Leto 1879.
489
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos Lil. — Izdan in razposlan dne 23. decemBra 1879.
136.
Postava od 20. decembra 1879,
o napravi vkupne carinske zveze z Bosno in Hercegovino.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak<5:
§• L
Bosna in Hercegovina privzemata se v občno carinsko (colno) okolijo avstro-ogerske monarhije, kakor biva na podlogi carinske in trgovinske zveze od 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 62).
Znotraj te vkupne carinske in trgovinske okolije bode pod pridržkom prehodne mere, obsežene v §. 15, blago z ozemlja na ozemlje vhajajoče in izhajajoče ne podležeč nikaki carini (nobenemu colu) — svoboden promet ali prehod imelo.
Mejne carinske poteze ali linije avstro-ogerske monarhije proti Bosni in Hercegovini preklicujejo se ter bodo istodobno na meji teh dežel proti Srbski, Turčiji in Črnigori napraviti vkupno carinsko linijo razširjene carinske in trgovinske okolije.
§• 2.
V §§. 3 do 12 postavljena načela za carinske naprave in za uredbo gospodarstvenik odnosov, izvirajočih iz vkupnosti carinske okolije, so uvet vkupni carinski zvezi.
Vlada naj dogovorno z vlado dežel ogerske krone skrbi za to, da bode deželna uprava za Bosno in Hercegovino te uveto izpolnjevala.
§. 3.
Občna carinska tarifa od 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 67), carinske in trgovinske pogodbe, ki so ali bodo sklenjene s tujimi državami, kakor tudi zdanji
(SloTruuch.)	91)
ali prihodnji za oboje ozemlje avstro-ogerske monarhije vkupni zakoni in upravni propisi, ki se tičejo pobiranja in upravljanja carin, naj veljajo tudi za novo-sprejete dele razširjene vkupne, carinske okolije.
Ako bi posebne potrebe bosenske in hercegovinske zahtevale kak izimek od omenjenih pravil, bode jih izdajati po dovprašanji deželne uprave bosenske in hercegovinske.
Ustrojstvo carinske službe, kaznovanje prestopkov carinskega dohoda in druge v obojem ozemlji avstro-ogerske monarhije po enakšnih načelih uravnane naredbe v carinstvu (colstvu) naj deželna uprava tudi v Bosni in Hercegovini obravnuje po enakšnih načelih.
Nego predno se izdadč pravila te vrste, treba bode zadobiti privolitev vlad obojega ozemlja avstro-ogerske monarhije.
Bosna in Hercegovina bosta tretjim državam nasproti v rečeh, katerih se tiče carinska in trgovinska zveza od 27. junija 1878, zastopani po določilih te carinske in trgovinske zveze.
§. 4.
Carine in postranske pristojbine, spadajoče k vkupnemu carinskemu dohodku naj se na račun vkupnega carinskega dohodka pobirajo in oskrbujejo po organih deželnej upravi podstoječih.
Uradnik (deželnofinančni ravnatelj), ki mu bode izročeno najvišje voditeljstvo finančne službe v Bosni in Hercegovini, in taleč tudi namestnik njegov in carinski uradniki naj se pod vplivom obeh finančnih ministrov imenujejo.
Reševanje carinskih reči na drugi stopinji oskrbuje oblastvo, kateremu je izročeno voditeljstvo finančne službe (deželno-finančno ravnateljstvo) po Bosni in Hercegovini.
Na tretji stopinji naj se razloka potem vkupnega ministerstva vrši po obojo-stranskih ministrih dotičnega področja, držeč se domembe, ki sc med njima za vsak slučaj posebej napravi.
§. 5.
Državno samotrštvo gledč tabaka in soli naj se z načelnimi uredbami, ka-koršne bivajo v obojem ozemlji avstro-ogerske monarhije, vvede v Bosni in Hercegovini ter naj ga na račun teh dežel oskrbuje deželna uprava po tem načelu, da se vsakemu samotrštvenemu ozemlju zagotovi davščina od tabake in soli, ki se v njem potroši.
Takisto je tudi posrednje davščine naložene na pridelovanje piva, žganja in cukra po enakšnih v obojem ozemlji avstro-ogerske monarhije veljajočih dogovornih zakonih in upravnih propisih v Bosni in Hercegovini vvesti in na račun teh dežel od strani deželne uprave oskrbovati.
Vsaka premena zakonov in ukazov gledč imenovanega samotrštva in omenjenih posrednjih davščin, ki se pozdaj v zmislu člena XI carinske in trgovinsko zveze od 27. junija 1878 ukrene, naj velja tudi za Bosno in Hercegovino. V kolikor bi z ozirom na posebne razmere bosenske in hercegovsko bilo potreba
različnih propisov, potrebujejo isti privoljenja ministrov dotičnega področja iz obojega ozemlja avstro-ogerske monarhije.
Vsako novo posrednjo davščino, ki bi se vvedla v obojem ozemlji avstro-ogerske monarhije ter bi neposrednje vplivala na gospodarstveno proizvodstvo, treba bode pobirati tudi v Bosni in Hercegovini in na to stran naj veljajo zgornja načela.
Kolikor potreba tabaka in soli za Bosno in Hercegovino ne bode zagrnjena s svojim pridelkom, oziroma iz svojih slanikov, naj primanjek dajata deželni upravi izključno obe samotrštveni upravi avstro-ogerske monarhije po ceni naprej dogovorjeni.
Samotrstvo gledé strelnega pralni bode se v Bosni in Hercegovini ravnalo po propisih, ki veljajo v obeh delih avstro-ogerske monarhije.
Druge posrednje davščine od izdelovanja, prodajanja in trošenja blaga smejo se, na račun kogar si koli bodi, samo tedaj jemati, če one zadevajo enakomerno ne samo vvedenega blago, nego tudi v sami deželi izdelano blago, in če ne kratijo po vkupnosti carinske okolije zagotovljene carinske prostosti notranjega prometa.
Davščine naložene na vvoz v posamezne kraje smejo obsezati samo živež, pijačo, gradivo in kurivo.
§• 6.
Avstrijska veljava ali valuta, kakoršna biva po avstro-ogerski carinski in trgovinski okoliji, naj tudi v Bosni in Hercegovini veljâ za zakoniti deželni novec, kar pa ne krati svobodnega kolanja efektivnih otomanskih penezov.
Med kraljevinami in deželami, ki so zastopane v državnem zboru, in deželami ogerske krone ukrenjene domembe o denarstvu, državnih notah in o privilegiji avstro-ogerske banke, gledé poslednje s pridržkom dogovora z avstro-ogersko banko, podležečim odobrenju obeh zakonodavstev, imajo izključno veljavnost tudi v Bosni in Hercegovini.
§• 7.
Mero in vago uravnuje deželna vlada, ter naj se kolikor bode moči hitro prestopi k meterski meri in vagi. Kolikor se meterske mere in uteži, vage in merilne priprave v trgovanji teh dežel uporabljajo, naj se razen ondukaj preskuše-nih in oštempljanih pripuščajo samo take, ki so bile v enem ali drugem ozemlji avstro-ogerske monarhije po propisu preskušene in oštempljane.
§. 8.
V oziru na določila o čistini zlatnine in srebrnine in na pažnjo dotično naj veljajo v Bosni in Hercegovini enaka načela, kakoršna se izpolnjujejo v obojem ozemlji avstro-ogerske monarhije.
§• 9.
Po členih XVI in XVII carinske in trgovinske zveze od 27. junija 1878 pridobljene privilegije (patenti) in pravice na muštre in marke naj bodo veljavne tudi v Bosni in Hercegovini v zmislu propisov danih v obojem ozemlji avstro-ogerske monarhije.
Pripadniki bosenski in hercegovski smejo samo po omenjenih določilih pridobiti privilegije, in pa pravice na marke in muštre.
Ukazoma se dadö tanja ukazlla o izvodu teh načel.
§. 10.
Poštne in telegrafske reči bode uravnavala deželna vlada za Bosno in Hercegovino dogovorno z ministri dotičnega področja iz obojega ozemlja avstro-ogerske monarhije.
§• H-
Določila členov VII, X, XIV, XV in XX carinske in trgovinske zveze od 27. junija 1878 naj se uporabljajo tudi na Bosno in Hercegovino.
Izvod člena XX carinske in trgovinske zveze pridržuje se posebnim domem-bam, ki se ukazoma doženo.
