Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulloo štev. 16.
Z urednikom ao moro govoriti VBuk dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi bo uo vračajo.
Inserati:
SoBtatopna potit-«»ta 4 kr., pri vo6kratnom pobijanji dajo se popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5%. uri zvečer.
Velja
sa Ljubljano
v upravniitvu: ea celo leto6 gld., ca pol lota S gld., za četrt lota 1 gld 60 kr., na meses 60 kx., pošiljate* na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po »oitl vtlja
a colo leto l0gl.t sa pol leta 6 gld., sa čotrtletaagld. 60 kr. in sa jeden moaeo 96 kr.
Štev. 185.
V Ljubljani v četrtek, 9. oktobra 1884.
Tečaj I.
Nemški „Schulverein“ v nižje-avstrijskem deželnem zboru.
Zanimiva debata vršila se je v torek v n,žJe-avstrijski deželni zbornici. Po dovoljenji raznih podpor mnogovrstnim društvom vzdignil je poslanec Dinstl in poročal o predlogu nnančnega odseka, da naj se podeli nemškemu „Schulvereinu“ za leto 1885 iz deželne blagajnice dva tisoč g oldinarj ev podpore.
Prvi se je oglasil poslanec monsignore Knab k tej točki. Izjavil je, da mu je sta-tuarično določen cilj nemškega šolskega društva jako simpatičen, ko bi skrbelo samo in jedino to, da se brez provokacije druzih avstrijskih narodnostij poučujejo otroci nemških sta-rišev v nemškem svojem materinem jeziku. Tako početje zaslužilo bi občno pohvalo in splošno priznanje, vrh tega pa je tudi sveta dolžnost države, da skrbi za pouk v materinščini svojih državljanov. „Jaz sem žalibog tako— zaostal— dejal je govornik, „da priznavam one pravice, katere terjam za nemški jezik, tudi drugim narodom. »Schulverein" rodil seje vsled težav in neugodnih razmer, v katere je zašla nemška narodnost v laških mejnih krajih; tam izpodrinil se je nemški jezik iz uradov in zato so nastale razmere, ki so provzročile novo društvo, kateremu se dovoljuje sedaj vnovič velika podpora." Govornik pravi nadalje, da namen društva vsekako odobruje, da nima ni-kacega ugovora zoper obliko in naredbe njegove, pač pa oporeka praksi nemškega „Schulvereina“. Društvo, ki v svojih statutah vedno zatrjuje, da ni politično društvo, postalo je pravo boj n o društvo (Kampfvcrein). Treba je samo spomniti na govore, kateri so se vršili pri zadnjem občnem zborovanji v Linču: Ti govori so polni slepega sovraštva zoper katoliško cerkev, so polni SI'da zoper konservativno stranko! Nasprotni 80 po vsem pravilom društva in njegovim namenom. Zato jaz in moji prijatelji ocenjujemo delovanje „Schulvereina“ po njegovih delih,
Listek.
Novak.
(Zlatorodov.)
Nedelja; ura pet; lep dan božji. Vojarna stoji na polu prazna, skoro vsi cesarski fantje so šli na piano. Novaki, nabrani še le pred dvema dnema, tudi ti so odhajali venkaj v gručah po osem ali deset mož, z novo kapo ®a glavi, po strani poveznjeno, vojnim suknjičem vnemamo zapetim, razširjenih rok, v belih rokovicah, takih kakor jih imajo v bo-rilišču.
Tam prav v kotu dvorišča sedi novak, ?ai*icat, na pragu, s komolci uprtimi v kolena z glavo v rokah, strmeč za svojimi veselo , ,ajajočimi tovariši. Videti je bil vrli ta lefak, da mu še zdaj krvavi srce, ker je •jtoral ločiti se od roditeljev, bratov in sester, !h'agih znancev, posloviti se od prijazne hiše ,n nje lične okolice; dečak, čegar duša je
ne pa po besedah, katere ima vedno na jeziku. Konečno sklepa govornik, da mora glasovati zoper dovoljenje podpore uže zaradi tega, ker ustvarja društvo nekonfesionalne šole — in za take dežela ne sme dajati denarjev. Vsled teh premislekov izjavi monsignore Knab, da bode oddal svoj glas v uasprot-nem zmislu, kakor ga zastopa poročevalec.
V	odgovor pogumuemu možu, ki je imel srce izustiti v takej dvorani besede, katere le predobro označijo pravi namen nemškega društva, vzdignil se je takoj znani vrhovni general „Schulvereinov“, poslanec Wei tl of. S frazami, katere prodaja po vseh shodih in zborih društva, je pričel polemiko zoper predgovornika in jadikoval je, da nikdar ni mislil, da bodo morala njegova ušesa ravno v nižje-avstiijski zbornici kedaj slišati predbacivanje, da nemški »Schulverein* ne deluje v zmislu svoje naloge. Njemu je pritrjeval Edvard S ues s ter se hvalil z večjo omiko in kulturo, ki znači poslance nižje-avstrijske, da so mirno poslušali izjave Knabove. V kaki češki zbornici bi se ne bilo tako godilo, tam bi nastal v jednacem slučaji vriš in krik, tu pa je nemška kultura vzdržala mir (kako fino!). Po trditvi govornika se Nemcem sedaj silno slabo godi in kmalo jim ne bode mogoče za svoj lastni denar pošiljati dece v šole, kjer vlada materinščina.
Tudi baron Konigsvvarter čutil je potrebo v sebi, zajašiti govorniškega Šarca — a na način, ki plemenitemu finaučnemu orjaku ni prinesel nikake slave. Med tem, ko so predgovorniki vlado pri miru pustili, deloma pri-poznavali njeno nepristranost v zadevah društva, napadal je baron vlado na jako ljut način ; zagotavljal je, da se je društvo rodilo vsled sedanje vlade, ki Nemcem nič ne dovoli, Slovanom pa vse, kar želijo. Za to je prišla doba, ki je rodila, ki je morala roditi Ger-manio irredentol Konečno oglasil se je še poslanec dr. Magg ter izjavil, kako bode zgodovina zanamcem pripovedovala, da je bilo postopanje sedanje vlade zločinsko in sramotno nasproti nemški narodnosti...
Tako je šlo dalje! Ubogi monsignore
polna zatajenja, miru, dobre volje. Obraz mu ni bil le nekam sanjarski in začuden, kakor so novaki sploh prve dni, bil mu je nekako otožen, skoro žalosten. Je li mislil na svoje ljube domačine? Ali mu je bilo morda žal, da ni šel z drugimi novaki ? Kdo vč ? Človeško srce je neumljivo.
Počasi se izprazni vojarna, globoka tihota nastopi. Desetnik v službi hiti po dvorišču. Naenkrat obstane, opazivši novaka ter zarohni nad njim:
»Kaj delaš tukaj? Kaj tako čepiš, kakor bi mlade imel!"
„Jaz?“ povpraša novak.
»No? Jaz ?“ ponavlja zategnjeno desetnik. „Ali ste ga videli, kako je radoveden, ta za-bitež? S kom pa govorim, z mesecem ali z bikom ? Vstani, kadar govoriš z višjim!“
Novak vstane.
„Kdo si? Od katere kompanije?"
„Od katere kompanije ?“ meni novak.
»Od katere kompauije?« zateguje zopet desetnik. „Tepec, ali se tako odgovarja višjemu? Ti si pravo pravcato tepčo."
Knab, ki je imel toliko srčnosti, da je z mirnimi besedami povedal, kar je na jeziku milijonom konservativnih Nemcev, kar čutijo milijoni slovanskih državljanov od onega dne, ko se je porodilo glasovito dete, nemškiScJmZ-verein, mož, ki je javno izrekel, da sicer odločno simpatizuje z namenom društva samega, bil je cilj nečuvenih strastnih napadov nase, na svojo stranko in konečno na vlado! Vlada je zakrivila vse gorje liberalno - nemških vojvodov, ona zatira na silni način vse, kar leze in gre iz opozicijonalnega tabora, tako se kričali in divjali! Zgodovina jo bode sodila, ona bode prelomila nad njo palico in jo slikala poznim unukom kot pravcati „bavbav“ in odurno strašilo . . .
Ako mirno sledimo izjavam glavnih govornikov pri debati o podpori nemškega »Schulvereina", moramo pač priti do sklepa, da je imel poslanec Knab po polnem prav, ko je na opisani način osvetljaval delovanje razširjenega društva. Nikakor nam ne pride na misel, oporekati namenom, ki so temelj pravilom »Schulvereinovim". Skrbeti za odgojo dece svoje narodnosti, pospeševati splošno omiko s povzdigo ljudske šole, to je gotovo lepa naloga, naj si jo uže daje nemško ali kako drugo društvo, naloga, vredna vse podpore.
A med pravili in duhom, ki vlada v ka-cem društvu, je čestokrat velik razloček in zdi se nam, da je v tem slučaji tudi tako! Vsaj kdor opazuje delovanje društva v okrajih z mešanim prebivalstvom, v krajih, kjer društvo najde tudi Nemce, katerih ni — ta je prepričan, da so Knabove besede istinite. Uže silna razburjenost onih krajev, kjer se naseljuje društvo, je nam porok, da ni vse tako, kakor nam slikajo vodje in pristaši njegovi. In ako prebiramo govore njihove na raznih shodih, govore, ki se ne glasč vedno ravno v duhu pravil, pridemo zopet do onega ukrepa in uvidevamo, da društvo ne rodi povsodi miru in soglasja, temveč čestokrat ravno nasprotne prikazni in pojave.
Tembolj pa nas veseli, da se je v strogo nemški zbornici našel mož, ki je imel dovelj
Desetak k novaku stopivši, ga prime za suknjič, pa čvrsto potrese, toliko da novak ne omahne.
»Le poglej, topoglavec, kakošen je tvoj suknjič, kako visi na tebi, ki si sedel na tla, kakor berač, ti hočeš biti c. kr. mož ?*
Novak si popravlja suknjič, pa briše z roko prašne maroge z njega.
»Pa tvoji črevlji, kakor bi bil gazil po blatu madjarskem."
Novak vzame robec iz žepa, kloni se, pa otepa s črevljev prah.
»In pa zavratnik, ki ti sega do ušes! Komu je to podobno?"
Novak seže po Zavratniku, da bi si ga priravnal.
»Pa hlače si potegui k višku! Kaj boš tako hacal? V osmih dneh jih boš raztrgal. Gumbe si popravi na suknjiču, lase proč, da ti ne bodo viseli po čelu kakor konju griva!"
Mladič seže po Zavratniku, po hlačah, po črevljih, po laseh, pa ničesar prav ne stori, čim bolj hiti, tem menj v6, kaj dela. V tem pride branjevka, vstavi se pred njim, pa ga
poguma, javno izreči to mnenje. Pač je bil prepričan, da bode dregnil v sršenovo gnjezdo in odvezal ljute glasove, da se bode razlegal krik, vriš in natolcevanje — tolaži naj ga misel, da je ogromno število državljanov s sočutjem sledilo njegovemu nastopu, da odobrava možke njegove besede!	Val—.
Kmetijska razstava v Krškem.
Iz Krškega, 5. oktobra.
(Dalje.)
11.) Bronasto svetinjo je dobil gosp. Kapele v Metliki za najboljši vinski je-sih; razstavil druzih reči ni bil, a v tem je mož strokovnjak, iu niso ga mogli drugi kisli razstavljalci, katerih je več bilo, prekositi.
12.) Graščina pleterska pri St. Jarneji je imela lepe pridelke razstavljene, na pr. velike buče, in neko amerikansko krmo za prašiče, ki se na leto 5- do 6krat kosi ali žanje. Vsega priporočila vredna.
Obdarovana pa je bila ta graščina za izvrstni jabolčnik ter dobila v ta namen odločeno bronasto svetinjo.
13.) Za surovo maslo so se poganjali štirje izložniki, nekateri s prav okusnimi velikimi štrucami, a prvo darilo pri tej skupini, namreč bronasto svetinjo, je dobila ra-kovniška graščina.
14.) Za med v satovji je dobil enako premijo g. Al. Gač v Kostanjevici, ki je razstavil tudi medeni stroj.
15.) Gosp. N. Hoffman n je razstavil svoje prav dobro nožarsko orodje in dobil zato bronasto svetinjo.
16.) Za najboljše grozdne mline in tla-čiinice je dobila bronasto svetinjo firma May-fart in C. v Beči (Praterska ulica), ki je razstavila še druzih velikih strojev, mlatilnic, slamoreznic, koruzolušilnic itd.
17.) Za kmetijsko orodje (pluge, brane, katere prav po ceni izdeluje iu prodaja) je dobil bronasto svetinjo tudi g. Fr. Lutten-berger v Weizu na Štajerskem.
Darila v denarji.
1.) 20 gld. mokronoška kmetijska podružnica, ker je od veliko svojih udov nabralo raznovrstnih pridelkov in jih lepo razložila.
2.) 5 gld. Fr. Kerin pri Sv. Križu za lepo grozdje, okusno obešeno.
3.) 10 gld. Gebauer, učitelj v Trži-šah, za pridelke iz svojega lepo urejenega šolskega vrta, čegar načrt je bil tudi razstavljen.
4.) 5 gld. Al. Janež v Krškem za razstavljeni najboljši cviček, jedino razpisano premijo za to vrsto vina.
5.) 10 gld. J. Wasser za izvrstno surovo maslo.
radovedno ogleduje od glave do nog. Nazadnje se mu posmehne, ker se ji je zdel predrven.
Novak je bil zdaj ves z uma. Se nekaj drobi okolo Zavratnika, pri gumbih, potem pa i zpusti roke dolu, kimne z brado na prsi, gleda na črevlje ter stoji nepremakljiv, ves uničen.
Branjevka se posmeje, pa gre. Desetnik ga gleda srpo, miga z ramama, izvrača ustno, pa mrmra: „Biček, bik, bikonja!" — »Prebudi se, zlato srce moje!" zagrmi desetnik. »Prebudi se, če ne, te bomo prebudili mi. Zapor, kruh, voda; zapor, voda, kruh za pre-membo, in tako naprej, tako dolgo, da boš vedel, pri čem si in od kod. Daj si dopovedati. Zdaj pojdi v svojo sobo, pa osnaži svoje stvari."
„Toda jaz, gospod desetnik —“
„Molči, mort-hjaca-hum!“
„Jaz vender —"
„Tibo! sem rekel, kadar govoriš s svojim višjim, ali pa pojdeš v katafič. Vidiš ga, tam-le je!"
Šel je novak, pa mislil si je: „Kakošni so ti ljudje, tako trdi, tako surovi. Uboga vojska, uboga dežela!
(Dalje prihodnjič.)
6.) 5 gld. Piletič, čebelar v Stari Vasi pri Št. Jarneji, za med v satovji.
7.) 5 gld. vrtar graščine Ruperčvrh pri Novem Mestu.
8.) Kapucinski samostan v Krškem za lepo groz dj e 5 gld.
9.) Abram, nadučitelj v Kostanjevici, za med v satovji 5 gld.
10.) Ivančič iz Mladevine za izdelovanje ribežnov 5 gld.
11.) Hren J. iz Gorenjega Gradiša pri Toplicah za grozdni mlin 10 gld.
12.) Majhen iz Ribnika za izdelovanje dobrih škafov in brent 5 gld.
Iz gosp. Lenkovega darila:
13.) Rohrman v Dobravški Vasi za poljske in vrtne pridelke 10 gld.
14.) Okoren v Tržišah za sadje in zelenjavo 10 gld.
15.) Levičar na Cesti za grozdje (edini navadni kmet iz krškega sodnijskega okraja, ki ga je razstavil) 10 gld.
Diplome c. kr. kmetijske družbe:
1.) Šušteršič J., župan v Semiču, za sadje (imel je največja jabolka „funtarice“).
2.) Mayfart in drugi v Beču za obilo velikanskih kmetijskih strojev.
3.) Planin ec Anton v Boštanji zagrozdni smukač in vrelno kad.
4.) Graščina Klevevž (pl. gosp. Jom-bard) za prav dobra vina, zelenjavo, sadje in žito.
5.) Volčič J., župnik v Smarjeti, za veliko zbirko sadja, zelenjave, žita itd., kaj okusno in razločno razstavljena — v podobi piramide.
6.) Grof Ervvin Auersperg na Turnu za vsestransko razstavo in za velike zasluge pri razstavi (plačal je stroške za godbo, za kar naj se mu kar na tem mestu zahvala izreče).
7.) Fran Gregorič v Krškem za izvrstna bela invčrna vina.
8.) Karol Ženar v Krškem za izborno črnino.
9.) Pstross, graščak in c.kr. namestnik v pok., v Ruperčvrhu za raznovrstne lepe pridelke, osobito za lan s predivom.
10.) Pez dir ec J. vDrašicah pri Metliki za grozdje in vino.
11.) Nemškovaška graščina za mnogovrstne kmetijske pridelke.
12) Grivec Fr., kaplan v Leskovci, za izvrstna vina.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Znani nemški apostelj Schonerer sklical je nedavno v Šleziji skupščino, katera pa je bila od politične oblasti prepovedana. Vkljub temu prišel je Schonerer z nekoliko sto osebami k skupščini, ter so morali žandarji shod šiloma zabraniti. Schonerer in njegovi pristaši šli so potem v Weidenau v neko gostilno ter tam razgrajali do ranega jutra. Zahteve žandarjev, naj se družba razide, niso slušali; vsled tega začela se je preiskava proti vdeležencem.
V	šlezijskem deželnem zboru sprejel se je predlog dr. Mengerja, naj se poprosi vlada, naj čim prej predloži državnemu zboru načrt zakoua o pobiranji davkov ter naj se pri sestavi tega načrta ozira na pritožbe, katere dohajajo o neprikladnosti sedanjega uteravanja davkov.
Hrvatski sabor volil je predvčerajšnjem odbor za razpravljanje adresnega načrta. V ta odbor bili so izvoljeni članovi narodne stranke: grof Pejačevič, Živkovič, Miškatovič, Gjurkovič, Spevec in Šram; Starčevičevca: Ilinkovič in dr. D. Starčevič; dr Mazura od neodvisne narodne stranke. Kakor se čuje, predložila bo vsaka poseben načrt adrese. Načrt adrese narodne stranke sestavil bode poslanec Miškatovič, onega neodvisne narodne stranke pa kanonik dr. Rački, Ob jednem se
javlja, da se bode Starčevičeva stranka naj-brže razcepila, ker mnogi članovi stranke ne odobravajo strastveno postopanje Davida Star-čeviča.
Tuje dežele.
Na Danskem otvoril se je v ponedeljek svečanim načinom državni zbor. Kralj čital je prestolni govor ter rekel o požaru v Clnistians-borgu: »Kraljevska palača, v kateri so se do sedaj shajali zastopniki naroda, je vsled požara uničena. To nas sili k resnemu premišljevanju, a mora nam biti ob jednem opomin, delovati složno v prid deželi in narodu." Prestolni govor opominja poslance za potrebno obrambo dežele ter goji uado, da bodo tudi ostale težnje v korist deželi imele srečen vspeh. Poslanci pozdravili so kralja z devetkratniin slava! Državni zbor odložil se je potem za mesec dnij.
Radikalni poslanec Lockroy ter bonapar-tistični zastopnik Delafosse interpelirala bodeta v francoski komori vlado o vnanji politiki. Skoro vse francoske stranke so složne v tem, da sedaj ne kaže razlagati vnanje politike v komori. Ministerski predsednik najbrže tudi ne bode odgovoril na interpelacijo.
O francosko-kitajskem sporu se javlja, da je francoski zastopnik v Londonu izvestil, da se trgovina nevtralnih držav v kitajskem pomorji ne bode motila ter da se bode sploh skrbelo za to, da se ne bodo oškodovali tuji interesi.
Iz Kahire se javlja, da angleški polno-močnik lord Northbrook teži za tem, da bi se egiptovska vojska po polnem odpravila ter vstvorila policija 9000 mož za javno sigurnost. Egiptovska vlada pa ni sprejela tega predloga. Egipet brez vojakov bi Anglija se vč da ložje pozobala.
Razne vesti.
— (Igralec v 1 o vin jaku.) Iz Turina poročajo listi: Gledališki igralec Mi ra ud izvršil je te dni predrzen čin, katori dokazujo, kaj človek vse lahko opravi s pogumnim nastopom. V Turinu so namreč kaže velika menažerija in vsak večer vrše se velike, predstavo s krotenjem divjih zvorij. Nocega večora naznanil jo Miraud, da hočo obiskati leve v kletki; nobon ugovor ga ni zamogol odvrniti od vrtoglave ideje. Določeni večer jo bila menažerija pronapolnona, vso so jo gnjotlo notri, kjer je užo čakal pogumni igralec. Ko jo bila navadna predstava pri kraji, stopi Miraud v kletko. Renče in divjo planili so štirje levi proti njemu
—	a igralec jo srpo in pogumno uprl oči v zveri in nobona so ga ni dotaknila! Cez nekoliko minut zapustil je kletko, burno pozdravljan od mnogo-brojnega občinstva.
— (Zasuti redovniki.) „Temps“ poroča z dne 3. t. m. naslednji žalostni dogodek: Redovniki v samostanu v GronOblu, okolo 40, napravili so navadni svoj tedenski sprehod tik bližnje gore, kar se nenadno utrga nad njimi na gori skala in z njo sip, kateri jo zasul pot redovnikov. Z velikim trudom so jih izkopali; jeden bil je užo mrtev, drugi pa tako hudo ranjeni, da bodo tožko okro-vali. Nesrečnež, katori je izgubil življenje, bil jo še lo 32 let star.
— (Patrijotičon list.) V dčlenjo-lužič-kem nemškem listu čitamo to-le opazko urodništva do svojih naročnikov: »Ker si bode naše osebje iz patrijotičnega čutja ogledalo vojaško vajo, katero so bodo vršilo te dni v tukajšnji okolici, prosimo častite naročnike oprostenja, da bodo štovilko našega lista, katera bi morala iziti v četrtek, dobili še lo v nodoljo zvečor. Vsom naročnikom svo-tujomo, naj si tudi oglodajo zanimljivo vojaško vajo."
Domače stvari.
—	(Deželni zbor) imol je danes IX. sojo. Začotkom seje poprijel jo besedo posl. Grasselli, da se brani napadov posl. Luckmanna iz slodnjo soje. Posl. Grasselli jo dejal, da ne moro pustiti, da bi so magistratnim uradom, katerih načelnik jo on, očitalo, da so izdolali imoniko bcfangm und tnnngelhaft. Če bi bil rabil posl. Luckmaun samo
bosedo mangelhaft (pomanjkljivo), bi se to užo lahko potrpelo, kajti kdo more trditi, da jo po-polen, da se ne moro nikdar zmotiti. A če gosp. Luckmann očita, da je bil izkaz o volilcih izdelan befangen, hoče s tem reči, da so magistratni uradniki izkaz izdelali navlašč napačno. In jedino zoper to besedo je on ugovarjal, kajti g. Luckmann je očital uradu, kateremu ima čast biti on načelnik, da jo dotični imenik navlašč napačno, vedoma laž-njivo sestavil, in zoper to trditev mora tudi danes protestirati. Kar se izkaza samega tiče, storil je magistrat, kar je z vso natančnostjo storiti mogel, porabil je podatke o posestnikih, kateri se naha-jojo v deželnih deskah, ter sredstev, katera so mu bila na razpolaganje. Nobeden uradnik niti župan vplival čisto nič na to, da bi se imeniki ne Mii sestavili z vso natančnostjo in nepristranostjo. Sodi naj tedaj visoki zbor, če so bili napadi gosp. Luckmanna opravičeni. Posl. Luckmann je omedli da se nahajata v imeniku dve neopravičeni osebi, ter zahteval, naj se izreče posl. Grasselliju ukor. Gosp. dež. glavar izreče, naj se vzamo to v znanje. — Posl. Apfaltrern zahteva naj se da ukor zaradi neparlamentarnega izraza, inače bode zapustil zbornico. — Gosp. dež. glavar zopet izjavi, da ne odobrava besedij, če so se rabile. — Nemška stranka zapusti potem dvorano ter se ne udeležuje na dalje seje. •— Po končani seji izroči deželnemu predsedniku izjavo, podpisano po vseh nemških poslancih, naj se da ukor in izrečeno besede prekličejo. Izjava se prečita. — Gosp. dež. glavar omenja, da izrečenih besedij ne odobrava. — Posl. Grasselli pravi, da je omenjene besede izrekel v razburjenosti in priznava sam, da niso parlamentarno, a zahteva tudi, da g. Lučk-mann prokličo svoje besedo, češ da jo magistrat izdelal imonik befangen und mangelhaft'. Seja je trajala do Vs3' ure- Prihodnja soja jutri ob 'Ij 10. uri dopoludn6. Natančneje poročilo jutri.
— (Predkoncesija.) C.kr. trgovinsko mi-nisterstvo jo okrajnemu odboru v Ljutomeru dalo za napravo tehničnih priprav za krajevno železnico od Radgone čez Ljutomer v Ormož na štajersko mojo dovoljonjo za tri leta.
— (Najvišja zahvala.) Gospodom volil-cem, ki so se shoda dne 17. avgusta t. 1. v Po-stojini zavolj volitve deželnega poslanca vdeležo-vali, naznanjam pročastno poročilo, da so Nj. veličanstvo presvitli cesar po gosp. ministerskem predsedniku zaukazali, meni kot prvosedniku volilnega shoda v Postojini, naznaniti Nj. najvišjo zahvalo *a preponižno častitko volilnega shoda k Nj. visokemu rojstnemu dnevu. Visoka c. kr. deželna vlada za Kranjsko mi z dopisom z dne 30 sept. t. 1., št. 2280 praes., Najvišjo cosarsko zahvalo naznanja in to Vam, gospodje volilni možje, danes po tej poti prijavljam, ker cesarska zahvala zadeva ves shod, ki jo na moj predlog enoglasno sklenil, Nj. veličanstvu preponižno čestitati. — Hrenovice na Notranjskem 7. oktobra 1884. Dr. Jurij Sterbenc, predsednik bivšemu shodu in dož. poslanec.
— (V ljubljansko bogoslovje) so letos sprojeti naslednji gospodje: Bohinjec Peter iz Visokega pri Kranji, Pokoren Fran iz Škofje Loke, Pavlin Fran iz Smelodnika, Krek Ivan od sv. Gregorija pri Sodražici, Hribar Fran iz Meugiša, Nemanič Ivan iz Metliko, Ferjančič Josip iz Goč pri Vipavi, Slak Matija iz Dobernič, Knavs Josip iz Okroga pri Št. Rupertu, Gabrič Anton iz Leskovca, Tekster Konrad iz Tržiča.
— (Živinorejcem!) V 18. dan t. m. ob
9.	uri dopoludne prodajala bode c. kr. kmetijska družba kranjska na dvorišči gostilno „pri bavarskem dvoru11 lepo živino muricodolskega plomena, namreč pet bikov in dvo telici.
— (Golobje — pismonoše.) V nedeljo ob 7. uri zjutraj izpustil jo tukaj nok Dunajčan 22 golobov, katero jo prinosol seboj z Dunaja. Kateri golob bodo priletel prvi na Dunaj nazaj, dobi darilo 10 cekinov, črta iz Ljubljano na Dunaj znaša 448 kilomotrov, stavilo pa se jo pogojno, da mora golob-pismonoša priti na Dunaj v 7 urah. Golobjo odlotoli so vsi ob pravem času, a došli Vendor niso ob omenjenem času na Dunaj; zadrževalo jih jo najbržo slabo vreme, katero je bilo v nedeljo tukaj.
— (Tatica.) V frančiškanski cerkvi opaženi jo cerkvoni sluga užo večkrat, da jo z altar-jev zmanjkalo sveč, vaz in jednakih rečij; ta tat-
vina so je kaj pogostoma ponavljala. Tatu niso mogli priti na sled. Zdaj so dobili tatico, neko štajarsko M. D. iz Št. Jurija, kajti ta ženska je na več krajih ponujala koščeke sveč na prodaj.
— (Usoda tihotapskega lovca.) Poroča so nam od Doberniča z dne 3. t. m.: Kaj se slednjič tihotapskemu lovcu lahko pripeti, zdaj britko skuša posestnikov sin J. Pr. iz neke vasi pri Doberniču, ki je šel dne 25. m. m. skrivaj na lov. Kmalu od doma pridši zapazi žandarja, ki bi imola mimo njega priti. Boječ se za orožje in protečih šo družili nasledkov potakne puško pod melino v prst. Ko orožnika odideta, izvleče zopet puško in poskuša iztresti prst, koja je cev zamašila. Pri tem opravilu pa se puška sproži in ves strel z zamaškom vred mu zaorjo v desno stegno ter mu še precejšnjo zaplato spodnjih in gornjih hlač do kosti s sabo potegne. Nesrečneža je čez nekaj časa dobil njegov brat ter ga domov spravil. Zaradi enacega prestopka užo kaznovan, so zdaj uiti po zdravnika no upa poslati, dasiravno si je smrtno novarno poškodovanje prizadel.
— (V predilnici) je po neprevidnosti zašla delavka Terezija K. iz Završnika (okraj litijski) z roko prodaleč v stroj; stroj jo jo zagrabil za roko, odtrgal ji kazalec in srednji prst, palec na desni roki pa joj zmečkal. Prenesli so jo v tčlnico.
— (Od Sv. Križa na murskem polji) so nam z dne 28. m. m. poroča: Danes jo tukaj premilostni knez in škof ljubljanski, č. g. dr. Mis-sija, služil slovesno sv. mašo ter se potem v ganljivih besodah poslovil od domačinov. (Sv. Križ jo namreč rojstni kraj č. g. Missije.)
Iz kranjskega deželnega zbora.
(VIII. seja dnd 7. oktobra t. 1.)
(Dalje in konoc.)
Potom govori posl. Robič in poročovalec S vet e c omenjajoč, kako se raznoliko odmerjajo pristojbino pri prenosu in prodaji posostev med živimi in posestev umrših. Pristojbine naj bi se pri prenosu znižale. Govornik toplo podpira dostavek g. Korsnika, moni le, naj bi so pričenjal z besodami „to je“, namostu z „in“.
Na to so vzprojmo resolucija 1. z dostavkom g. Korsnika; torej v tej formi:
„ Prečastiti gospod c. kr. deželni predsednik so prosi, naj on blagovoli posredovati pri finančnih uradih, ako treba pri vis. finančuom ministorstvu, da so bo odstotna pristojba od izročitev, ki se naredč med stariši in otroci v življenji merila ravno tako, kakor od teh izročitev, kader so zgodč zaradi smrti, to je, da se bodo finančni uradi vedno ozirali na določbe finančnega ministerskega ukaza z dud 23. a\gusta 1856, št. 13 060.“ Daljo se vzprojme posl. Robiča dostavek in naslodnji odsokov predlog:
„ Deželnemu odboru se naroča, da izroči te prošnje g. c. kr. deželnemu predsedniku.11
Drugi odsekov nasvet pa slove:
„Dožolnomu odboru so naroča, da pošlje peticijo do državnega zbora, da so v pristojbinski noveli sklenejo polajšila za kmetska posestva in to
a) pri izročitvah med živimi jednako, kakor pri onih zaradi smrti;
b) da se štompeljske pristojbe za zneske, ki niso nad 50 gld., tudi no v prepirnih in zomljoknjižnih rečeh znižajo na 12 kr. od vlog in na 10 kr. od prilog in rubrik. “
Posl. Robič nasvetuje Se k točki a) naslednji dostavek: „in sicer po 1 ’/s °/0 od nepremakljivega promožonja in to tudi takrat, kader njegovo vrednost presegajo izgovorjeni doleži in dolgovi. Pri določovanji vrednosti dotičnoga premoženja pa v ta namon nima vplivati starišem izgovorjeni ali izpoznani živež in se torej nima kapitalizovati. “ Za ta dostavek izreka se tudi poročevalec. Dostavek se vzprojme.
Na to govori posl. baron Schvvegol tor pravi, da tudi on in njegova stranka z veseljem pozdravljajo vsak predlog, kateri mori na zboljšanje in povzdigo kmetskega stanu. Polomizovati, pravi, neče s predgovorniki, da-si bi imol mnogo ome-
niti, da so ravno svobodna načela rešila kmeta okov ter da jo nova šola dvignila ga iz nevednosti. Enketno obravnavanjo so je blizu da na vse odnošaje oziralo, le jeden nodostatek bi rad odpravil, zatorej nasvetuje resolucijo, katoro bodo gotoro vsi poslanci vzprejeli. Resolucija se glasi:
„ Deželnemu odboru se naroča, naj v prihodnji sosiji na podlagi prejšnjih obravnav deželnega zbora in v soglasji z državno postavo z dne
7.	junija 1883, št. 92, 93 in 94, predloži pripravne postavne načrte o razdelitvi pašnikov, o zložitvi zemljišč in gozdov, kakor tudi o razdolitvi skupnih zemljišč. “
Gospod deželni predsodnik baron Winkler ornonja, da jo vlada obrnila uže vso pozornost na kmetski stan, da se reši propadanja; da so izdelava uže več zakonov, kateri merijo na povzdigo kmetijstva. Da si bode vlada vsekdar in povsodi prizadevala, v kolikor lo možno, ustrezati opravi-čonim željam. (Dobro, dobro!)
Posl. Detela omonja, da se deželni odbor zaradi tega ni spuščal v izdelavanje načrtov, ker je vedel, da jih pripravlja vlada, ki je v to uže sklicala več enket.
Posl. S ve te c pravi, da se po polnem zlaga z resolucijo gosp. barona Schvvegla, opomeniti pa mora, da narodna stranka nikdar ni bila sovražna svobodi. Če so jo kodaj upirala proti možem, kateri so oznanjali „ svobodo1*, jo to storila zaradi toga, ker so ti možje nosili „ svobodo11 samo na jeziku. Navaja izgled, kako je počenjala „libe-ralna“ stranka državnega zbora; oznanjala je „li-beralizem“ in „svobodo", v istini pa je gazila pravice slovanskih narodov. Tudi mi želimo in zahtevamo svobodo ter so hočemo ravnati po gaslu: „Kar nočeš, da se tebi zgodi, ne stori drugim.“ (Dobro, dobro! med poslanci in poslušalci.)
Vzprejmo so resolucija posl. barona Schwegla.
Posl. Robič nasvetuje potem še točko c), katera naj slOve:
„Da so strankam no nakladajo kazni, kadar se pri uradnem preiskovanji o zadevi pravo porabo koleka na aktih javnih uradnij in javnih naprav zasledijo pomanjkljivosti o porabi koloka, ampak od njih zahtova lo doplačilo primanjkljaja.11
So vzprejme.
Posl. Grasselli poprosi bosedo ter pravi, naj bi se mu dovolilo, besedam g. Luckmanna odgovoriti v prihodnji seji, ker danes ni bil navzočen in hoče tudi nekoliko preglodati pisma, na katora so jo opiral g. Luckmann.
Daljnja točka dnevnega roda bilo jo poročilo gospodarskega odseka o načrtu postave glede pogozdovanja Krasa na Kranjskem.
Poročevalec posl. Faber čital je zakon samo v nomškem jeziku. (Dr. Bleiweis kliče: Slovenski ! Če jo zakon, so mora v obeh jezikih čitati!)
Potom čita poročovalec zakon v nemščini, zapisnikar pa v slovenščini. — Se vzprejme.
Ljubljanski ljudski kuhi nji se za revne dijake dovoli podpore 100 gld.; revnim učencem na gimnaziji v Kočevji dovoli se podpore 100 goldinarjev.
Pri daljnji točki dnevnega reda vzprejme so naslednja resolucija:
„ Visoka c. kr. vlada so naprosi, naj blagovoli izročiti za časa doželnemu odboru načrt novo občinsko postave in postave za povzdigo govodoroje, da se bodo on mogel o teh dveh postavah posvetovati in svoje predloge pripraviti za prihodnje zasedanje doželnoga zbora. “
Posl. dr. Samoe poroča v imenu upravnoga odseka o predlogi deželnega odbora, s katerim ae predlaga načrt deželne postave gledč doneskov zavarovalnih družeb in društev k stroškom gasilnih straž, ter v podporo onesrečenim gasilnim stražnikom, in o katerem so poroča o vprašanji zaradi upeljave prisilnega zavarovanja. — Se vzprejmo broz ugovora.
Na daljo dovolijo se naslednje podporo:
a) Zapletel Mariji, vdovi stanovskega kan-celista, miloščine 2 gld. 50 kr. na mesec;
b) Šumiju Franu za izdavanje „Arhiva" za domoznanstvo 200 gld. Finančni odsek je sicer predlagal podpore samo 100 gld., a posl profosor Šukljo je menil, naj se prosilcu dovoli 200 gld. ter jo v toj važui zadovi govoril blizu tak6-le:
„Slavna gospoda! Iz predloga finančnega odseka se morda vender razvidi, da ne pripisuje tomu literarnemu podjetju ono važnosti, katere mu strokovnjak zgodovinar odreči ne more. Zaradi tega si bodem dovolil, staviti poseben nasvet ter ga bodem utemeljil z nekaterimi razlogi.
Ako se, gospfida moja, oziramo na slovstveno gibanje naSo ožje domovine, priznavali bodemo na vsak način, da smo v nekaterih literarnih strokah i mi, siromašni Slovenci, lepo napredovali tekom zadnjih let. Leposlovjo naše so je bujno razvilo v novejši dobi, nastali so nam liriki, kateri so vzgledni v mnogih ozirih, in tudi pripovedna poezija našla je izborno zastopnike med nami. V znanstvonom slovstvu se po vsej pravici ponašamo z učenjaki, kateri so si deloma uže pridobili svetovno slavo. Le v oni vedi, katera sigurno najbolj vpliva na narodni razvoj, v domači povestnici, nismo napredovali, baš nasprotno, hodili smo rakovo pot. Še pred dve sto leti slovela je naša ožja domovina, kranjska dežela, po dveh slavnoznanih zgodovinarjih, SchOnlebnu in Valvazorji. Sto lot je tega, odkar je Vodnikov sovromenik Linhart se vspešno bavil z domačo zgodovino. Tudi v našem stoletji se da konstatirati neko veselo gibanje na zgodovinskem polji, in oni pisatelji, kateri so sodelovali pri Hormayerjovili publikacijah, pri dunajskih Jahrbuchcr in kasneje pri Mitthcilungen des Mstorischen Vereins fiir Krain — imenujem le dva posebno zaslužna, Ki c h to rja in Hitzingerja, nabirali so mnogo zanimivega gradiva ter ga obdelavali v znanstvenih razpravah, katerim tudi stroga zuanstvena kritika ne bodo mogla odreči stalno veljave. In dandenes, gospoda moja? Čudno in ob jednem sila žalostno je, dajo ravno narodna ideja, katera je pri vseh družili narodih našega cesarstva spodbujala zgodovinarje in zopet netilo prejemala iz njih delovanja, ravno pri nas neugodno vplivala na domačo povestnico. O Čehih, katerim jo mila usoda podarila velikega zgodovinarja Frana Palackega, niti govoriti ne mislim. Alt čo si oglodam Hrvato, če primerjam vzgledne publikacijo „Jugoslovansko akademije", Smičiklasovo učeno delo itd., z našo revščino, potom, gospoda moja, so mi milo stori, kajti silno malo smo storili za domačo povestnico.
In vonder ima zgodovina naša mnogo zanimivih partij, in ni nam treba sramovati so naših prednikov. Politična in kulturna povostnica, obe zaslužite, da bi se lotili z rosnim zanimanjem to zanemarjene domače vede.
Ali naravnost moram naglašati, da je prav za prav umevno, ako se domačini ustrašijo zgodovinskih pre-iskavanj. Gradivo, zgodovinski viri niso nabrani; raztreseni so po vsi deželi, slabo shranjeni v no-primernih vlažnih in težko pristopnih prostorih, doloma celo zasejani po tujih arhivih. Posledica tomu jo, da do donašnjoga dnd nimamo nobenega pravega „diplomatarja“; kajti diplomatariim Car-niolicum vender nikakor ne zadostuje, in kar so tiče Klunovega arhiva, bil jo pisatelj iyegov kot zgodovinar ravno tak kakor kot politik, z jedno besedo: nezanesljiv. O regestih pa, katero sicer zgodovinarju tako izredno olajšajo njegovo trudapolno delo, pri nas niti govoriti ne moremo.
Take so bilo naše razmere, gospoda moja, večini izmed nas je upalo srce, tako da se nikdo ni več upal na težavno delo, nabirati vire, zlasti listine, ter pogina rešiti te čestitljive spomenike našo preteklosti. V takem obupnem položaji našla je domača povestnica, čuda, gospoda, pribežališče v delalnici nocega ljublj. meščana, g. Šumija. Ko sem čul o njegovi nameri, nisem si obetal po-voljnega vspeha, ali ko sem začel študirati posamezne pole, sem spoznal, proti svoji volji spoznal, da je podjetje Š. vsega priznanja vredno, on sam pa izredno marljiv in resen delavec. Toga mnenja so sigurno vsi oni dobro znani učenjaki, katori ga podpirajo s svojimi spisi, sigurno tudi vsa vodstva v raznih listohramih, avstrijskih in inostranskih, katera mu dovoljujejo, prepisati svoje listine. Dosedaj je g. Šumi v svojem „Arhivu“ izdal mnogo tvarine, za katero mu mora hvaležen biti vsak prijatelj domače povostnice, in da jo tudi med razpravami marsikatero dobro zrno, pritrdil mi bodo gotovo vsak, kateri je na pr. prečital temeljito studijo prof. Bi o dorntan nov o o naših „Uskokih in njih naselbinah".
Ali očividno je, da ima mož izgubo, precej občutljivo izgubo pri svojem „Arhivu“. In naposled se vender sleherni naveliča, ako od svojega ogromnega truda druzega nima nego troske. V interesu domače povestnico pa bi odkrito obžaloval, čo bi tudi »Šumijev Arhiv" moral postati nedovršeno delo. Tedaj se mi vidi nasvetovana svota premajhna, in jaz predlagam torej: Sl dež. zbor naj sklone, pisatelju Šumiju se dovoli za izdavanjo njegovega „Arhiva“ podpora 200 gld.
c) Tomšiču Ivanu se dovoli za izdavanjo lista „Vrtec" podpore 100 gld. pod pogojem, da izdavatelj da 20 eksemplarov omenjenega lista brezplačno ljudskim šolam;
d) Prašnikarju Mateju, bivšemu učitelju na šoli za silo, dovoli se podpore 40 gold. na tri lota;
e) Pirnatu Jarneju, šolskemu učitelju v Prečini, se dovoli II. starostna doklada pod pogojem, če ga deželni šolski svet vrednim spozna;
f) kako so se rešile prošnje učiteljev ka-meniškega in krškega okraja, povedali smo uže včeraj;
g) prošnja ljudske šole v Premu gledč podpore za napravo brvi čez „lleko“ se ne usliši;
h) prošnja šolske občino cerkniške glede posojila 2000 gld. v namen za razširjanje šolskega poslopja se ne more uslišati, ker se ne morejo dajati posojila iz deželnega fonda; podpora pa se bode morda dala v 1885.1. Odsek je torej nasvetoval: Prošnja se zdaj ne usliši, oziralo pa so bodo na prošnjo te šole s primerno podporo v lotu 1885.
Mestu umršega gospoda viteza Schneida izvoli so v šolski in peticijski odsek posl. dr. Dev.
Načelnikom v peticijskem odseku izvoli se posl. Pfeifor.
Konec sojo ob 2. uri popoludno; prihodnja soja 9. oktobra ob 10. uri dopoludne.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 8. oktobra. Nek list poroča, da so prišli v Orsovi na sled zaroti proti srbskemu kralju. Glavne udeležence so baje prijeli in v Budimpešto odgnali.
Pariz, 8. oktobra. Prednico redovnic, ki so stregle v vojaški bolnici v Marseillu, odlikovala je vlada s podeljenjem viteškega križa častne legije za zasluge pri skrbni postrežbi bolnikov za kolero.
Pariz, 8. oktobra. Včeraj je potoval skozi Pariz Herbert Bismarck in obiskal Ferryja.
Pariz, 8. oktobra. „Temps“ poroča iz Bruselja, da se bode koncem novembra sešla v Berolinu konferenca, da uredi afrikansko vprašanje.
Rim, 8. oktobra. Danes se je odpravil krog Spezzije sanitetni kordon. V Genovi je umrlo od 10. ure zvečer 6. t. m. do 10. ure zvečer 7. t. in. deset oseb, v Napolji od včeraj do danešnje polnoči 4 osebe.
Rim, 8. oktobra. Včeraj je po vsem Italijanskem zbolelo 200 ljudij za kolero in umrlo 108; od teh v Genovi 13 zbolelo in 10 umrlo, v Napolji 30 zbolelo in 8 umrlo.
Hanoi, 7. oktobra. Francozi so po polnem potolkli Kineze ob reki Loochenu.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 9. oktobra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih...............81 • —
»	»	>	» srebru...................82‘10
Zlata renta................................... 103-20
6°/o avstr, renta.  .........................95'95
Delnice nArodne banke........................ 859' —
Kreditne delnice............................. 283'20
London 10 lir sterling..........................121-85
20 frankovec.................................... 9-68
Cekini c. kr................................... 6	•	77
100 drž. mark...................................69-75
Uradni glasnik
z dnč 9. oktobra.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Škofji Loki za katastralno občino Studeno; poizvedbe dn& 13. oktobra pri Luki Demšarji na Čre-šenci in za katastralno občino Selce; poizvedbe dn6 20. oktobra pri obč. predstojniku Šlibarju v Selcah. — Pri mestni sodniji v Nov. Mestu za davk. občino Podturn; poizvedbe dnfe 25. oktobra t. 1.
Razpisane službe: Na jednorazrednici v Hre-novicah druga učiteljska služba; 400 gld. Prošnje do konca oktobra okr. Sol. svetu v Postojini. — Na dvorazrednici v Gor. Gorjah služba druzega učitelja; 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. t. m. okr. šol. šol. sveta v Radovljici; — na jednorazrednici v Koroški Beli služba učitelja; 450 gld., nagrada 50 gld. in stanovanje. Prošnje do 28. t. m. okr. šol. svčtu v Radovljici. — Na štirirazrednici v Šmartinem pri Litiji služba druzega učitelja; 500 gld. in stanovanje. Prošnje do 25. oktobra okr. šol. svčtu v Litiji.
Tnjei.
Dn6 7. oktobra.
Pri Maliči: Fussenegger in VVitte. trgovca, z Dunaja.
— Chevalier d’EUevaux, graščak, iz Prusnika. — Ivičič, ofic. namestnik, iz Celovca.
Pri Slonn: Griessnig, trg. potovalec, iz Draždanj. — Krauss, trg. potovalec, in Urenak, zasebnica, z Dunaja. — Klinger, zasebnica, iz Trsta. — Valentinuzzi, trgovec, iz Vidma. — Trebo, c. kr. poslovodja, iz Pulja. —• Globotschnigg, trg. potovalec, iz Kranja.
— Ravnikar, zasebnik, iz Krškega.
jri Bavarskem dvoru: Ara, trgovec, iz Zagreba. — Kofler, agent, iz Beljaka. — Ličan, posestnik, iz Bistrice. — Graschek, posestnik, iz Domžal. — Schuller, posestnik, iz Jelovca.
Pri Južnem kolodvoru: Krainer, zasebnica, s sinom iz Trsta. — Pl. Markovič, c. kr. pom. lieutenant, iz Pulja. — Steiner, agent, in Melcher, zasebnica, iz Zagreba. — Bevilayna, restavrater, iz Lašk. trga. Pri Avstr, carji: Felberbaum, krošnjar, z Dunaja.
Umrli so:
Dn6 7. oktobra. Jakob Stupnikar, delavec, 35 1., Cesta na Grad št. 12, jetika. — Katarina Benko, go-stinja, 81 1., Tržaška cesta št. 26, starostno opešanje.
Dr.6 8. oktobra. Pavla Boganv, delavka, 24 1., Reber št. 6, jetika.
V civilni b61nici:
Dnž 5. oktobra. Blaž Wagner, gostač, G8 1„ opešanje. — France Čepelnik, črevljar, 37 1., črevesni katir.
Meteorologično poročilo.
Ča»
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanj o barometra v mm
Tempo-
ratura
729-28
730-54 730-14
+12-6
+13-6
+11-0
Vetrovi
jvzh. sl. jzpd. sl. bzv.
Nobo
dež
obl.
Mo-krina T mm
1(5 00
dež
Oglas.
Lep letošnji sernjaček,
po polnem ukročen in privajen, je na prodaj; poizvedbe pri T. I^Hs-teržlč-u. v Doberniču, p. Trebnje, Treffen.	(103)	3—2
Razglas.
(102) 2
Zgubil se je pes
z imenom „Boy“, plemena «poluks», srednje velikosti, bele barve, z prirezanima ušesima in repom. Kedor ga najde, dobi primerno darilo, ter je prošen, najdbo naznaniti gosp. Emanuelu Tomšiču v Trebnjem.
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Ic. t. Kleinmajrr & Fei Bamters-ora
knjigarna v Ljubljani.
Odgovorni urodnik prof. Fr. Šukljo
Tiskata in zaliigata Ig. v, Kloinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.