TONE GASPARI: O novi čitanki.  Čitanka pomagaj k vezi šolskega čtiva z domačim. Citanka premostuj prehod mišljenja otrokovega od najbolj naiv. nega izraza do sestavljenega stavka in končno do razumevanja v podajanju ra2ličnih psihičnih pojavov. Čitanka vzbujaj veselje do čtiva posebej in pozneje do čtiva v splošnem in tako pripomozi poedincu v splošnem in tako pripomozi poedincu k nagnenju do prosvetmega dela. Da se pravočasno vzbudi otroku veselje do čitanja, y to pomagaj v prvi vrsri umna sestava čtiva, v drugi vrsti pa priraeraa izbera in pravo podajanje najboljšili setavkov po učitelju. Sredstva, potora katerih se širi prosveta med maso, so v prvi vrsti izobraževalna društva, ki pomagajo do aktualnili predavanj, vzgojnih predstav, ljudskih iger in opremijo lastne čitalinice. K pravemu delu v izobraževalnih društvih vzbujaj zanimanje ravno čitanka in učitelj. Za čtivo samo bi čitanke, kakršne smo imeli do sedaj, dosegle popolnoma svoj _iame». Vprašanje pa je — in tega se mislim tu dotakniti — koliko pomaga naša dosedanja čitanka do razumevanja iger in predstav. Odkod naj vzamemo dober 'naraščaj za odre naših prosvetnih društev, če ne iz šolskih klopi. Cemu si igralcev izposojati iz sosednjih krajev, ko imamo znabiti med seboj najboljše. In kdo jih spozna? Kdo ugane njih veselje, njih naravno nagnenje do podobnega dela? Sami se pokažejo — pomagajpaktemu na višjo stopnjo čitanka, ki imej in e d drugim čtivom tudi nekaj kratkih mladinskih iger, u 1 i nekaj ljudskih predstav, ki ne škodujejo nravstveni vzgojimladine. Na višji stopnji izbere učitelj eno izmed iger v čitanki, razdeli vloge — saj dobro pozna individualiteto svojih učencev — in učenci »igrajo« v klopeli. Koliko veselja zavlada, ko se drug za drugim oglašajo, ko skuša vsak bolje čitati, boljc naglasiti posamezine važne točke. Učitelj vodi režijo — in kako hvalevredno delo je to! Pazljivost učencev je vseskozi napeta, boječ izpustiti najkrajšo besedo, ali zamuditi priliko, ko »igra« on, četudi izpregovori le par besed. Ko se igra parkrat prečita in ko učitelj opozori na morebitne Jiapake v čitanju, preide h karakterizaciji posameznih vlog, to je, da igralcu dopove, kako se mora isti pokazati takega, kor v resnici zahteva vloga. Seveda, se ne bo tu učitclj povzpel do razlage primerne odraslim, že izkušenim igralcem, ker največkrat niti sam ne obvlada tako precizno dotične vloge. Tako igrajo učenci parkrat v klopeli. Nato se igra ponovi s čitanko v roki pred šolsko tablo, da pridobijo učenci na razumevanju premikanja v prostoru .oder). Potem se učenci nauče vloge — učitelj iepeta — ter igrajo na painet. To bi bil prvi uspeh za učitelja, še večji za. učence. Tako polagoma spozna učitelj taleiift — in s tem je kriza rešena. O priliki st priredi slavnost, kjer nastopijo ,nove' muči. Teh moči ni potreba po izstopu iz šole šele seznaniti s »čarovnijami« domačet;a odra, ni jim potreba razlagati manj važnili pojavov v različnih vlogah, sami so si že v šoli pridobili toliko izkustva, da po moči in v glavnem sami rešijo potrebno. Vse drugo preskrbi seveda skrbna režija. Imamo seveda knjige, ali liste z igranii,, primernimi za mladino, toda te si nabavi lahko le malokatera šola v toliki raeri, da bi zadostile potrebi in uspehu. Igra v čitanki bi dosegla na vseh šo1 a h svoj namen. To so dejstva, ki prepričujejo, da mora šola med •posvetnimi delavci za naša društva vzgojiti tudi dobre, vestne in razumne igralce. V to pomagaj šoli že čitanka sama.. Zato naj se vsi, ki sestavljajo nove čitanke oziraj" tudi na izbero primernih izvirnih mlafliger, ali tudi na izbero dobrih prestav.