§• 12.
Finančnima ministroma obojega ozemlja avstro-ogerske monarhije je pridržana pravica, pošiljati nadzornike ter prepričavati se o tem, da se po dogovorjenih pravilih carine (§§. 3 in 4) pobirajo in upravljajo, samotrštva in po-srednji davki na izdelovanje piva, žganja in cukra (§. 5) oskrbujejo in pa določila o čistini zlatnine in srebrnine (§. 8) izpolnjujejo.
§• 13.
Z dohodki vkupnih carin, odbivši dohodarstvena povračila in povračila denarjev v zavarovanje carine danih, bodo se povi-ačevali davki za zadavkane reči, katere se izvažajo čez vkupno carinsko mejo.
Kot delež Bosne in Hercegovine od vsote dohodkov vkupnih carin, katera po vsem tem ostane, in v povračilo troškov za carinsko upravo po teh deželah določuje se za zdaj letnih 600.000 goldinarjev v zlatu.
Dolg (breme) Bosne in Hercegovine z ozirom na povračilo davkov na korist vkupnemu carinskemu dohodku naj se zmisloma uporablaje določilo postave od 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 61) — računi tako, ba bosta Bosna in Hercegovina od davkovnih povračil, kar jih je v enem solnčnem letu za vsak davkovni predel vkupno opravljeno, nosili po onoliko odstotkov, kolikor teh dežel delež od kosmatega po omenjenih določilih izračunjenega, v celi vkupni carinski okoliji tisto solčno leto v istem davkovnom predelu doseženega dohodka iznaša odstotkov tega dohodka.
§. 14.
■ Določila tega zakona pridejo v moč 1. januvarja 1880.
S to dobo obveljd prosto občenje med Bosno in Hercegovino z ene strani in med Dalmacijo, katera se ob enem v občno avstro-ogersko carinsko okolijo privzema, z druge strani.
Takisto je od tiste dobe prost tudi vvoz blaga iz vseh ostalih delov vkupne carinske okolije v Bosno in Hercegovino.
§. 15.
Nasproti bode od 1. januvarja 1880 začasno na vvoz blaga iz Bosne in Hercegovine v imenovano ostalo carinsko okolijo, razen Dalmacije, uporabljati carinske postavke veljajoče za vvoz blaga iz držav največ pogodovanih, ako se ne izkaže z pravorednimi Carinskimi dokaznicami, da je za vvažano blago uže opravljena bila carina, kar je prihaja za občno carinsko okolijo.
Za tega delj vzdržuje se začasno čolna linija, obstoječa med občno avstro-ogersko carinsko okolijo in Bosno ter Hercegovino po meri veljajočih carinskih propisov.
Od carinske dolžnosti izvzemajo se vendar:
a)	Navadni bosenski in hercegovski deželni pridelki, katerih izvir se s pravorednimi potrdnicami izkaže —,
b)	male množine nekaterih vrst blaga za domačo potreba v obmejnem občenji ali prometu;
c)	tako blago, gledé katerega po znanih trgovinskih razmerih, in po majhni carini, katerej je podvrženo, ne more se misliti, da bi se iz vnanjih dežel prek Bosne in Hercegovine zanašalo v dozdanjo občno carinsko okolijo, umaknivši se carinam za njegovo vvažanje va-njo ustanovljenim.
Ukazoma se izdadö tanja določila o brezcarinskem obravnavanji blaga v slučajih pod a), b) in c) omenjenih.
§• 16.
Od katere dobe počenši bode preklicati utesnila v §. 15 obsežena, to se ustanovi ukazoma in po dogovoru vlad obojega ozemlja avstro-ogerske monarhije.
Do tega časa bode se davek pri izvozu cukra in žganja povračeval samo za tiste poslatve, katerih odpravilišča ležč v dozdanji občni carinski okoliji.
§• 17.
Izvod tega zakona naroča se ministrom za trgovino, finance in notranje reči.
Na Dunaji, dne 20. decembra 1879.
Franc Jožef s. r.
494
139.
