tega je odvisno, kdo vse bo stranka v postopku. Ko bodo vse te formalne ovire odpravljene, šele potem bomo lahko pričeli tisti pravi postopek s sklicevanjem ustnih obravnav in ugotavljanjem dejanskega stanja na terenu. Investitor se je verjetno odločil, da bo zadevo reševal postopoma, očitno je presodil, da je zaradi financiranja in prijavljanja na razpise za državna sredstva tak postopek ugodnejši, kot da čaka na začetek izvajanja celotne investicije. Če bi bili priloženi vsi dokumenti k vlogi za gradbeno dovoljenje, bi postopek lahko že nadaljevali. Investitorje smo o tem obvestili takoj po prejemu vloge."
Kot je znano, investitorji še vedno pričakujejo razpis za velike projekte, a ga še ni bilo. Brez gradbenega dovoljenja pa tudi ne morejo sodelovati na razpisu. Načelnik UE Ptuj pravi, da je zadeva še veliko bolj zapletena. "Investitor mora izbrati pravi trenutek, vse mora planirati naprej. Ne samo da mora imeti gradbeno dovoljenje v tistem trenutku, ampak ga mora pridobiti v takem času, ko še ni pogojev za začetek del. Če je izvedbo del že začel, ni več upravičen do sredstev. To pomeni, da mora v vmesni fazi planirati pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobitev sredstev in potem začetek gradnje. Skratka, načrtovati mora pravi trenutek," še pojasnjuje načelnik.
Praksa kaže, da podjetja oddajajo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, ko gre za razpise, ko izvedo zanje ali ko so objavljeni. S tem ujamejo tisti vmesni trenutek, ko je gradbeno dovoljenje izdano, niso pa še pričeli delati. Če je investitor po izdaji gradbenega dovoljenja že začel delati, konkurira pa tudi za državna sredstva, naj bi po nekih kriterijih veljalo, da ima za določeno investicijo, ki jo želi izpeljati, tudi dovolj sredstev. In da torej državnih sredstev ne potrebuje.
MG
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo oblačno z občasnim dežjem, ki ga bo več v zahodni Sloveniji. Vmes bodo tudi nevihte. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 13 do 18, v vzhodni Sloveniji do 21 stopinj C.
V soboto bo oblačno in deževno. Meja sneženja se bo spustila do višine okoli 1400 metrov. V nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo posamezne plohe.
žeroA	TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA -	ogrevanje objektov in sanitarne vode -	zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACDE
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05	-	domofoni, videofoni, videonadzomi sistemi -	meritve elektroinstalacij KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC
ste bili POŠKODOVANI
^raYNAVai V PROMETNI —	NEZGODI?
PE PTUJ, Vodnikova 2
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
080 13 14
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA: