KREMENOV KERATOFIR PRI VELIKI PIREŠICI
Cveto Germovšek
Z 1 geološko karto in s 6 tabelami
Uvod
Na ozemlju med ponikvansko planoto in Šmartnim v Rožni dolini,
severovzhodno od Celja, leži obsežen eruptivni masiv. Večina starejših
raziskovalcev ga imenuje po Veliki Pirešici, največjem kraju na tem
ozemlju, pirešički masiv.
Leta 1948 sem dobil za diplomsko nalogo, ugotoviti sestav ter starost
te kamenine in tako njeno ime. Nalogo mi je predlagal prof. dr. ing. Jože
Duhovnik, ki se mu najlepše zahvaljujem za vso dragoceno pomoč,
katero mi je nudil pri mojem delu. V letu 1950 sem zaključke znova
predelal in jih izpopolnil.
Morfološki opis eruptivnega ozemlja
Relief, kakršnega je ustvarilo nekdanje vulkansko delovanje, so
eksogene zemeljske sile že davno uničile. Kljub temu se nam še danes
na prvi pogled dozdeva, da imamo pred seboj vulkansko območje.
Eruptivno ozemlje je izrazito gričevnato. Griči imajo strma pobočja,
med njimi so številni ozki jarki, ki se le na nekaj mestih razširijo
v majhne ravni.
Najvišji in naj obširnejši hrib v tej okolici je Kjumberk (630 m), med-
tem ko nima južno ležeča Savinjska dolina niti 300 m nadmorske višine.
Kjumberk stoji na zahodni strani omenjenega ozemlja, kjer zavzema
s številnimi grebeni skoraj vso zahodno polovico. V sredi se širi od
severovzhoda proti jugozahodu nad 580 m visok greben Sedlo, ki se
nadaljuje proti jugu v višinski koti 586 m in bregu Lazi.
Med ponikvansko planoto in Kjumberkom si je vrezal potok Pirešica
globoko deber, imenovano Soteska, s strmimi, do 100 m visokimi stenami
in razmerama širokim ter ravnim dnom.
V vzhodni polovici se dviga greben Št. Jungerta (574 m) od severa
proti jugu, s podaljškom proti vzhodu. Vzhodni podaljšek tvori skoraj
samostojen hrib Resenik (515 m). Št. Jungerta in Resenik imata številna
slemena, ki se proti vzhodu močno znižujejo v ravnino okoli Šmartnega
v Rožni dolini. Najvzhodnejši podaljšek Resenika je grič Zlačjek ob
cesti, ki drži iz Šmartnega v Celje. Med Sedlom in Št. Jungerto sta dve
135;
dolini z vmesnim nizkim grebenom, prav tako v smeri sever—jug. Na
severu leži v smeri vzhod—zahod 607 m visok greben Bognik.
Ob zahodni strani St. Jungerte teče potok Podsevščnica. V oba ome-
njena potoka se izliva večje število studencev in potočkov, s katerimi
je ta teren zelo bogat in se v tem ostro loči od zahodne j še kraške ponik-
vanske planote, ki je brez tekoče vode in kjer so razviti tipični kraški
pojavi vseh vrst. Na severni in južni strani Resenika izvirata še potoka
Koprivnica in Sušnica.
Strnjenih naselij na tem ozemlju skoraj da ni. Posamezne kmetije so
raztresene po vsem terenu, razen na Kjumberku.
Na južnem koncu masiva je Vel. Pirešica, zahodno od Soteske Stu-
denci, severno od Soteske pa Crne. Severno od Vel. Pirešice je Pernovo,
nekoliko vzhodneje Železno, severneje pa Hramše, v sredini ozemlja
leži Galicija, pod Dobnikom pa Zavrh. Srednji in severni del Št. Jungerte
pripada naselju St. Jungerta, južni pa Podgori. Prav na vzhodu masiva
leži Šmartno v Rožni dolini.
Literaturni podatki o prodornini pri Vel. Pirešici
V literaturi, ki sem jo imel na razpolago, sem dobil prve podatke
o eruptivnem masivu Vel. Pirešice v Rollejevi razpravi o geološkem
raziskovanju jugozahodnega dela Štajerske (Rolle, 1857). Ugotovil
je, da je vzhodno od potoka Pirešnice ter na ozemlju Galicije in
Št. Jungerte tja do gradu Prenika največja golica vulkanske kamenine
na Štajerskem. Imenoval jo je »Feldsteinporphyr«. Zapazil je tudi golice
apnenca na samem eruptivnem masivu. Smatral je, da so se vršili izbruhi
med odlaganjem ziljskih skrilavcev ter werfenskih plasti, torej naj bi
bili predtriadne starosti. Opisoval je rudišča na kontaktu z apnencem
in glinastim skrilavcem, ki naj bi se širila na vzhodnem pobočju Št. Jun-
gerte. Pri tem je pač mislil na keratofirske tufe in podobne tvorbe, ker
ziljskih skrilavcev v bližnji okolici tega masiva ni.
Zollikofer (1859) je geološko raziskoval teren južno od Celja.
Pri tem je našel prodornino, katere petrografski opis močno sliči na
prodomino pri Vel. Pirešici. Prodornino južno od Celja imenuje felzitski
porfir. Sličen je rogovcu, ima iverast lom in ni plastovit. Obarvan je
različno, v glavnem je zelen in rjav, kroji se prizmatsko ter je zelo trd.
Smatral je, da so porfiri zaradi tesne zveze z apnencem triadne starosti,
čeprav so mu profili marsikje govorili drugače.
Pregledno razlago in opis vseh prodornin na celotnem južnoštajer-
skem področju je podal S tur (1871). Smatral je, da so terciarne sta-
rosti, razen redkih izjem na skrajnem vzhodu Štajerske. Sledovi prvih
erupcij so v gornjegrajskih plasteh ter soteških skladih, glavne erupcije
pa so bile v miocenu. Kamenine imenuje rogovčeve trahite — Hornfels-
trachyt. Loči jih po starosti in bazičnosti. Prodornino pri Vel. Pirešici
šteje med starejši bazični različek rogovčevega trahita. V njem pa naj
bi bile žile mlajšega rogovčevega trahita. Rogovčevi trahiti so svetlo-
rjavkasti, z rogovčevo osnovo in ravnim prelomom. Vtrošniki so prepereli
glinenci, kjer naj bi prevladal sanidin.
136
Germošek: Eruptivni masiv Rrešice
Prva, ki sta podrobneje petrografsko raziskovala kamenine posamez-
nih eruptivnih golic na južnem Štajerskem ter tako tudi golice pri Vel.
Pirešici, sta bila Dräsche (1873) in Ha t le (1880).
Dräsche je opisal primerek iz Soteske. Imenoval ga je po Sturu
rogovčev trahit. Trdoto ima slično kremenu, pri prelomu ostre robove
ter je temnordeče do kostanjevorjave barve. Zelene lise so posledica
redukcije trovalentnega Fe v dvovalentno. Mikroskopski preparat kaže
nenavadno drobnozrnato osnovo z redkimi plagioklazi in številnimi tem-
nimi lisami, katere tvorijo verjetno železovi oksidi. Dräsche omenja^
da nastopa južno od cerkve v Galiciji tuf, sličen prodornim. Podobno
prodornino je našel pri Laškem, katero je tudi kemično preiskal. Ze iz
kemičnih analiz razberemo, da so tudi okoli Laškega kremenovi keratofiri.
Ha t le trdi, da so eruptivne kamenine južno od Celja enake kame-
ninam pri Vel. Pirešici ter jih zaradi kremenovih in monoklinskih glinen-
čevih vtrošnikov imenuje kremenov trahit. Najprej opisuje Sturov mlajši
rogovčev trahit, kateremu sam ne daje točnega imena. Kamenina je
svetlozelena, slična rogovcu, ima iverast lom in je trda kot kremen.
Vtrošniki so kremenovi in glinenčevi. Osnova je drobnozrnata, prekrita
z mrežastimi zelenimi lisami in kaže agregatno polarizacijo.
Rdečerjavo prodornino ob Pirešnici imenuje kremenov trahit. Opis
se ujema z D r a s c h e j e v i m , le da se mu zdi, da obstajajo poleg
triklinskih glinencev tudi monoklinski kot vtrošniki. Glinenci so delno
kalcitizirani. Redko nastopa biotit in apatit, pogosteje magnetit. Osnovo
sestavljajo glinenci in kremen ter je mestoma rjavo obarvana zaradi
železnega hidroksida.
H a 11 e posebej opisuje še kamenino pri mlinu ob Podsevščnici,
južno od Galicije, ki je sivkasta ter bogata s piritom. V njej so številne
kremenove žile, pokrita je z belkastim prahom, šumi, če jo polijemo
s solno kislino, kaže torej številne znake preperevanja. Trdota je slična
kremenu. Osnova je zrnata z vtrošniki kremena in glinencev.
Teller (1898) loči Sturove spodnještajerske rogovčeve trahite v dve
skupini, in sicer po tipu nahajališč. Prodornino prve skupine nastopajo
v obliki odej ter jih sestavljajo andeziti in v manjši meri daciti.
Za drugi tip ležišč teh kamenin, katerim prišteva tudi prodornino
pri Vel. Pirešici, je značilno, da nastopajo v triadnem apnencu v obliki
prodorov. Imajo zato nepravilne oblike, ki sličijo žilam in čokom. Tu
je torej lava le delno prodrla na površje, delno je ostala pod triadnim
pokrovom ter jo je šele kasneje razkrila erozija. Teller prišteva tudi
te k andezitom, vendar omenja tudi nastopanje liparita.
Medtem ko je Z o 11 i k of e r (1859) na svoji geološki karti samo
nakazal meje eruptivnega masiva Pirešice, je Teller (1898) mnogo
podrobneje izrisal meje. V grobem se moje ugotovitve strinjajo z nje-
govo mejo, v podrobnem pa skoraj nikjer.
Pravi značaj te prodornino je ugotovil šele N i k i t i n. Pri pregledu
različnih vzorcev sicer le za presojo za gradbene namene je dognal, da
nastopa v tem masivu keratofir. Isto mnenje izraža tudi Dolar-
Mantuani (1942).
137.
Splošni geološki opis okoliških kamenin
Okoli prodornine nastopajo sedimenti triadne ter miocenske starosti.
Triadne sklade zastopajo skoraj izključno le apnenci. Izjemno na-
stopa apnenčast peščenjak z apnenim vezivom. Po obliki nastopanja
ločim apnenec, ki ima zvezo s ponikvansko planoto in posamezna na-
hajališča apnenca, brez medsebojne zveze, ki leže na prodornini.
Apnenec je pretežno svetlosiv in jedrnat. Tektonsko je precej poru-
šen, zlasti v bližini kontakta s prodornino, kar se lepo vidi na opušče-
nem kamnolomu pod koto 302. Le malokje je apnenec delno, še redkeje
popolnoma dolomitiziran. Na številnih mestih se pojavljajo v manjšem
obsegu milonitne apnene breče z rjavim apnenoglinastim vezivom, ki
nam tudi dokazujejo živahno tektonsko delovanje.
Teller imenuje svetlejši apnenec rudonosni (wettersteinski). Ker
nisem našel nobenih fosilov, ne morem o starosti tega apnenca prav nič
novega povedati. Najverjetneje pripada zgornjemu delu ladinske stopnje.
Otoki apnenca, raztreseni po vsem pirešičkem eruptivnem masivu,
so zelo številni. Apnenec je v veliki meri enak apnencu na ponikvan-
ski planoti. V manjši meri nastopajo še temni, skoraj črni apnenci. Te je
Teller prišteval k školjkovitemu apnencu srednje triade. Kot kažejo
razmere v jarku Zakjumberk, nastopa temni apnenec v resnici pod svetlo-
sivim apnencem. Nima pa Teller prav, ko je označil vse otoke apnenca
v pirešičkem masivu na svoji geološki karti (Teller, 1898) z barvo,
ki označuje školjkoviti apnenec. Kajti večino apnenčevih otokov prište-
vamo istemu apnencu, ki gradi ponikvansko planoto.
Apnenčevi otoki pripadajo bivšemu pokrovu triadnega apnenca nad
prodornino, kot je določil že Teller. Ker so ti otoki le produkt
kasnejše erozije, nastopajo večinoma na današnjih grebenih in le redko
v dolini.
Preko Soteske in grape Akle potekata dva preloma od severa proti
jugu, več prelomov pa poteka pravokotno na ta dva. Danes opaženi
prelomi so mlajši kot pirešička prodornina, saj delno potekajo tudi preko
nje. V debri Soteske opažamo na strnîih pobočjih tektonske drse v pro-
dornini.
Poleg apnencev prištevam k triadi še peščenjake z apnenim vezivom,
ki nastopajo zahodno od Tohanta v ozkem pasu ob meji med triadnim
apnencem in prodornino. V njem nastopajo številna gnezda pirita. V tem
peščenjaku, ki je precej trden, z zrnci, velikimi približno 1 mm, sta dva
rova, kjer so kopali pirit. Peščenjak nastopa verjetno pod apnencem.
Miocenske sklade tvorijo tufske tvorbe, nastale za časa bruhanja
smrekovških vulkanov, morski lapor, dobrniški tuf ski peščenjaki in v
manjši meri tudi litavski sedimenti.
Tufske tvorbe tega ozemlja se odlikujejo po svoji raznolikosti, tako
po barvi kot strukturi. Andezitski tuf ovija eruptivni masiv na površini
s treh strani: s severa, vzhoda in juga. Po makroskopski in deloma po
mikroskopski raziskavi sem ugotovil, da nastopata na tem ozemlju dve
vrsti tufov. Prvi so običajni andezitski tufi, druge bom imenoval kerato-
firske tufe. Pripomnil bi, da tukajšnji andezitski tuf povsem ustreza
138
različkom tufa v Peračici na Gorenjskem, katerega sta raziskala Du-
hovnik in Dolar-Mantuani. Vendar je potrebno, da se enkrat
za vselej potegne meja med tvorbami dveh različnih vulkanskih dob;
zato podajam tudi kratek opis andezitskega materiala, katerega sem dobil
v neposredni okolici pirešičke prodornino.
Steklasti tufi. Imenujem jih tako, ker so makroskopsko enaki pire-
šičkim steklastim tufom. Pod lupo zapazimo vse prehode od najdrob-
nejše do drobnozrnato osnove. Vsi so svetlo- oziroma temnosivi ter imajo
mestoma zelenkast nadih, kar je verjetno posledica večje primesi klorita.
Trdota je različna, odvisna od stopnje preperevanja. V splošnem so ti
tufi precej trši kot kristalasti. Nekateri kosi sličijo na pogled celo na
lapor, seveda jih moremo ločiti takoj po negativni reakciji z razredčeno
solno kislino in po večji trdoti.
Najbolj razširjen različek steklastih tufov, katerega sem dobil pod
Johanom v Zavrhu, je tudi najtrši od vseh. Ima izrazito iverast lom ter
je močno silificiran, tako da v nekaterih delih že sliči na rogovec. Tufi
te vrste nastopajo predvsem severno od eruptivnega masiva.
Podobni tufi, le manj trdi, nastopajo tudi južno od eruptivnega
masiva v severnem delu Savinjske doline na veliko večjem prostoru.
Kamenina, ki nastopa severno od Zavrha, je zelo slična tisti, ki sem jo
našel južno od Podgore, le da je ta bolj preperela, kar kaže tudi manjša
trdota. Vsebuje posamezne lističe biotita.
Tuf, ki nastopa v kamnolomu nad Zavrhom, je svetlozelenkast,
v ostalih lastnostih sliči pravkar opisanim.
Kot prehoden tip h kristalastim tufom štejem tudi tuf, ki nastopa
nad Korlnom v Železnem; je zelen, z drobnimi preperelimi ostanki
glinencev. Razpoke so limonitizirane.
Nobeni različki steklastih tufov ne dajo pozitivne reakcije z raz-
redčeno solno kislino.
Kristalaste tufe imenujem tiste, ki imajo veliko število nekdanjih
vtrošnikov. Nastopajo le v predelu Črnca. Več majhnih kamnolomov mi
je omogočilo, da sem dobil lepe primerke. Uporabljajo jih kot gradbeni
material. Medtem ko steklasti tufi ne nastopajo v skladih, opazujemo tu
že lepo plastovitost. V glavnem vpadajo proti severoseverovzhodu.
Vzorec, iz katerega sem naredil tudi mikroskopski zbrusek, je zelen-
kast, ima številne lističe biotita in verjetno! tudi sericita, prevladujejo
pa glinenci, veliki od 0,5 do 1 mm. Ima tudi vključke apnenca. Nekateri
vzorci so rjavkasti. V teh tuf ih opazujemo večje in manjše vključke
laporja; največ laporja je na meji s prodornino.
Brečasti tufi imajo tipično brečasto strukturo. Pretežno so svetlo-
zeleni. Poleg biotita ločimo še druge femične minerale, zlasti rogovačo.
Večinoma so že popolnoma kloritizirani. Glinenci so popolnoma kaoli-
nizirani in kalcitizirani. So manj odporni kot steklasti tufi, kar je zaradi
njihove strukture razumljivo. Ponekod so limonitizirani. Skladi teh tufov
vsebujejo številne leče laporja in nastopajo zlasti severovzhodno od
Gorečana v Črncu.
Na nekaterih vzorcih je zanimivo spreminjanje teksture. Vzorec,
ki sem ga dobil pri Štokovniku v Zavrhu, kaže deloma običajno brečasto
139,
strukturo, mestoma fluidalno, mestoma pasovito teksturo. Pri Lokaču:
v Črncu že prehaja brečasti tuf v konglomerat, ker ima posamezne prod-
nike velike približno 1 cm. Tuf ska breca z belkastimi vtrošniki in rjavim
vezivom zelo močno reagira s solno kislino, kar kaže, da mora imeti
primes apnenčevih zrn. Vzorec sem dobil pod Lepičnikom v Smartnem
v Rožni dolini. Sem štejem še vzorce iz opuščenega kamnoloma ob Pod-
sevščnici na jugozahodnem koncu Št. Jungerte. Teller je prišteval
na geološki karti Mozirje te tvorbe k andezitom. Svetlo- in temnozelena
kamenina je močno kalcitizirana. V tem kamnolomu se lepo opaža ali
skladovitost ali krojitev. V različnih višinah je tuf različno obarvan,,
morebiti zaradi različnih erupcij, čeprav je bolj verjetno, da se kaže
v tem le večja ali manjša stopnja preperevanja.
Med tufske breče uvrščam tufske tvorbe s kosi kremenovega kerato-
fira oziroma keratofirskih tufov. Nekateri kosi so zaobljeni, zato sličija
te tvorbe nekoliko na konglomerat. Dobe se ob eruptivnem masivu v
Zavrhu, Železnem in na Crncu. Vzorec iz jarka pod Korlnom ima v zeleni,
drobno brečasti osnovi do 1 cm velike prodnike kremenovega keratofira
oziroma keratofirskih tufov. Ne daje reakcije na HCl. Osnova prevladuje
med prodniki. Pri nekaterih primerkih pa prevladujejo prodniki, veči-
noma kremenovega keratofira, nad osnovo, tako da je kamenina videti
kot konglomerat. Golica nastopa južno od Gorečana v Crncu. Enak videz
ima vzorec, ki sem ga dobil v vinogradu nad Korlnom v Železnem.
To jasno dokazuje dve vrsti tufov različne starosti. Isto govori, da je
nastala prodornina prej, kot so se usedale miocenske tufske tvorbe.
Kot drugi jasni dokaz za ločitev teh in keratofirskih tufov ter kot
dokaz za veliko starostno razliko med obema nam podaja mikroskopska
preiskava andezitskega tufa iz Crnca (vzorec 38). Osnova je steklasta
z vtrošniki glinencev. Ti so popolnoma sveži. V tem se ostro ločijo od gli-
nencev v vzorcih kremenovega keratofira oz. keratofirskih tufov, kjer
nisem našel niti enega popolnoma svežega glinenca. Večinoma so dvojčki,
velikosti 0,2 do 0,5 mm. Izjemoma presežejo premer 0,5 mm. Veliko šte-
vilo glinencev ima zonarno zgradbo. Od barvastih mineralov vsebuje le
biotit iste velikosti kot glinenci. Glinenci so plagioklazi s povprečno
vrednostjo 41,5 "/o anortita. Osnova je sivkasta ter je sestavljena iz
plagioklazov in stekla.
Pri rezultatih preiskav z mikroskopom Fedorova pomenijo uporab-
ljene označbe:
B — dvojčično os — twin axis,
D —■ nórmalo na ploskev dvojčičnega šiva — perpendicular to twin-
ning plane,
R — nórmalo na ploskev razkolnosti — perpendicular to cleavage
plane,
L — nórmalo na ploskev lamel — perpendicular to lamellae plane.
V. 38*
* Zaradi okrajšave označujem namesto vzorec št. le V.'
140 j
Določevanje odstotka anortita tega obrusa na mikroskopu Fedorova
je zaradi večje svežosti zrn hitrejše in natančnejše kot pri plagioklazih
kremenovih keratofirov.
Dobrniški tufski peščenjaki so na preiskanem ozemlju zastopani na
Dobniku. Leže na tuf ih smreko vške eruptivne dobe in so torej mlajši
od njih. Domačini ga imenujejo rženjak. Uporabljajo ga za gradbene
namene, ker je trši kot tuf. Prevladujoča barva je zelenkastosiva. Zrnca
so delno eruptivnega izvora, njih sestav je sličen kot pri tuf ih v Crncu.
Plastovitost je lepo izražena. Ker te tvorbe niso v direktni zvezi s pro-
blemom pirešičke prodornine, jih natančneje nisem raziskoval.
Lapornate usedline so na vsem ozemlju okoli eruptivnega čoka, in
sicer od leč, debelih nekaj centimetrov in dolgih nekaj decimetrov, do
debelih plasti, ki se širijo v dolžini več kilometrov. V večjem obsegu
nastopa na Crncu, okoli Grmovelj ter pod Zavrhom in pod mlinom med
Zavrhom in Hramšami. Lapor je povsod svetlosiv, drobnozrnat, večinoma
ni skrila v ter ima lom sličen školjkovitemu.
Lapor nastopa običajno v večjih množinah ob meji s prodornino ter
nastopa v splošnem več laporja v spodnjih delih smrekovškega tufa kot
Ш
v zgornjih plasteh. Vendar razmere v jarku pod kmetijo Raj ter jasno
govore, da nastopa lapor v večjih množinah tudi nad najvišjimi plastmi
andezitskih tufov.
Litavske tvorbe tega ozemlja prišteva Teller zgornjemu delu
srednjega miocena. Na svoji geološki karti jih je vrisal le na enem mestu,
in sicer okoli kmetije Plaznik. Na tem terenu sem našel te usedline še
na drugih mestih. Za vse je značilno, da leže neposredno na apnencu,
ne pa na starejših miocenskih plasteh. Omenjam jih, ker jih je Teller
ponekod imenoval andezit.
Litavske tvorbe pri Lipničarju sestavljajo konglomerati, ki ponekod
prehajajo v breče, ponekod v peščenjake. Za vse je značilno, da ne dajejo
reakcije s solno kislino. Njih material izvira z vulkanskega področja.
Okamenin nisem našel.
Litavske tvorbe pri Cokanu zavzemajo le majhen obseg, in sicer le
vrh tistega odrastka ponikvansko planote, na katerem je kmetija Cokan,
ki je nekaj sto metrov zahodno od velikega kamnoloma apnenca v So-
teski. Teller je imenoval to kamenino andezit, vendar jo lahko po
petrografski sličnosti z opisanimi litavskimi tvorbami prištevamo prav
tako k tem sedimentom.
Osamljene golice teh tvorb se nahajajo še na nekaterih drugih
mestih.
Splošen oris kremenovega keratofira
Prehajam na opis same golice pirešičke prodornino, katero lahko
danes z gotovostjo imenujemo kremenov keratofir. Eruptivne tvorbe pri
Vel. Pirešici zavzemajo veliko površino, in sicer približno 11,5 km^. Njih
obliko lahko grobo označim s pravokotnikom, ki ima številne zajede in
izrastke z daljšo stranico v smeri severozahod—jugovzhod. Dolžina masiva
je 6 km, povprečna širina je 1,9 km. Torej je to eno najobširnejših naha-
jališč prodornino v Sloveniji. Značilno za to prodornino je silno pre-
perevanje. Zato se, čeprav je kamenina na številnih mestih razgaljena,
težko dobijo sveži primerki. Uporabne podatke o petrografski sestavi
sem dobil le na vzorcih iz jarkov in kamnolomov. Kroj ite v je paralele-
pipedska, opazimo pa tudi številne prelomne ploskve.
Druga značilnost te kamenine je včasih naravnost presenetljiva
sličnost z rogovcem, tako po barvi, trdoti, lomu in sijaju. Tako se v
nekaterih vzorcih na podlagi le makroskopske preiskave nisem mogel
odločiti, ali imam pred seboj rogovec ali prodornino. Pripomniti pa moram
takoj, da imamo tudi različke z jasno izraženimi vtrošniki. Tako sem
dobil že pri makroskopski preiskavi vtis, da je ta masiv petrografsko
zgrajen iz nekoliko različkov. Najlepše opazimo vtrošnike na preperelih
vzorcih, kjer se kaolinizirani oziroma redkeje kalcitizirani glinenci jasno
odražajo od osnove.
Tretja značilnost te kamenine je različna obarvanost posameznih
vzorcev. Najdemo vse odtenke barv, od belkaste preko sive, zelene,
rumenkaste, rjave, rdečkaste, vijoličaste do skoraj črne. Zdi se, da je to
v glavnem sekundaren pojav. Ker se barve zelo hitro prelivajo ena
142 ^
v drugo in to celo na enem samem vzorcu, mislim, da je ta različnost
barv v glavnem posledica večje ali manjše oksidacije železovih spojin.
Prevladujoča barva je zato zelena in rjava. Zelena barva je verjetno
posledica kloritizacije femičnih mineralov.
Ker je mikroskopska preiskava pokazala, da imajo zbruski, narejeni
iz vzorcev pirešičke prodornine, dva tipa osnove, in ker lahko navežem
na vsak posamezen tip vrsto značilnih petrografskih lastnosti, sem raz-
delil preiskane vzorce na dva dela.
Najprej bom opisal vzorce prodornine z izrazito rogovčevo osnovo,
nato one, ki imajo bolj porfirsko osnovo.
Makroskopska preiskava kremenovega keratofira z izrazito
rogovčevo osnovo
Kremenov keratofir z izrazito rogovčevo osnovo zavzema večji del
ozemlja, in sicer na zahodni polovici pirešičkega masiva vse obrobne
predele, na vzhodni polovici pa skoraj vso površino.
Prevladujoča barva je zelena in siva, na številnih mestih tudi rjava
z vsemi vmesnimi niansami. Najlepše vzorce sem dobil v kamnolomu med
Sotesko in gostilno Tohant.
Vsem vzorcem so poleg že omenjenih lastnosti skupne še naslednje
petrografske značilnosti. Trdota osnove je v svežem stanju enaka trdoti
kremena, tako da jeklo piše po gladkih ploskvah. Pri tem pa je kamenina
sorazmerno krhka. Pri razbijanju se razleti v ostrorobe delce. Lom je
torej iverast, vendar prehaja nekoliko v školjkastega. Tanki drobci so
prosojni. Vtrošniki so skoraj izključno le glinenci, kremen nastopa le
izjemno.
Preidem k opisu posameznih vzorcev.
V. 91 b iz kamnoloma Tohant nima enotne barve, ponekod je svetlo-
zelen, drugod svetlo- do temnosiv. Na prelomnih ploskvah ostane polno
tankih iveri, ki so zaradi prosojnosti skoraj mlečne barve. Od vtrošnikov
sem zapazil le sveže ploskve glinencev, velike do 1 mm. Kamenina je
videti popolnoma sveža. Osnova je trša kot jeklo ter tako osnova kot
tudi glinenci prav nič ne šume, če jih polijemo z razredčeno solno kislino
(1 : 4). Opazil sem tudi temne lise, katere bi mogle predstavljati vtroš-
nike ter številna gnezda drobnozrnatega pirita in to največ ob temnih
vključkih. Vzorec sem tudi mikroskopsko preiskal.
V. 127 sem dobil v zgornjem delu Temnega jarka. Po barvi sliči
na V. 91 b, vendar je tu zelena niansa močnejša. Niti s prostim očesom
niti z lečo nisem zapazil kakega vtrošnika. Na prvi pogled je videti zelo
svež, pri natančnejšem ogledu pa se zapazi polno drobnih razpok, ob
katerih dobim jasno reakcijo s solno kislino. Torej je kamenina že delno
kalcitizirana. Vzorec je delno omejen z ravnimi ploskvami zaradi kro-
jitve kamenine.
V. 91X iz kamnoloma Tohant je svetlo- do temnozelene barve. Osnova
ima jasno izražen masten sijaj; dobro se ločijo posamezne ploskve gli-
nencev s steklastim sijajem. Na površini in po razpokah je plast žele-
zovih oksidov. Šibka reakcija s solno kislino dokazuje, da kamenina
143
že prepereva, čeprav se to s prostim očesom ne vidi dobro. Ob razpokah
je primerek najbolj preperel.
V. 64 g iz Klavževega jarka je temnozelen. Osnova ima iste značil-
nosti, kot že opisani vzorci, le večina glinencev je popolnoma preperela
in se njih barva ostro odraža na zeleni osnovi. Povečini so podolgovate
oblike z ravnimi robovi. Glinenci so zaradi preperevanja bele barve
in, ker je reakcija s solno kislino zelo šibka, lahko sklepamo, da so
vtrošniki v glavnem kaolinizirani. Vzorec ima številne limonitizirane
razpoke. V nekaterih delih je primerek luknjica v.
V. 64 a je iz srednjega dela Klavževega jarka. Za razliko od vseh
ostalih vzorcev je ta olivnozelene barve. Tu ločimo poleg prvotnih
vtrošnikov glinencev in biotita še drugotni muskovit oziroma sericit in
to v prav znatni meri. Velikost glinencev je do 3 mm, velikost ostalih
vtrošnikov pa do 1 mm. Šibka reakcija s solno kislino dokazuje, da
kamenina ni popolnoma sveža. Verjetno zaradi istega vzroka jeklo razi
osnovo. Tudi od tega vzorca imamo zbrusek.
V. 91A iz kamnoloma Tohant je zelen z običajnimi lastnostmi. Na
pogled ima porfirsko strukturo, in sicer zaradi številnih rdečih vključ-
ke v, velikih do 5 mm, ki pripadajo večinoma glinencem. Razmeroma
močna reakcija s solno kislino in ker jeklo razi osnovo, dokazuje pre-
cejšnjo stopnjo preperevanja. Tudi glinenci so močno kalcitizirani. Isto
mi je pokazal pregled mikroskopskega zbruska.
V. 71/1 iz kamnoloma pri kapelici pri Galiciji je rjav z zelenimi
lisami. Osnova je slična rogovcu z belimi kaoliniziranimi in svežimi brez-
barvnimi glinenci, katerih premer se menja od 0,5 do 3 mm. Jeklo piše
po osnovi, prelomni robovi so ostri, sijaj je masten, torej ima povsem
iste lastnosti kot zeleni različki. Del osnove je močno preperel, je svetlo-
siv in ima zrnato osnovo brez jasnih vtrošnikov. Zato je ta del podo-
ben tufu.
V. 98 iz srednjega dela grape Zakjumberk je le v toliko zanimiv,
ker nam kaže, kako nepravilno prehaja intenzivno zelena barva v inten-
zivno rjavo.
V. 64/4 iz srednjega dela Klavževe grape je siv z rjavim odtenkom.
Poleg svojstvene barve nima drugih petrografskih znakov, ki bi ga ločili
od do sedaj opisanih primerkov. Zanimivo je, da sem našel v njem
drobne žilice galenita, debele do 1 mm.
V. 91C iz kamnoloma Tohant je svetlo- do temnosiv z zelenim
nadihom. Ima vse lastnosti kot sveži tipični primerki zelene predomine.
Kot vtrošnike ima le glinence, velike do 1 mm. Sveži del tega vzorca
sem porabil za kemično analizo. Na površini primerka so drobne žilice
s svetlo obarvanimi zapolnitvami, katere so se izkazale pod polariza-
cij skim mikroskopom kot drobnozrnat kalcit. Zato sem seveda dobil
reakcijo s solno kislino.
V. 225 sem vzel v strugi potočka, ki ovija Resenik na severu, blizu
bivšega mlina. Osnova je temnosiva, v njej se zelo lepo odražajo do
nekaj milimetrov veliki brezbarvni vtrošniki glinencev. V glavnem sliči
V. 91 C, le da so na tem vzorcu po nekaj centimetrov veliki svetlosivi
deli z velikimi, do 5 mm dolgimi rdečkastimi vtrošniki, ki so močneje
144
prepereli kot brezbarvni. Reakcija s solno kislino je negativna, zato
sklepam, da so glinenci le kaolinizirani.
V. 91 ž iz kamnoloma Tohant je temnosiv, sicer zelo podoben V. 64 a.
Rdeči vključki so kot pri V. 225. Dajejo jasno reakcijo s HCl. Osnova je
trša od jekla.
Naslednje primerke navajam, da opišem različne stopnje prepere-
vanja kremenovega keratofira.
V. 93 iz spodnjega dela grape Zakjumberk ima svetlosivo osnovo
z belimi, popolnoma kaoliniziranimi glinenci, velikimi do približno 1 mm,
ki ne dajo nikake reakcije s solno kislino. Jeklo razi osnovo, v kateri so
še temni nedoločljivi vključki. Nekatere razpoke v kamenini so narav-
nost posute z drobnimi kristalčki pirita, okoli katerega so rjave pege,
ki dokazujejo prehod pirita v limonit. Na vzorcu se menjavajo nekaj
milimetrov široki pasovi svetlih in temnih prog. Smatram, da so to
sekundarne tvorbe, nastale na mestu večjih razpok, ki so nastale zaradi
krojitve oziroma pritiska.
V. 227 sem dobil na severni strani Št. Jungerte, nekaj sto metrov
južno od Kotika. Sliči na V. 93, le da je močneje preperel. Temni vključki
lepo kažejo, da so le sveži deli rogovčeve osnove.
V. 215 b sem dobil na severnem pobočju Št. Jungerte, nekaj sto
metrov pod kmetijo Šumi. Ta vzorec je v toliko zanimiv, ker kaže
nekoliko fluidalno teksturo. Pri večini popolnoma kaoliniziranih vtroš-
nikov so namreč daljši robovi vzporedni med seboj.
V. 263 s pobočja severno od Kovača v Prešniku je najmočneje pre-
perel primerek, svetlosive barve ter ima mestoma brečast, mestoma
skrilast videz. Vzorec lahko uvrstimo med preperino prodornine oziroma
med keratofirske tufe. S solno kislino ne reagira, jeklo ga zlahka razi.
Verjetno je Rolle (1857) te tvorbe opisoval kot glinaste skrilavce med
Št. Jungerto in Šmartnim v Rožni dolini.
V. 61b med Sedlom in Kjumberkom opisujem le, da pokažem, kako
zelena preperina pri preperevanju dobi belo oziroma sivo barvo. V sredi
primerka se še opazi zelena osnova z belimi preperelimi vtrošniki, na
robu opazimo le belo drobnozrnato osnovo s številnimi žilicami SÍO2.
Reakcija s solno kislino je negativna.
Nekaj primerkov ima slabo izraženo rogovčevo osnovo, kljub temu,
da so razmeroma zelo sveži.
V. 18 C iz zgornjega dela jarka Akle je enakomerno zelen ter je
osnova malo podobna rogovcu. Vtrošniki so glinenci, delno že kalciti-
zirani. V manjši meri nastopa biotit. Nekateri vključki sličijo na sericit
in klorit. Razpoke so zapolnjene z limonitom. Nož ga zlahka razi.
V. 233 b iz struge potočka približno 500 m severno od cerkve v
Šmartnem, pri kmetiji »Pri Lojzi«, močno sliči na V. 18 c. Reakcija
s solno kislino je tu komaj pozitivna. Krojitev kaže na močan pritisk.
Nekaj znakov govori za to, da to ni kremenov keratofir, temveč le nje-
gov tuf. Teller (1898) prišteva to kamenino k vojniškim kristalastim
skrilavcem (pw). Ostali vzorci tega področja pripadajo v glavnem ande-
zitskemu tufu, tako da je nastopanje vojniških kristalastih skrilavcev
močno problematično.
Geologija — Razprave in poročila — 10 145,
Od vseh pravkar navedenih primerkov se makroskopsko precej razli-
kuje prodornina na griču Zlačjek pri Prešniku na skrajnem jugovzhodnem
koncu pirešičkega masiva. Na tem mestu jo omenjam le, ker je po svoji
osnovi podobna ostalim opisanim vzorcem. Loči se pa od njih po tem,
da nastopa kot vtrošnik v znatni meri tudi kremen.
V. 255 B iz kamnoloma na Zlačjeku ima rdečkastorjavo osnovo, ki
sliči na rogovec. Številni so veliki, do 5 mim dolgi, rdečkasti glinenci, ki
so le v manjši meri prepereli. Posebnost tega primerka so številna,
večinoma zaobljena kremenova zrna, ki so svetlo- do temnosiva in velika
1—2 mm. Primerek je sorazmerno svež, jeklo ga ne razi ter ne da nobene
reakcije s solno kislino. Posamezni kremenovi vtrošniki so tudi pravilne
heksagonalne oblike. Številna so drobna zrnca pirita. Maloštevilna so
zrna klorita.
V. 15b/l sem dobil nekaj sto metrov severovzhodno od Jerača v
Pernovem. Delno je zeleno obarvan in sliči na V. 227, delno pa je rjavo
obarvan. Vtrošniki, ki pripadajo glinencem, so kaolinizirani in kalciti-
zirani. Del primerka je popolnoma preperel, osnova je drobnozrnata
z zemljastim lomom, zelene barve z drobnimi rjavimi vključki. Ta del
je podoben tufu. Manj prepereli del ima tudi redke vtrošnike kremena.
Razmere v kamnolomu v Zlačjeku dopuščajo domnevo, da je kame-
nina s felzitsko osnovo in vtrošniki kremena mlajša kot običajna zelena
prodornina. Prodornina, kateri pripada V. 255 B, leži namreč na tufu,
katerega primerek sem opisal kot V. 255 B. Na vsak način dokazuje to,
da so se menjavale plinske in lavne erupcije.
Makroskopska preiskava kremenovega keratofira z drobnozrnato
osnovo
Druga skupina, ki ima pod polarizacij skim mikroskopom tako zna-
čilno drobnozrnato osnovo, se makroskopsko prav malo loči od prve
skupine. Značilno zanjo je, da je manj podobna rogovcu. Kremen le
redko nastopa kot vtrošnik. Prevladujoča barva je rjava.
Prehajam na opis značilnih vzorcev.
V. 64/2 iz spodnjega dela Klavževe grape je temnorjav. Sveža osnova
je malo podobna rogovcu. Vtrošnike komaj opazimo, ker so glinenci tudi
sivkaste ali rjavkaste barve. Velikosti so do 1 mm. V nekoliko prepe-
relem delu se pa lepo odražajo beli kaolinizirani in kalcitizirani vtroš-
niki glinencev, ki dajejo šibko reakcijo s solno kislino. Trdnost se mi zdi
večja, kot je pri zelenih različkih, tudi preperevanje je manj močno.
Trdota, lom in ostale že opisane petrografske lastnosti so slične kot pri
V. 91 c. V. 64/2 sem porabil za kemično analizo. Iz tega vzorca imamo
tudi mikroskopski zbrusek.
Vzorci, podobni V. 64/2, so tudi rdečkasti in rdečkasto vijoličasti.
V. 61C je povsem podoben V. 64/2. Od njega imamo tudi mikroskopski
zbrusek.
V. 64/3 iz Klavževe grape imam za preperelo kamenino tipa V. 64/2.
Barva je svetlorjava, nož razi osnovo, s solno kislino da šibko reakcijo.
146
vtrošniki so le beli kaolinizirani in kalcitizirani glinenci. Zapazijo se
ploskve krojitve. Ni videti tako krhek kot na primer V. 91 c.
V. 91 iz kamnoloma Tohant je temnorjav, z nepravilno potekajočimi
temnosivimi progami. Kaže jasno razvite limonitizirane ploskve kro-
jitve. Reakcija na solno kislino je močna. Kremenovih vtrošnikov nima.
Ker precej »sliči na rogovec, morda pripada prvi skupini.
V. 280 sem dobil kakih 100 m zahodno od bivše žage v Soteski. Ker
je kamenina že malo prepárela, se jasno vidijo beli kaolinizirani glinenci»
veliki približno 1 mm, v rjavi oziroma zelenkasti osnovi. Redkejši so
temnosivi vtrošniki kremena iste velikosti. Osnova je trša od jekla,
reakcije s solno kislino ni.
V. 300 blizu zahodnega izvira potoka, ki teče po jarku Zakjumberk,
ima temnosivo, skoraj črno osnovo. Ne sliči na rogovec kljub temu, da je
zelo gost. Vtrošniki so svetli, deloma že prepereli glinenci. Prepereli
del vzorca je rumenozelene barve s prstenim prelomom.
V. 96 c v jarku Zakjumberk je enak V. 300. Iz njega sem naredil
zbrusek.
V. 230 pri kapelici južno od Marčaka ob južnem pobočju Resenika
je svetlosiv, ker je že delno preperel. Vendar ga jeklo še ne razi. Ima
polno majhnih razpok, zapolnjenih s kremenom. V ostalem sliči na V. 300.
V. 70 v grapi 100 m zahodno od kapelice v Galiciji je tudi siv.
Močno sliči na vzorec prve skupine, tako da bi ga na podlagi same makro-
skopske raziskave uvrstil v prvo skupino poleg V. 91 c. Tudi mikroskop-
ska slika ni popolnoma jasna, vendar drobnozrnata osnova prevladuje
nad felzitsko. Ta vzorec dokazuje, da v pirešičkem eruptivnem masivu
ne obstajata dva ostro različna tipa kamenine.
Mikroskopska preiskava kremenovega keratofira s felzitsko osnovo
Zbruske sem preiskal z običajnim polarizacijskim mikroskopom in
z mikroskopom Fedorova.
Značilna za vse mikroskopske preparate te skupine je felzitska osno-
va, ki je presenetljivo podobna osnovi na zbruskih kremenovih kerato-
firov iz Kamniške Bistrice in iz doline Kokre. Glinenčevi vtrošniki so
skoraj izključno le albit. Srednja vrednost vseh meritev po metodi
Fedorova, brez V. 64 a, dá 6 "/o anortita. Le pri V. 64 a nastopa andezin.
Ze takoj v začetku moram pripomniti, da je v Nikitinovem diagramu
za določevanje dvojčičnega zakona in procenta anortita posameznih dvojč-
kov pri dvojčkih, ki imajo za dvojčično os J- (010) in [010], za vsako
vrednost v spodnjem delu diagrama dvojna vrednost procentnega sestava.
Da dobim pravi rezultat, je potrebno veliko število meritev oziroma še
drugih metod, ki niso toliko natančne, zlasti ne pri slabo ohranjenih
zrnih. Tako sem se pri teh merjenjih vedno odločil v dvomljivih pri-
merih za nižjo vrednost anortita, kar se povsem ujema z rezultati kemič-
nih analiz.
Od femičnih vtrošnikov nastopa le biotit in še ta večinoma močno
preperel. Kot sekundarna minerala nastopata klorit in kalcit.
Ш
Tudi plagioklazi niso nikoli popolnoma sveži, obratno, v večini pri-j
merov so tako kaolinizirani oziroma kalcitizirani, da ne pridejo v poštevj
za preiskavo po metodi Fedorova. !
V osnovi so številne rjave in sive lise oziroma reže. Nekakšna kal-
nost je značilna za skoraj vse obruse.
Preidem na cfpis posameznih mikroskopskih preparatov.*
V. 64 a.
Osnova je felzitska s številnimi vtrošniki plagioklazov, velikimi od,
0,5 do 2 mm. Številna zrna imajo zonarno zgradbo. Svežih zrn ni, vendar
je nekaj primernih za preiskavo z mikroskopom Fedorova. Skoraj
vsi plagioklazi so dvojčki. V zrnih so številni temni vključki in nepra-
vilno razporejene razpoke. Koti potemnitve, ki sem jih meril pri več
dosti svežih zrnih, znašajo od 8 do 20". Pri dviganju tubusa gre Becker-
jeva črta na meji med plagioklazi in balzamom v zrno. Plagioklaz je
delno kalcitiziran. Številna plagioklazova zrna ne dosežejo niti 0,1 mm
velikosti.
Številni so prepereli ostanki biotita. Večina jih je podolgovate oblike, i
ker so presekani pravokotno na (001). Za te preseke je značilna progasta ^
struktura. Rjave proge biotita se menjavajo s svetlejšimi progami.
Debelina prog je približno 0,01 mm. Potemnitev je paralelna.
Lepo se opazi pritisk, ki je deloval na to kamenino. Dokaz je raz-'
trgan vtrošnik biotita, delna razpokanost in valovita potemnitev plagio-;
klazov. Okoli raztrganega vtrošnika biotita opazimo fluidalno strukturo i
osnove. Brez analizatorja vidimo sivo osnovo. Sestavljena je iz prekri-;
staliziranega stekla, sestavni delci so kremen in glinenci. Klorita ni. '■
Poleg rjavega biotita s pleokroizmom je v obrusu še precej rjavega;
limonita in črnega pirita. Številne so nepravilno oblikovane rjavkaste '
žile, zapolnjene z limonitom. Povprečen sestav plagioklazov, določen po;
metodi Fedorova, je 40,6 °/o anortita. ;
Rezultati preiskave z mikroskopom Fedorova: i
Pri vseh teh meritvah bi lahko vzel tudi O" anortita, vendar je to ;
glede na podatke pri ostalih zrnih neverjetna vrednost.
Povprečna vrednost anortita je 40,3 %.
148
V. 91c.
Struktura osnove je felzitska, enaka strukturi pri V. 64 a. Brez anali-
zatorja opazimo brezbarvno oziroma sivkasto osnovo s črnimi žilicami
in lisami pirita in limonita. Femičnih mineralov in kremena ni, Z vklju-
čenim analizatorjem opazimo številne vtrošnike glinencev. Le nekaj je
enostavnih zrn. Vsi ostali so navadni ali sestavljeni dvojčki. Zonarne
gradbe ni. Koti potemnitve so majhni, povečini od 10 do 15°. Rezultati
preiskav po metodi Fedorova nam povedo, da nastopa le albit s
7,3 "/o anortita. Velikost glinencev je približno 1 mm. Osnova je iz kre-
menovih in glinenčevih zrn ter je enakomerno siva. Številni so drobni
plagioklazovi vtrošniki, veliki okoli 0,1 mm. Glinenci so sericitizirani.
V. 18 c.
Osnova je felzitska, vendar so številna tudi drobna zrna, tako ime-
novana druga generacija zrn, isto kot pri V. 64a, le da so tu številnejša.
Ta zrna so manjša kot 0,1 mm. Številni so tudi približno 1 mm veliki
glinenci, ki so močneje kalcitizirani kot pri V. 91 B. Vsa zrna so dvojčki.
Koti potemnitve dokazujejo, da so vsi plagioklazi. Srednja vrednost
anortita vseh zrn, merjenih z mikroskopom Fedorova, znaša 7,9 %.
Oblika zrn je nepravilna, tudi niso enakomerno porazdeljena v osnovi.
To bi sicer govorilo za tuf, vendar je to nezadosten znak, da bi uvrstil
ta primerek med tufe. Brez analizatorja se opazi preko celega zbruska
nekaka sivkastozelena mreža. Imam jo za poslednje ostanke femičnih
mineralov, katerih v izbrusu ni več videti.
149
Rezultati preiskave plagioklazov z mikroskopom Fedorova:       ]
V. 233 b.
Brez analizatorja je osnova umazanosiva. Osnova je felzitska, čeprav
ne tako značilna kot na primer pri "V. 91 B. V njej so številne črne lise
in nepravilni zeleni vključki brez pleokroizma. Ti pripadajo verjetno
kloritu. Primarnih femičnih mineralov nima. Številna so zrna do 1,5 mm
velikih glinencev, ki so delno kalcitizirani. Albit ima na podlagi merjenj
po metodi Fedorova 3,9 °/o anortita. Največ klorita je okoli glinen-
cev. Kremenovih vtrošnikov nisem našel.
Rezultati preiskave po metodi Nikitina:
150
V. 91 a.
Zbrusek je zelo sličen zbrusku V. 91 B. Osnova je felzitska, z znaki
fluidalne teksture.
Brez analizatorja se vidijo rjave lise železovega hidroksida in pre-
perelega biotita. Osnova je sivozelenkasta.
Veliko število 2—3 mm velikih plagioklazov nastopa po vsem pre-
paratu. Največji so dolgi celo 5 mm in široki 3 mm. Vsi plagioklazi so
močno kalcitizirani in niso primerni za preiskavo z mikroskopom Fe-
dorova. Koti potemnitve so od 5 do 13". Govorijo za nizek procent
anortita. Ker gre Beckejeva linija pri dviganju tubusa v balzam, so to
albitska zrna.
V. 255 b.
Osnova je felzitska, enaka osnovi V. 91 B. Veliko število 2—3 mm
velikih vtrošnikov, pravilnih in zaobljenih oblik, sestavljajo skoraj sama
kremenova zrna. Kremen ima delno lepo heksagonalno obliko, delno
pa je resorbiran.
Glinencev je zelo malo. Veliki so do 2 mm ter so le poedinci. Trije
glinenci drug poleg drugega kažejo, kot da so bili prvotno en sam
poedinec, pa jih je pritisk pri erupciji razkosal. Crne žilice in zrnca
pripadajo piri tu. Nekateri rjavkasti ostanki bi utegnili pripadati biotitu.
Po metodi Fedorova sem raziskal le tista tri zrna, za katera
domnevam, da so pripadala istemu poedincu.
Pri prvem zrnu sem dobil 2 V —72", pri drugem pa —80°.
Ra 87, 9, 82 — (010) — 23 "/o an — NE 2,5«
Rb 86, 6, 86 — (010) — 23 o/o an — NE 0,5«
Rc 86, 9, 81 — (010) — 23 »/o on — SW  1,5«
Ti podatki govore, da to zrno pripada oligoklazu. Ta kremenov
keratofir, tipa oligoklazofira, sliči že kremenovemu porfiritu in (kreme-
novemu) plagiofiru.
Mikroskopska preiskava kremenovega keratofira
z drobnozrnato osnoyo
Glavna razlika v zbruskih teh primerkov nasproti prejšnjim je
v strukturi osnove. Tu težko govorimo o dveh generacijah vtrošnikov.
Tako zvana druga generacija vtrošnikov, velikih manj kot 0,1 mm, se-
stavlja večji del osnove, ki le redko prehaja v felzitsko. Druga razlika
je v tem, da nastopajo tu v veliki meri vtrošniki kremena. Sestav gli-
nencev je pa približno isti. Rezultati preiskav z mikroskopom Fedo-
rova povedo, da imajo glinenci s srednjo vrednostjo 7,8 "/o anortita.
Kar se tiče ostalilj vtrošnikov ter sekundarnih sprememb, katere
opazujemo v preparatu, velja v splošnem isto, kar sem povedal pri pro-
dorninah s felzitsko osnovo. Pripomnil bi, da daje ta struktura slutiti
večjo trdnost kamenine v primeri s kameninami s felzitsko strukturo.
15L
V. 61 C.
Osnova je drobnozrnata, z nekaj velikimi vtrošniki glinencev. Sestav-
ljajo jo kremen in plagioklazi, velikost zrn je nekaj 0,01 mm. Ponekod
opazimo felzitsko strukturo.
Brez analizatorja vidimo številne rjavkaste vtrošnike, ki kažejo šibek
pleokroizem. To so močno prepereli vtrošniki biotita. Številne so črne lise
in žilice. Dvomim, da bi bil vse to pirit, verjetno je večji del rjavi
železovec.
Vsi jasni vtrošniki glinencev so dvojčki in to običajno sestavljeni.
Koti potemnitve so med 5" in 15", kar kaže na nizek procent anortita.
Becke jeva črta gre pri dviganju tubusa v kanadski balzam. Preiskava
po metodi Fedorova pove, da vsebujejo plagioklazi 6,7"/o anortita.
Zbrusek je podoben bolj V. 46/2 kot zbrusku XIII. — 25, ker so konture
zrn nejasne. Svežih vtrošnikov ni.
Rezultati preiskave poFedorovu:
V. 64/2.
Struktura je drobnozrnata, v bistvu ima iste lastnosti kot V. 61 c.
Ima veliko vtrošnikov, ki pripadajo plagioklazom ter sestavljajo le na-
vadne dvojčke. Veliki so 1 do 2 mm. Kremena in biotita ni. Vendar je
kremen v osnovi; oblike biotitovih zrn so se tudi ohranile. Sedaj nastopa
le klorit.
Osnova je siva z nekako rjavo mrežo. Mnogo ima tudi črnih lis, tako
kot pri V. 61 c ali pri preparatih keratofira iz doline Kokre. Prvotno
152 I
sem mislil, da je to pirit, vendar je rezultat kemične analize pokazal,
da so to le železovi oksidi. Morebiti pripadajo magnetitu.
Rezultati preiskave po N i k i t i n u : <
XIII. — 37 Dolar-Mantuani, Soteska).
Osnova je drobnozrnata. Zbrusek je podoben V. 61 c in V. 64/2.
Vtrošniki so le plagioklazi z nejasnimi konturami, so kalcitizirani ter
veliki 1—2 mm. Brez analizatorja vidimo isto sliko kot pri prvih dveh
zbruskih. Med vtrošniki nastopa tudi biotit. V osnovi imamo kremen in
glinence. Dolar-Mantuanijeva je imenovala to kamenino ke-
ratofir.
Le eno zrno je primerno za raziskavo z mikroskopom Fedorova.
XIII. — 25 Dolar-Mantuani, Soteska).
Osnova je drobnozrnata, sestavljena iz kremena in glinencev. Vtroš-
niki so kremenovi in glinenčevi. Konture zrn so jasnejše, zato sem dobil
vtis, da je kamenina manj preperela. Dajo se zaslediti vse tri generacije
kristalov oziroma tri velikosti zrn, ki so: 0,01, 0,1 in 1 mm. Našel sem
eno samo zrno biotita.
Le eno zrno sem lahko raziskal po metodi Fedorova.
V. 96 a.
Osnova je drobnozrnata, sestavljena iz glinencev in kremena. Večji
vtrošniki so popolnoma kalcitizirani glinenci. Ne pride v poštev za pre-
iskavo z mikroskopom Fedorova. Brez analizatorja vidimo slično
sliko kot pri dosedanjih.
153
Ob koncu podajam pregled dvojčičnih zakonov, ki sem jih opazoval
pri merjenjih vseh plagioklazov. Ne upoštevam le meritve v V. 83.
Razmerje med posameznimi zakoni je podobno pri obeh različkih
prodornine.
Na podlagi vseh mikroskopskih raziskav moremo reči, da nastopa
v pirešičkem masivu v glavnem prodornina le ene vrste, ki ima več
različkov. Po mikroskopski preiskavi imenujem to kamenino le kremenov
keratofir. V manjši meri prehaja kremenov keratofir v kremenov porfirit,
saj opazimo ponekod namesto albita oligoklaz ali andezin.
Keratofirski tufi
Poleg kremenovega keratofira nastopajo tudi njegovi tufi, kajti re-
zultati petrografske kot tudi stratigrafske preiskave povedo, da lahko
govorimo o keratofirskih tufih, ki so mnogo starejši kot andezitski.
Obseg teh tufov je veliko manjši kot obseg andezitskih, poleg tega
nastopajo tako pomešani s keratofirom, da jih na karti ne moremo ločiti
od kremenovega keratofira.
V petrografskem oziru kažejo veliko različnost ter so mnogokrat
tako podobni keratofiru, da jih lahko določimo šele v zbrusku. Zal nisem
v nobenem zbrusku mogel določiti točnega sestava glinencev.
Te tufe sem razdelil po mikroskopski raziskavi na vulkanske breče,
apnene tufske breče in felzitsko tufe.
Vulkanske breče smatram za prehodne med lavami in tufi.
V. 110 ima osnovo prav drobnozrnato, v njej so zaobljeni in ostro-
robi delci, veliki od 1 mm do 10 cm, ki pripadajo svetlozeleni prodornini.
Osnova sama je temnosiva. V njej opazimo preperele vtrošnike glinen-
cev ter pirit. Našel sem jih v Temnem jarku in v jarku Zakjumberk.
Vzorec kaže na vsaj dva izbruha lave.
V. 257 ima črno osnovo, ostrorobi delci so dolomitni. Našel sem ga
v Podgori.
V. 114 ima osnovo črne barve ter pripada ali prodorninam ali tufu.
Vtrošnikom podobni drobci so močno kaolinizirani. Posamezni minerali
se ne dado ločiti tako v osnovi kot v »vtrošnikih«. Vzorec sem dobil
v Temnem jarku.
Apnene breče s tufsko primesjo nastopajo blizu kontakta z apnencem.
V V. 97 prevladuje apnenec, manj je svetlozelene tufske primesi. Apnen-
čeva zrna so svetla in temna. Večja temna zrna so dolomitizirani apnenec.
Dobil sem ga v jarku Zakjumberk.
V. 90 je na prvi pogled navadna triadna apnenčeva breča z rjavka-
stim vezivom, vendar ima tudi vključke zelenih tufskih delcev. Imamo
154
jo na severnem delu Soteske. Ta primerek govori za triadno starost
predomine.
Felzitski tufi: Felzitsko strukturo sem ugotovil pod mikroskopom.
Sem štejem tudi nekaj vzorcev, ki kažejo drobnozrnato osnovo.
V. 32 sem dobil na bregu za pokopališčem v Galiciji. Po videzu je
zelo gost, ima pa precej razpok, ki so zapolnjene z limonitom. Struktura
je na pogled drobnozrnata; je trši od jekla. Vtrošnikov nisem opazil.
Lom ima iverast, barva je svetlosiva. Številni so drobni kristalčki pirita.
V. 35 e sem dobil v jarku, ki se konča pri bivšem mlinu v Št. Jun-
gerti. Vzorec je temnosiv, ponekod skoraj črn. Videti je svež, le na razpo-
kah je pokrit z rjavo prevleko. Ima polno drobnih luknjic, vtrošnikov je le
malo, verjetno so popolnoma koalinizirani glinenci. Ima še zelene vključke
nepravilnih oblik, ki pripadajo verjetno kloritu. Reakcija s solno kislino
je negativna. Trdota je precejšnja, a jeklo ga razi. V. 52 a sem dobil na
severni strani griča za kmetijo Fijavš. Po barvi in strukturi je podoben
V. 37, le da ima redke kaolinizirane glinence ter zelene vejaste vključke.
V. 35b/l nastopa v isti grapi kot V. 36 e. Številne razpoke ima zapol-
njene z belo snovjo, ki pripada verjetno kaolinu. Trd je tako, da ga jeklo
ne razi. S solno kislino ne dobimo reakcije.
V. 31 a/2 sem dobil 100 m južno od cerkve v Galiciji. Predstavlja
razpokano, krhko belo kamenino, ki sliči na dolomit. Je zelo trda, jeklo
je ne razi, s solno kislino ne da reakcije. Vtrošnikov nisem opazil.
V. 115 iz Temne grape je črn, podoben rogovcu, le da ima bele drob-
ne kaolinizirane vtrošnike glinencev. Lom ima iverast, na solno kislino
ne reagira.
Vsi felzitski tufi so močno silificirani.
V. 255A iz kamnoloma Zlačjek je mehkejši od do sedaj opisanih
tufov kremenovega keratofira. Vzorec ima tektonsko drso. Barve je sive.
Lepo so vidni prepereli vtrošniki, ki pripadajo kaoliniziranim in kalciti-
ziranim glinencem. Ima tudi kremenove vtrošnike. Številni so svetla-
zeleni vtrošniki, katerih večina ima nepravilno obliko. Največji je dolg
5 mm. Verjetno je to klorit. Številne so žile in žilice kalcita ter drobni
kristalčki pirita.
V. D je verjetno ista kamenina kot V. 255 A, le da je zaradi pritiska
skrilava.
Drugotne prodorninske breče ne moremo šteti več med tufe, ker so
nastale na sekundarnem mestu iz že strjene prodornino, oziroma nasta-
jajo še sedaj.
Ker so vsi vzorci močno prepereli, ni dala mikroskopska preiskava
mnogo novih podatkov.
V. 255A.
Brez analizatorja se jasno vidijo ostanki femičnih mineralov, velikih
od 0,2 do 0,4 mm, ki pripadajo verjetno biotitu. So rjavkaste oziroma
zelenkaste barve z močno psevdoabsorpcijo in šibkim pleokroizmom.
Številni glinenci so kalcitizirani, na kar kaže psevdopleokroizem. V osnovi
so nepravilne temnorjavkastosive žilice in črne lise. Prevladujoči del
osnove je siv in pri tem je videti, kot da so temnejši različki v svetle j e
sivi osnovi. Podobno sliko vidimo tudi pri vključenem analizatorju, le
155,
da opazimo tedaj še drobna zrnca, velika 0,5 mm. Med vtrošniki prevla-
dujejo glinenci, ki so tako močno kalcitizirani, da nisem mogel ugotoviti
nastopanja dvojčkov. Veliki so od 0,5 do 0,8 mm, le nekaj jih ima velikost
nad 1 mm. Številni so kremenovi vtrošniki, večinoma zaobljenih oblik,
s premerom do 0,6 mm. Mestoma pa opazimo lepe heksagonalne preseke.
V. 35 e.
Osnova je podobna kot pri V. 255 a, le da je enakomerno siva. Šte-
vilni so povečini podolgovati preseki biotita rjave barve, z jasno izra-
ženim pleokroizmom. Številni so tudi šesterokotni preseki. Zrna so velika
od 0,2 do 1 mm ter široka od 0,1 do 0,5 mm. Sorazmerno z drugimi zrni
je biotit malo preperel. Opazimo žilice, zapolnjene s kalcitom.
V sredi preparata leži zaobljeno 3 mm veliko zrno zelenega klorita
z vključki kremena. Glinencev je malo ter so močno prepereli, številna
pa so kremenova zrna, velika približno 0,2 mm.
V. 54.
Osnova je felzitska, siva, brez barvastih vtrošnikov. Ima le redke
preperele glinence. Po vsem preparatu je struktura močno enakomerna.
XIII. — 26 (Dolar-Mantuani, Soteska).
Pod analizatorjem in brez analizatorja je osnova enakomerno lisasto
siva. Temnosive lise ponekod z ravnimi robovi ustrezajo preperelim
ostankom glinencev. Dolar-Mantuanijeva ga imenuje kerato-
firski tuf. V splošnem je zelo podoben V. 54.
V. 52 a.
Osnova je enakomerno zrnata z žilicami, zapolnjenimi s kalcitom.
Ima rjave lise železovih oksidov. Med sivo osnovo so nepravilni vključki
zelenih zrn in popolnoma preperelih glinencev, velikih približno 0,3 mm.
V. 115.
Zbrusek je sestavljen iz približno 0,1 mm velikih svetlih zrn, ki
pripadajo verjetno preperelim glinencem. Osnova je od železa obarvana
rjavozeleno. Zrnca prevladujejo nad osnovo.
Kemična karakteristika prodornine ter ime kamenine pirešičkega masiva
Po mikroskopskih preiskavah sem se odločil, da bom naredil kemično
kvantitativno analizo obeh tipov prodornine, to je s felzitsko osnovo pa
tudi kamenine z drobnozrnato osnovo.
Za kemično preiskavo prodornine s fezitsko osnovo sem vzel vzorec
V. 91C iz Tohantovega kamnoloma. Za kemično preiskavo prodornine^
ki ima v glavnem drobnozrnato osnovo, sem vzel vzorec V. 64/2 iz Klav-
ževega jarka.
Analizo sem napravil v laboratoriju prof. dr. ing. G u z e 1 j a , kate-
remu se najtopleje zahvaljujem za številne nasvete, s katerimi je moje
delo znatno olajšal.
Analiziral sem v glavnem po Washingtonu (1930), delno sem
upošteval nasvete Hilebrandta (1910) in Jakoba (1928).
SÌO2 sem določil z razklopom NaKCOg po dvakratnem izparevanju s
HCl nakisane razklopljene probe. V izparilnem ostanku sem po obdelavi
s HF določal še seskviokside in titan.
156
Seskviokside in titan sem določil v filtratu po SiOj z dvakratnim
obarjanjem z amoniakom v vroči raztopini. Celokupne železove okside
sem določil po razklopu seskvioksidov s K2S2O7, kjer sem jih določil
po Zimmer-Reinhardovi metodi.
Titan sem določil kolorimetrično po oksidaciji s H2O2. Titanovo
raztopino določene koncentracije sem dodajal iz birete.
AI2O3 sem določil iz diference.
Ferooksid sem dobil z razklopom H.SO^ ter HF in s titracijo s
КМПО4. Ferioksid sem dobil iz celokupnega Fe oksida, kateremu sem
odštel ekvivalentni del FeO.
CaO sem določil v filtratu seskvioksidov z dvakratnim obarjanjem
z amonoksalatom, katerega sem žaril in tehtal kot CaO.
MgO sem določil v filtratu po CaO z obarjanjem z magnezijevem
amonfosfatom, katerega sem pustil stati 24 ur po oboritvi ter žaril
do MgPaO^.
MnO sem s kolorimetrično metodo dobil v posebni probi, razklopljeni
z NaKCOg.
P2O5 sem določal z amonmolibdatom.
Alkalije sem določil v posebni probi po Berceliusovi metodi.
Za ločitev kalija od natrija sem uporabil perkloratno metodo.
H2O —110 sem določil pri sušenju vzorca v termostatu pri 110" do
konstantne teže.
H-0 + 110 sem dobil z žarjenjem probe v platinskem lončku do kon-
stantne teže. Pri tem sem odštel vrednost za H. O —110. Ker se mi je
pri tem ferooksid oksidiral v ferioksid, sem to upošteval pri korekturi
te vrednosti.
Rezultate kemičnih analiz podajem v 1. tabeli.
1. tabela л
157«
Med obema analizama so precejšnje razlike, v glavnem v množini
SÌO2 ter alkalij, dočim je razlika v množini AI2O3 le posledica prvih dveh
razlik. Zlasti je presenetljiva razlika v K2O, posebno visok odstotek
Ko O v drugi analizi. Lepo se ujemata obe analizi v množini železovih
oksidov ter v množini kalcija in magnezija. Zlasti množina CaO nam takoj
pove, da ta kamenina nikakor ne more pripadati dioritski magmi, oziro-
ma točneje, andezitu, kot je označil Teller na svoji geološki karti.
Zanimivo je, da se analiza ujema tudi z barvo kamenine. V. 64/2 je rjave
2. ta
Primerjava pirešičke prodor
Comparison of the extrusive rock of Velika Pirešica .
I.V. 91c
2. V. 64/2
3. kremenov keratofir,   Rosenbusch (1923, 366, analiza 14)
4. „ „ povprečje 7 analiz v Rosenbus chu (1923,366)
5. „ „ Tröger (1935, 43)
6. leneporfir T r ö g e r (1935, 17)
7. oksikeratofir L. Lessing (1931, 305)
8. kremenov porfir Rosenbusch (1923, 355)
Tolmač
Explanation
1581
barve in ima sorazmerno več trovalentnega železa kot dvovalentnega
v primeri z V. 91 c, ki je zelene barve.
Podatke svojih analiz sem preračunal v parametre CIPW, Nig-
glijeve in Loewinson-Lessingove parametre ter v para-
metre štirikomponentnega sistema. Poleg tega sem za primerjavo vzel
iz literature še 12 naj tipičnoj ših analiz kamenin, katere bi mogle sličiti
pirešički predomini. Pri teh sem imel nekatere parametre že podane,
večidel sem jih pa sam izračunal iz podatkov kemičnih analiz.
bela
nine s sorodnimi predominami
with other extrusive rocks
k 2. tabeli
to table 2.
9. kremenov porfir Rosenbusch (1923, 355, povpr. 12 analiz)
10. „ „ Tröser (1935. 29)
11. „ „ L. Les sing (1935) povprečje 64 analiz po
Daly j u
12. ortofir Tröger (1935, 112)
13. dacit L. Lessing (1905, 309), srednji sestav
14. andezit L. Lessing (1905, 375), srednji sestav
159i
Pri preračunavanju podatkov analiz po sistemu CIPW sem dobil
rezultate, kot jih podajem v 3. tabeli.
3. tabela
Formuli se torej razlikujeta v znaku za red (order) in podvrsto
(subrang). Prodornino, katero predstavlja V. 64/2, bi na podlagi le-teh
parametrov mogli imenovati liparit oziroma kremenov porfir, pa tudi
kremenov trahit, ortofir ali keratofir, ker imajo vse te kamenine isto
formulo CIPW. Vendar rezultati mikroskopskih preiskav odločno govore
proti uporabi teh imen. Tudi formule kremenovih keratofirov so tej
podobne. Kalijevih glinencev ni med vtrošniki, pač pa so v osnovi, kar
sem že ponovno zasledil v literaturi. Zato poznamo tudi številne analize
kremenovih keratofirov raznih avtorjev, ki imajo več K^O kot Na^O.
Od analiz, ki jih navaja Osann (1905) za kremenov keratofir, ima
18 «/o več K2O kot Na^O.
Prav tako govore vtrošniki kremena proti kakemu različku trahitske
lave. Proti dacitom govori odločno premajhna količina komponente
anortita v Norm-sistemu.
Ce upoštevamo še rezultate mikroskopske preiskave, najbolj ustreza
prodornini tipa V. 64/2 ime kremenov keratofir, čeprav tipičnemu kre-
menovemu keratofiru granitne magme ne ustreza; magma je bila ver-
jetno prehodna med sienitno in granitno.
Za kremenov keratofir smatram prodornino, definirano po Rosen-
b u s C h u (1923). Kremenov keratofir je paleotipna prodornina, ki vse-
buje v večinoma gosti, redkeje drobnozrnati osnovi praviloma majhne
in redke vtrošnike alkalnih glinencev in kremena, zelo redko pa barvaste
minerale. Glinenci pripadajo skoraj izključno albitu, od barvastih pa
nastopa največ biotit. Osnova je litoidna, belkasta do svetlosiva, svetlo-
zelena do zelenosiva, redkeje umazanordeča. S to definicijo se ujemajo
tudi definicije kremenovega keratofira po Iddingsu in Trögerju.
Za drugo prodornino (V. 91 c) pa ustreza tudi formula CIPW imenu
kremenov keratofir. To kaže že ime Westfalose. Sicer nisem dobil avtor-
jeve razlage (I d d i n g s , 1909), vendar smatram, da izvira to ime od
160 :
leneporfira, ki nastopa v Westfaliji. Tro g er (1935, 17) loči leneporfiri
kot samostojno prodornino. Prišteva jo k družini peraziditov. V. 91 c je-
tej prodornim bolj podoben kot Tröger j evemu tipu običajnega kreme-j
novega keratofira (Tröger, 1935, 43), vendar ga vseeno imenujem;
kremenov keratofir, saj imenuje Tröger »Lenneporphyr« tudi s kre-
menom bogat kremenov keratofir. Rosenbusch (1923) in Osann;
(1908) ga štejeta med različke kremenovega keratofira. '
Za določitev imena magmi pirešičkega masiva, oziroma da spoznamo;
značaj te magme, nam največ povedo Nigglijevi parametri (1923).
Pirešičko kamenino, izraženo z Nigglijevimi parametri, preraču-
nanimi iz podatkov obeh kemičnih analiz, navajam v 4. tabeli.
4. tabela ;
Nigglijevi parametri j
The Niggli-parameters «
Parametri obeh pirešičkih različkov se sicer v marsičem med seboj
razlikujejo, vendar bistvenih razlik ni, kajti po primerjavi s parametri
kamenin vseh tipov magem, ki pridejo v poštev za primerjavo, moremo
reči, da pripadata oba različka istemu magmatskemu tipu. Oba različka
moremo uvrstiti v alkaligranitno magmo alkaligranitne do natronsienitne
skupine natrijeve (atlantske) province. Le komponenti c in jm se pri
obeh različkih bolj približujeta sosednjemu magmatskemu tipu, namreč
nordmarkitsko-pulaskitskemu. To se ujema s podatki Dolar-Man-
tuanijeve, ki je na podlagi kemične analize ugotovila, da je za
tonalité in aplite Pohorja ter za pirešičke andezitske tufe značilno po-
manjkanje kalija.
V. 91c v Nigglijevi razpredelnici kamenin te vrste magma
lepo ustreza kremenovemu keratofiru. V. 64/2 s precej več alk kot al
more enako pripadati le isti skupini. Pri tem ga pa ravnokar omenjena
značilnost in premajhna komponenta si ločita od tipičnega kremenovega
keratofira.
Včasih je prav težavno ločiti kenotipne in paleotipne različke pro-
domin in je zato mnogokrat težko imenovati prodornino po geološki
starosti. Vendar se mi ne zdi umestna pripomba Loewinsona-
Geologija — Razprave in poročila — H 1бЦ
Lessinga (1921), da je bolje imenovati kamenino po stopnji pre-
perevanja kot po starosti, čeprav se v pirešičkem masivu stopnja prepe-
revanja povečini ujema s starostjo prodornine.
Razdelitev prodornin po Rosenbuschu kot tudi po L. Lessingu
zelo ustreza, ker postavlja kremenov porfir in kremenov keratofir v isto
družino. Tako si lahko razlagamo formulo CIPW za različek V. 64/2.
Parametri po Lessingu, katere sem dobil po preračunavanju
svojih dveh analiz, mi niso veliko koristili, ker novejša literatura upo-
števa v glavnem le Nigglijeve in parametre CIPW. Kolikor sem
mogel porabiti podatke, ki jih navaja L. Lessing (1931), sem dobil
rezultate, ki se ujemajo z do sedaj opisanimi. Glej 5. tabelo.
5. tabela
Parametri Loewinson-Lessing-a
The Loewinson-Lessing parameters
Dočim imenuje I d d i n g s kremenov keratofir brez kremenovih
vtrošnikov enostavno keratofir, ga imenuje  Lessing  oksikeratofir.
Preiskava različnih kamenin na podlagi štirikomponentnega siste-
ma je pokazala, da morejo stati različki enako imenovane prodornine
precej daleč narazen v štirikomponentnem diagramu. Tudi V. 64/2 in
V. 91C sta sorazmerno precej oddaljena v tem diagramu, vendar mi
parametri kremenovega keratofira po Trögerju (1935) in po Rosen-
buschu (1923) vežejo oba moja različka. Parametri so podani v
6. tabeli.