Postava od 20. decembra 1870,
o privzetji isterskega carinskega izimka in posebne carinske okolije dalmatinske v občno avstro-
ogersko carinsko okolijo.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Doslej iz občne avstro-ogerske carinske okolije izločeni deli mejne grofovine isterske s kvarnarskimi otoki vred in kraljestvo dalmatinsko, katero je samo za se posebna carinska okolija, privzamejo se od 1. januvarja 1880 v občno avstro-ogersko carinsko okolijo.
Na mesto dotičnih drugačnih propisov, kateri veljajo v imenovanih carinskih izimkih, pridejo v uporabo po kraljevinah in deželah k občni carinski okoliji spadajočih, in v državnem zboru zastopanih obstoječi zakoni in ukazi gledé pobiranja in upravljanja carin (colov), sosebno zakon o carinski tarifi od 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 67) s premenami, kijih dajö s tujimi državami sklenjene trgovinske pogodbe, in z ukazi izdanimi v zvršbo carinske tarife in trgovinskih pogodeb, dalje postava za col in državno samoprodajo od 11. julija 1835 z vsemi dotič-nimi poznejšimi propisi vred.
Kar se tiče kaznovanja prestopkov zoper carinske dohodke, uporabljati je v Istri kazensko postavo o dohodarstvenih prestopkih od 11. julija 1835 z dotič-nimi dodatnimi propisi vred. V Dalmaciji nasproti ostanejo v veljavi dozdanja določila ; vendar se smejo le-ta določila z ozirom na kazenska določila, ki veljajo v ostalem državnem ozemlji, v toliko dopolniti, v kolikor za nekatere earinsko-dohodarstvene prestopke ne obsezajo nikakoršne kazenske sankcije.
§• 2.
Dozdanja carinska poteza (čolna linija) Dalmacije proti Bosni in Hercegovini odpravi se s 1. dnem januvarja 1880, ter obveljâ s tem dnem prosto občenje med Dalmacijo z ene in Bosno ter Hercegovino z druge strani.
Od tiste dobe prost bode vvoz blaga iz vseh ostalih delov vkupne carinske okolije v okolijo dozdanjega isterskega carinskega izimka in v Dalmacijo.
§• 3.
Nasproti naj od 1. januvarja 1880 začasno za vvoz blaga v katero niže imenovanih strani obveljajo naslednja določila:
1.	Na vvoz blaga iz dozdanjega isterskega carinskega izimka v vso drugo vkupno carinsko okolijo uporabljati je carino postavljene na vvoz blaga iz največ pögodovanih držav, ako se ne izkaže s pravorednimi carinski midokaznicami, da je za vvažano blago uže bila opravljena carina, kakoršna po tarifnih določilih prihaja na vvoz v občno carinsko okolijo.
Carinska poteza (čolna linija), ki je doslej bila med ozemljeni isterskega carinskega izimka in občno carinsko okolijo, vzdržuje se za tega delj začasno po meri veljajočih carinskih propisov.
2.	Pri wozu carini podležečega blaga iz Dalmacije v ostalo vkupno carinsko okolijo, kolikor ne ide za prosto občenje s Bosno in Hercegovino, uravnano v odstavku 1 §fa 2, treba bode razloček med carinami, kakor jih dozdanja dalmatinska carinska tarifa postavlja in kakor so za vvoz iz največ pogodovanih držav v občno carinsko okolijo ustanovljene, opraviti v tistem slučaji, kadar se s pravo-rednimi, v poslednji četrti leta 1879 izdanimi carinskimi dokaznicami izkaže, da je za isto blago bila carina po določilih dalmatinske tarife opravljena; v drugem slučaji obveljd dolžnost carine v polni izmeri, kakor je postavljena za vvoz blaga iz največ pogodovanih držav v občno carinsko okolijo, če se s pravorednimi carinskimi dokaznicami ne izpriča, da je ta carina uže bila opravljena. Za tega delj vzdržuje se začasno po meri obstoječih carinskih propisov carinska poteza med Dalmacijo in dozdanjo občno avstro-ogersko carinsko okolijo.
3.	Od carinske dolžnosti, uravnane v točkah 1 in 2 izvzemajo se vendar:
a)	Navadni deželni pridelki isterski in dalmatinski, katerih izvir se s pravorednimi potrdnicami izkaže ;
b)	male množine nekaterih vrst blaga za domačo potrebo v obmejnem občenji ali prometu ;
c)	tako blago, gledé katerega po znanih trgovinskih razmerih, in po majhni carini, katerej je podvrženo, ne more misliti se, da bi se iz vnanjih dežel prek Dalmacije in Istre zanašalo v dozdanjo občno carinsko okolijo.
Ukazoma se izdadö tanja določila o brezcarinskem postopanji z blagom v slučajih pod a), b) in c) omenjenih.
§• 4.
Od katere dobe počenši bode preklicati utesnila stoječa v §. 3, to se določi ukazoma in po dogovoru vlad obojega ozemlja avstro-ogerske monarhije.
Do tega časa bode se davek od opojnih žganic in cukra povračeval samo za tiste poslatve, katerih odpravilišča ležč v dozdanji občni avstro-ogerski carinski okoliji.
§. 5.
Zvršitev te postave naroča se ministroma za trgovino in finance.
Na Dunaji, dne 20. decembra 1879.
Franc Jožef s. r.
496
13§.
Postava od 20. decembra 1879,
da je Brodski carinski izimek odpravljen.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takč:
Člen I.
Brodski carinski (čolni) izimek vtelovi se 1. dne januvarja 1880 občni avstro-ogerski carinski okoliji. S tem dnem postanejo torej v Brodili in okolici tega mesta, ki je doslej bila izločena iz carinske okolije, veljavni vsi v kraljevini Galiciji gledč carinskega dohodarstva obstoječi zakoni in ukazi, po imenu postava za col in državno samoprodajo in kazenska postava zoper dohodarstvene prestopke od 11. julija 1835 gledč določil, tičočih se carinstva z vsemi dotičnimi pozneje danimi propisi.
Od dne preklicanega carinskega izimka ne sme vnanje blago brez carine izhajati v Brodski carinski izimek.
Člen II.
V tečaji prvega meseca po dnevi preklicanega carinskega izimka in to tist dan, ki se ukazoma določi, začne prosto obcenje dozdanjega carinskega izimka z občno avstro-ogersko carinsko okolijo:
a)	Za cuker in opojno žganico tozemskoga izvira, če se izkaže, da je bil davek v carinskem izimku opravljen, ali če se naprej plača in sicer :
pri sirovem cukru od vsakih 100 kilogramov...............  9	gld.	10	kr.
pri čiščenem cukru od vsakih 100 kilogramov...............11	„	18	„
pri žganji, špiritu, rumu in araku.........................—	„	11	„
za vsak hektoliter in vsak stopenj zakonitega alkoholomera,
pri poslajšanem žganji na hektoliter.......................5	„	50	„
b)	Za pivontozemskega izvira, če se izkaže, daje od njega davek v carinskem
izimku opravljen ali da je pivo brez povračila pristojbine bilo iz carinsko okolije v carinski izimek privczeno (pripeljano), ali pa če se plača na hektoliter......................................................2 gld.
c)	Za vsako drugo blago, katerega tozemski izvir se s knjigami po trgovsko pisanimi, z originalnimi fakturami ali sicer verovno izkaže, ali je nedvomen.
d)	Za vsako blago vnanjega izvira, ki ni podvrženo vvoznini, ali od katerega je carina užc opravljena ali uradno v zapis vzeta bila.
Člen III.
Po izteku prvega meseca od dne, katerega je carinski izimek preklican ali odpravljen, začno svobodno občenje dozdanjega Brodskega carinskega izimka z občno avstro-ogersko carinsko okolijo gledč vsega blaga katere koli vrste in na vsako stran pod uveti, kakor so pisani za carinsko okolijo in nje mejni okraj.

Člen IV.
Zaloge carini podvrženega blaga vnanjega izvira, po tem cukra, piva in žganja tozemskega izvira, kolikor jih je v Brodskem carinskem izimku ta dan pred preklicem rečenega izimka, treba je zadnji čas do osmega dne po preklicu carinskega izimka o 12. uri opoldne pismeno zglasiti pri finančno-okrajnem ravnateljstvu v Brodih.
To zglasiti dolžni so vsi trgovci, kramarji, kavarniki, gostilničarji, fabrikanti in vsi obrtniki, ki se bavijo s prodajanjem ali podelovanjem, s priredbo in pre-narejo imenovanega blaga, in to samo gledé tiste robe, s katero ta obrt imajo.
Zasebniki (privatniki), katerim se prištevajo tudi prej imenovani obrtniki in trgovci gledé robe, s katero se njihov obrtne bavi, dolžni so zglasiti:
1.	kar imajo carini podvrženega vnanjega blaga v zalogi, če ta zaloga z ozirom na njihove osebne razmere preseza enoletno potrebo, in sicer samo gledé množine, katera to potrebo preseza ;
2.	kar imajo v zalogi cukra, če preseza petdeset kilogramov, piva, če preseza hektoliter, in žganja, če preseza petdeset litrov.
Z množinami carini podvrženega vnanjega blaga, potem cukra, piva in žganja, kar ga imajo zasebniki čez to največjino v zalogi, postopati je po členih xur, XIV in xv.
Člen V.
Imetnik v členu IV naštetega blaga, katerega lastnik je kdo drug, mora ga brez ozira na množino zglasiti.
Člen VI.
Kdor je kakemu trgovcu ali obrtniku prostore v skladišče služeče, ki temu niso sestavina ali priteklina stanišča, v najem dal ali dopustil, da take prostore sam ali z njim vred rabi, ta ima dolžnost, o tem v roku, ki ga postavlja člen IV, finančno-okrajnemu ravnateljstvu naznanilo podati.
Člen VII.
Vsaka stranka je odgovorna za popolnost in resničnost svoje vpoložene zglasitve.
Ako kdo blaga, ki ga ima v zalogi, ne zglasi, ali kdor tako zalogo zamolči ali neresnično o njej pové, pokazni se po določilih dohodarstvenega kazenskega zakona, in sicer kazni se to pri vnanjem carini odtegnjenem blagu kot kontra-bant (kriumčarstvo) po nezakonitem wozu a pri cukru, pivu, po tem pri žganji tozemskega izvira kot teždk dohodarstveni prestopek.
Člen VIII.
Neposrednje po iztečaji v členu IV za zglašovanje postavljenega roka naj se prične dohodarstveno pregledovanje blaga, kar ga je pri ljudéh v zalogi, ter bodi zadnji čas do izteka prvega meseca od dne, katerega je bil carinski izimek odpravljen, dokončano in v tem istem času imej vsaka stranka v roki uradno potrdnico najdenja (izkazno boleto).
(Slovenlach.)
Ölen IX.
Organom finančne uprave, ki jih finančno-okrajno ravnateljstvo odpošle pregledovat zaloge blaga, treba je izkazovati in na zahtev odpirati ne samo tistih prostorov, ki služijo v hrambo zglašenega blaga, temuč vse druge prostorije, kamor se blago sploh spravlja, kakor n. pr. prodajalnice, čumnate za blago, kašče, kleti ali hrame, klanice, podstrešne prostore.
Druge prostore nego so tu omenjeni, raziskavati brez imetnikovega privoljenja dopuščeno je finančne uprave organom samo, če si privzamejo koga od krajne gosposke.
Ölen X.
Blaga imetnik je dolžan, k njega pregledu potrebno pripomoč dati ali precej priskrbeti, ter na razpolaganje izročiti, kar ima potrebnih posod in priprav, da se množina ali teža pokonstatuje.
Člen XI.
Od časa podane zglasitve v členu IV naštetega blaga do dokončane doho-darstvene revizije zglašenih zalog ne sme se brez dovolbe finančno-okrajnega ravnateljstva od zglašenega blaga nič spraviti iz omenjenih prostorov, kjer biva shranjeno.
Od tega utesnila izimljejo se:
aj Za prodajo na drobno namenjene reči pod uvetom, da se vsaka prodana množina od istih reči vpiše v kazalo, ki se predloži pregledujočemu organu finančne uprave, in v katero se pripiše tudi kupec;
b)	kar se potroši v svojem lastnem hiševanji ;
c)	poprodaj v avstro-ogersko carinsko okolij o s plačilom zakonitih pristojbin in izvoz v inozemstvo pod uvetom, da se organu finančne uprave, ki se pošlje pregledovat zaloge blaga, predložč carinsko-uradne odpravne listine.
Člen XII.
Ako se pri dohodarstvenem pregledovanji zalog blaga najde, da kaj od zglašenih množin primanjkuje, za kateri primanjek se ne morejo podati v členu XI pod c) omenjene carinsko-uradne odpravne listine, tedaj mora stranka za manjkajočo množino plačati pristoječo carino in potrošnino.
Člen XIII.
Za uradno pokonstatovane zaloge carini podvrženega vnanjega blaga treba je precej carino opraviti.
Člen XIV.
Za pivo domačega izvira, kar ga kdo ima v zalogi, treba je precej opraviti po 2 gld. na hektoliter, ako se ne izkaže, da je za-nj v carinskem izimku bil uže plačan davek, ali da se je pivo brez povračila pristojbine iz čolne okolije v carinski izimek izvezlo (izpeljalo).
Člen XV.
Od zalog cukra in opojnih žganih tekočin tuzemskega izvira treba je, če ni moči izkazati, daje od njih poprej v carinskem izimku bil davek opravljen, takoj davek plačati in to :
pri sirovem cukru za 100 kilogramov	po............................9	gld.	10	kr.
pri čiščenci (rafinatu) za	100 kilogramov po.......................11	„	18	„
pri žganji, špiritu, rumu	in araku po...............................—	„	11	„
za vsak hektoliter in stopenj zakonitega alkoholometra, pri oslajšanem žganji za	hektoliter po.............................5	„	50	„
Ölen XYI.
Finančni upravi je dodeljena pravica, takim strankam, katerim bi bilo težavno v členih XIII, XIV in XV postavljene pristojbine precej plačati, dovoliti v plačilo primerne, čez leto dni ne idoče rokove, ako varščino dad<5.
Člen XVII.
Dopuščeno je, v členu IV našteto pristojbini podležeče blago spraviti v ca-rinsko-uradna hranišča, ali — pod uradno sozapiro — v privatna hranišča, ki se najdejo da so v to pripravna, in to v poslednja najdalje na dve leti ter idoče pristojbine opravljati po meri, kakor se kaj vzame iz hranišča.
Ölen XVIII.
Kdor hoče pristojbini podvrženo blago spraviti v privatna hranišča, do katerih ima tudi urad po en ključ, mora zadnji čas osem dni, predno se odpravi carinski izimek, zastran tega pri finančno-okrajnem ravnateljstvu zaprositi dovoljenja s potankim oznamenilom dotičnih hranišč.
Ölen XIX.
Vse zaloge pristojbini podvrženega blaga, katere se na zaprosbo stranek ob odpravi carinskega izimka spravijo v državno carinsko hranišče v Starih Brodih, kolikor ono zaleže, naj bodo od dne, katerega prestane carinski izimek, leto dni ostati smele, ne plačujoč nikake skladnine. Po iztečaji tega leta bode dotle, dokler se to skladišče ne opusti, plačevati občno ustanovljeno skladnino za nadaljšnjo uradno hranitev.
Člen XX.
Vsakemu je dopuščeno, blago podpadajoče določilu poznejšega plačila pristojbine po vsem ali deloma spraviti v kako vnanjo deželo, in v tem slučaji bode propisom primeren izkaz resnično zvršenega izvoza imel to posledico, da ne bode plačevati carine ali potrošnine, ki se je držala izvažanega blaga.
Ölen XXI.
Vsak, kdor koli pristojbini podležečega blaga shrani v uradna ali taka privatna hranišča, do katerih imeva tudi urad po en ključ, ima, — če popred to zglasi nadzirajočemu finančnemu organu, — pravico, ogledati si blago in po kom drugem dati ogledati ga, prebirati ga in — izpolnujoč veljavne propise in pod uradno pripažnjo tudi dati podelavati in za odpravo v druga ovijala predevati.	y
Ölen XXII.
Zvršitev zakona je naročena finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 20. decembra 1879.
Franc Jožef s. r.
500
139.
Postava od 20. decembra 1879,
da se vvede v isterskem carinskem izimkn in v Dalmaciji potrošnina na delanje piva, žganja in čakra, a v Brodskem carinskem izimkn potrošnina na delanje žganja in čakra.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• 1.
Preklic po-	Preklicujejo se v Dalmaciji potrošnini od piva in opojnih žganic na wozu
denje'p 'r'o" v kraje potrošnini podležeče (Postavki 3, 4 in 6 potrošninskega obsežja za Dal-nine na delanje macijo, Drž. zak. od 1. 1875, št. 84), v dozdanjem isterskem carinskem izimku PIV*c ^?ania i" potrošnina pri prodajanji piva in vsakovrstnega žganja nadrobno in v dozdanjem Brodskem carinskem izimku potrošnina pri prodajanji vsakovrstnega žganja na drobno (Drž. zak. št. 1875, št. 84, črka 1, črka A 2 in črka B II).
Nasproti pridejo v moč na Dalmatinskem in po dozdanjih carinskih izimkih isterskem in Brodskem potrošnina pri delanji opojnih žganic in cukra iz tozem-skih tvarin, dalje na Dalmatinskem in po dozdanjem isterskem carinskem izimku potrošnina pri delanji piva.
V oziru na odmerjanje, pobiranje, na počak puščanje povračevanje in pogledovanje teh vrst potrošnine, uporabljati je določila, katera veljajo po ostalem državnem ozemlji.
§• 2.
Kavke prosto Za Dalmacijo in dozdanji isterski carinski izimek dopušča se brez davka kuhanje kuhati žganje pod uveti, kateri veljajo v drugih dolili državnega ozemlja, ter je z"'ulla' množina žganju, do katere se na leto po enemu prositelju sme davkovna prostost dovoliti, postavljena za Dalmacijo na 112 litrov žganja, ki imeva največ po 55 stopnjev alkohola, a za dozdanji isterski izimek na tisto mero, kakor veljâ po drugem delu Istre.
§• 3.
Kaznovanje	Pri kaznovanji prestopkov zoper propise o imenovanih potrošninah (§. 1)
'prosio'i'ÎTov11 naj s0 uporablja po dozdanjih izimkih isterskem in Brodskem kazenski zakon o dohodarstvenih prestopkih z dodatnimi določili vred.
A v Dalmaciji, kjer ni vveden ta kazenski zakon, kaznovati jo prestopke omenjenih propisov z uporabo kazenskega postopka, kakoršen v Dalmaciji užo velja za potrošninske prestopke.
Določila o tem, kakšne in kolike naj bodo kazni in kdo bodi porok za-nje, kakor tudi, kdaj zastarevajo rečeni prestopki, izdadö se za Dalmacijo ukazoma z ozirom na določila, katera na to stran po ostali državi veljajo.
§• 4.
Pričujoči zakon pride v moč tist dan, katerega se Dalmacija in imenovana carinska izimka privzameta v občno avstro-ogersko carinsko okolijo.
Samo določila o povračevanji pristojbin pri izvozu vsakovrstnega žganja in pa cukra, bodo v Dalmaciji in po dozdanjem isterskem izimku gledč poslatev, ki niso odpravljane iz kakega v dozdanji občni carinski okoliji ležečega kraja, veljavna stoprv (še le) tist dan, katerega se odpravi tudi vmesna carinska poteza proti Dalmaciji in dozdanjemu isterskemu izimku.
§• 5.
Zvršitev tega zakona naroča se finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 20. decembra 1875.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Clliertek s. r.
lio.
Postava od 20. decembra 1870,
o privolitvi v to, da se carinski izimki Martinščiški, Bakerski, Kraljeviški, Senjski in Baški, spadajoči k deželam ogerske krone privzamejo v občno avstro-ogersko carinsko okolijo.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
Ölen I.
Na podlogi člena IV carinske (čolne) in trgovinske zveze od 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 62) daje se privoljenje, da se carinski izimki spadajoči k deželam ogerske krone, namreč: Martinščiški, Bakerski, Kraljeviški, Senjski in Baški po-čenši od 1. januvarja 1880 pod uporabo določil stoječih v členih I, II, IV, V in XI carinske in trgovinske zveze od 27. junija 1878 privzamejo v občno avstrorogersko carinsko (colno) okolijo.
Ölen II.
Vladi se daje oblast, privoliti v ukazila potrebna za izvod to naredbe, ki jih izdâ vlada dežel ogerske krone.
Na Dunaji, dne 20. decembra 1879.
Franc Jožef s. r*
Tuaflfc s. r.	K.oi*lb s. r.	Cliortck s. P.
Začetek
moči.
Zvršitveni
pristavek.
(Slovenlsch.)