Pa so se zbrali možje za mizo pri sosedu, da se pogovorijo, kako je s politiko. Njihov razgovor se je pečal z volitvami v občinah. »Volitve v občinah«, je modroval eden, »so bile zelo važne! Nekateri so mislili, da je to osebna zadeva, zdaj pa vidimo, da je le res, kar je pisal »Gospodar«, da so te volitve velikega političnega pomenal« »No, naša SLS je lahko zadovoljna«, je pripomnil sosed-gospodar. »V veliki večini so bile vložene samo naše liste ali pa so zmagale! Kot bele vrane so one občine, kjer bi župan pripadal kaki drugi stranki! Res pa je, da bi še tistih občin ne bilo treba!« Na oglu je sedel eden, ki pa ni bil vedno teh misli kot gospodar in je ugovarjal: »Bi že bila ta SLS. le zakaj je davke naložila v oblastni skupščinil« Vsi so planili po njem: »Ali ni prav, da se obdači ponočevanje, pijančevanje, ples. nesramne kinopredstave, gnusne zabave po barih? Ali ni prav. da plačujejo za naše ceste oni, ki jih najbolj unidujejo, to so lastniki avtomobilov in motorjev? En edini davek je, ki morda bo malo vplival na vinsko trgovino, pa še to ne veliko, saj znaša le 17 para na liter vina. Pa še teh 17 p plačamo le tedaj, če ga pijemo v gostilni, če ga nam sosed da, pa je brez dače. In vsi plačajo, ki hodijo na lov, ki dobijo pri bankah mastne plače, čisto pravično se je davek naložil. Moral pa se je, (e boče naia stranka, da se nekaj dela!« A oni na oglu je še kar ugovarjal: »Pa »Domovina« bi »Kmetijski list« le pišeta takot« »Slep je, kdor tema listoma verujel« so ga zavračali vsi vprek. Deset let smo plačevali dohodnino in »Domovina« niti bevknila ni, da naj se odpravi. Zdaj, ko pa je naša stranka na vladi, se je takoj začelo delati na to, da se davki zjednačijo, da se odpravi dohodnina. Zdaj pa vpije »Domovina«, zakaj takoj ne odpravijo plačevanje dohodnine! Za nazaj je vendar ni mogoče, za vsa tista leta, kar so vladali demokrati in radičevcil Veseli smo, da je SLS v vladi, kjer se kaže njen vpliv in zaupamo ji v celoti!« Nekaj je še vendar moral ugovarjati oni na oglu: »Pa to so napravili, da ne bomo mogli prodajati več svojib posestev, ker Slovenija meji na tri države in 50 km od državne meje se ne bodo mogla posestva prodajati, tako pišeta »Domovina« in >Kmetijski lisl«! »Kdor je nor, jim naj pa verjame. Istina pa je, da se posestva ne morejo svobodo prodati tujcem, med nami samimi pa bo mirna kupčija kot do zdaj! Italijani so dozdaj mirno kupovali naše gozdove, jih posekali in nato pustili goloto! Ali naj pustimo, da bi naše težke razmere 'izrabljali tujci in pokupili naša posestva?« »Za danes se udam«, je konečno pristal upornik na oglu. Nato pa so mu prigovarjali, naj ne čita več »Domovine« in naj se naroči na »Slov. Gospodarja«. Udal se je: »Naj pa bo, ko je ravno novo leto, pa je »Slov. Gospodar« dobil bolj priročno obliko!«