162
6. tabela
Štiričlanski standardni magmatski parametri
Four components-parameters
Starost in geneza pirešičke predomine
Eruptivni masiv Pirešice sestavlja torej kremenov keratofir, ki na-
stopa v glavnem v dveh različkih, od katerih je eden tipičen kremenov
keratofir, dočim kaže drugi že precej lastnosti prodornino sienitske
magme. Verjetno obstajajo še prehodi med tema dvema. Prodornina
pripada alkaligranitni magmi alkaligranitne do natronsienitne skupine
natrijeve (atlantske) družine.
Erupcije so bile plinske ter lavne, kar dokazuje več vrst kerato-
firskih tufov, več različkov predomine ter vulkanske breče.
Erupcije so se vršile nedvomno med zgornjim delom srednje triade
ter miocenom. Na podlagi podatkov, ki jih navaja S t u r (1879), naj bi
bile v oligocenu za časa odlaganja soteških skladov. Vendar pa razlika
v strukturi med miocenskim andezitom, ki vsebuje še precej steklaste
osnove in sveže glinence, ter kremene vim keratofirom, kjer je že vsa
osnova prekristalizirana in so vsi glinenci bolj ali manj prepereli, govori
za to, da je pirešički masiv precej starejši.
Preden bi prešli na razmotrivanje starosti erupcij, si oglejmo
geološke razmere ob kontaktu kremenovega keratofira z okoliškimi
kameninami.
Na prvi pogled so za kontakt s triadnim apnencem najpomembnejši
znak številna majhna sulfidna rudišča, kjer je skoraj izključno nastopal
pirit. To je ugotovil že Lipoid (1862). Rudišča .so imela v preteklem
stoletju razmeroma znaten gospodarski pomen za "okolico. V Jugoslaviji
pred drugo svetovno vojno so bili obrati zelo majhni, danes kopljejo le
še okro, in to na več mestih. Rudo so kopali na številnih mestih, toda
vedno le na kontaktu z apnencem, in to bodisi ob kontaktu prodomine
s triado ponikvansko planoto, bodisi na kontaktu z otoki apnenca.
V vseh predelih pirešičkega masiva sem našel v eruptivni kamenini
v obilici pirit, redko galenit. To velja zlasti za skupino s felzitsko osnovo.
Na površini in ob razpokah se je pirit oksidiral v limonit ali okro.
Zveplena kislina, ki se je pri tem sprostila, je izvršila svoje razkroje-
valno delo na okoliški predomini, kar dokazujejo razno obarvane gline
oziroma kaolin ter močno prepereli vzorci predomine, ki jih dobimo ob
kontaktih. Oksidacija pirita je tudi v znatni meri vzrok tako velike
stopnje preperevanja kremenovega keratofira. Pirit se je koncentriral
163
na kontaktu z apnencem, ki je ob kontaktih ponekod kristalast. Ta
rudišča štejem k hidrotermalnim rudiščem površinskih con.
Torej so to tipični postvulkanski procesi ter nam zato ne morejo
biti odločilno merilo pri določevanju starosti erupcije.
Ob tej priliki naj omenim, da zadnje znake vulkanskega delovanja
na tem območju opazimo še danes. Na južnem robu griča Zlačjek, nekaj
desetin metrov od ceste Šmartno—Celje, izvira srednje velik studenec,
ki ima po pripovedovanju domačinov slan okus, po izhlapevanju pusti
v okolici studenca belo usedlino. Pozoren po pripovedovanju ljudi in
po krajevnem imenu Slatina sem vzel vzorec domnevne mineralne vode;
analizirala jo je stud. petrografije Proselc Zora v laboratoriju pri
prof. dr. Guzelju. Podatki analize so pokazali 1,5 g trdnega ostanka
na liter.
Studenec je na krajnem jugovzhodnem koncu masiva, kajti otok
andezita, ki ga je zarisal Teller južno od tod, v resnici ne obstaja.
Po pripovedovanju ljudi je studenec z istimi lastnostmi tudi severo-
zahodno od cerkvice v V. Pirešici. Ni izključeno, da so ti slatinski vrelci
v zvezi z mlajšim vulkanskim delovanjem v okolici pirešičkega masiva.
Nedvomen znak metamorfoze so pa razmeroma obsežna nahajališča
rdečega in temnosivega rogovca na kontaktu kremenovega keratofira
z apnencem. Največ ga je severovzhodno od Konica ter zahodno od
Krušnjaka. Temnosivega rogovca je največ v Soteski. Včasih se ta
kamenina težko loči od prodornine oziroma celo od apnenca ob kon-
taktih, ki je ponekod povsem enak rogovcu, seveda le na pogled. Tako
rogovec kot apnenec imata včasih temne proge na svetli osnovi oziroma
svetle proge na temni osnovi.
Prav ti znaki metamorfoze ter živahno tektonsko delovanje za časa
mlajšega mezozoika so me napeljali na misel, da sem še za časa študija
na univerzi smatral te vulkanske izbruhe za postwengenske. Nadaljnji
študij literature o vulkanskih izbruhih v Sloveniji mi je pokazal, da tudi
te erupcije pripadajo triadni seriji vulkanskega delovanja. Zato se v
glavnem strinjam s prof. Rakovcem, ki dokazuje v svoji razpravi
»O nastanku in pomenu psevdoziljskih skladov« (1950) wengensko starost
kremenovega keratofira pri Veliki Pirešici.
Kot glavni razlog za wengensko starost erupcij navaja profesor
R a k o v e C tufske tvorbe kremenovega keratofira. Kajti do sedaj so
tufske tvorbe poznane pri nas v mezozoiku le v wengenskem oddelku
ladinske stopnje. Prav tako se mu ne zdi verjetno, da bi bil del pire-
šičke prodornine ob času eruptivnega delovanja prekrit s pokrovom cele
srednje ter zgornje triade. Tvorbe psevdoziljskih skladov lahko lepo
vskladimo z istočasnim vulkanskim delovanjem v wengenu na Šta-
jerskem.
Vendar zaradi pojavov metamorfoze ob kontaktu z wetterstéinskim
apnencem in ker sem v zadnjem času našel tufske tvorbe na Dolenj-
skem v skladih, ki pripadajo verjetno zgornjemu ladiniku ali celo rablju,
mislim, da še ni neizpodbitno dokazana wengenska starost kremenovega
keratofira pri V. Pirešici.
164
stopnja preperevanja ter petrografski habitus ustrezata do sedaj
opisanim kremenovim keratofirom v Sloveniji.
Dve velikosti vtrošnikov govorita za to, da prodirajoča magma ni
povsod premagovala enakega odpora. Ni izključeno, da je bila lava nekaj
časa pod apnenčevim pokrovom, kjer so se izkristalizirali majhni vtroš-
niki, ter da je deloma še tekoča lava prodrla na površje, kjer se je
strdila v felzitsko osnovo. Lava, ki se je strdila v prodornino z drobno-
zrnato osnovo, pa bodisi ni prodrla na površino in se je strdila v majhni
globini pod zemeljsko površino, bodisi je v precejšnji meri kristalizirana
prodrla na površje. Razume se, da poznamo tudi vse vmesne prehode
struktur, ki ustrezajo različnim načinom erupcij. To in menjava pro-
domine s plastmi tufov dokazuje, da v okolici V. Pirešice nimamo pred
seboj vulkanske kamenine, ki bi nastala pri enkratnem izbruhu, temveč
opazujemo produkt cele vrste vulkanskih izbruhov, verjetno v precejš-
njem časovnem razmaku. ,.
QUARTZ-KERATOPHYRE NEAR VELIKA PIREŠICA
The paper is an attempt suggested by Prof. Jože Duhovnik, to
determine the structure, age, and name of the rock occurring in an
extensive eruptive massif located north-east of Celje (Slovenia) near.
Velika Pirešica.
Up to now no investigator except N i k i t i n has interpreted this rock
correctly. At first the rock has been regarded as porphyry, hornfels-
trachyte or quartz-trachyte, later on as andésite.
In the light of microscopic and chemical examinations the name
QUARTZ KERATOPHYRE is suggested for this eruptive rock whose
macroscopic characteristics are the following: a very high degree of
decomposition, a striking resemblance with hornfels, and a wide range
of colors.
Macroscopic, microscopic, and chemical investigations having shown
that the massif is mainly composed of two types of quartz keratophyres,
it has been considered more convenient to treat each type separately.
By far the greater part of the massif consists oí quartz keratophyre
with a typical hornfels groundmass P. 91a. It occurs predominantly in all
shades of green, gray, and sometimes brown.
The second group whose specimens show a typical fine-grained
groundmass under the microscope, differs macroscopically very little from
the first one; the resemblance with hornfels, however is less striking
P. 64/2. Phenocrysts are poorly discernible, the prevailing colour is brown.
The characteristic feature of all thin sections prepared from spe-
cimens belonging to the first group, is the felsitic groundmass which
bears resemblance to that of the quartz keratophyre found in the valley
of Kamniška Bistrica and in the valley of Kokra, and the two gene-
rations of phenocrysts, one represented by small and numerous, and the
other by large and less numerous phenocrysts. The feldspar phenocrysts
are represented almost exclusively by albite. The average composition
Ж
of plagioclases, got by Fedorov-method, is б^/о An. The only femic
mineral is biotite which in most cases is highly weathered. Sericite, chlo-
rite and, to a lesser degree calcite, are secondary minerals. Plagioclases
also show signs of weathering and are in most cases highly calcitised
or caolinised which makes them unsuitable for an examination by
Fedorov's method.
The rocks of the second group differ from those of the first mainly
in the texture of their groundmass. Here it would be hardly feasible
to speak of two generations of phenocrysts, for the second generation of
phenocrysts forms the bulk of the groundmass which only here and
there shows some patches of a felsitic structure. An other difference
lies in the occurence of numerous quartz phenocrysts. The composition
of feldspars is approximately the same i. e. they occur in simple or com-
posed twins. Fedorov's universal stage examination of feldspars shows
the occurrence of plagioclases only (albite with an average content of
7 Vo of anorthite).
As to the phenocrysts of other minerals, and the alterations ob-
served in thin sections, no striking differences have been found between
the two groups.
All microscopic examinations have clearly shown that the massif
of Vel. Pirešica in composed mainly of one and the same rock which,
however, occurs in several varieties. Only exceptionally traces can be
found of a quartz-porphyrite-like rock containing oligoclase and an-
desine P. 64.
Subsequent to the microscopic examination quantitative chemical
analyses of the two types of quartz keratophyre — that with the felsitic
and that with the fine-grained groundmass — have been made by
Washington's method (1930) in the laboratory of Prof. Guzelj whose
numerous suggestions have been found valuable.
The analyses of the two types showed only minor differences with
no essential discrepancies. The CaO content shows that the rock can
on no condition be classed to the dioritic magma.
The results of these analyses have been reduced to the CIPW, Niggli's,
Loewinson-Lessing's and the four-component-system magmatic para-
meters.
The CIPW formula for the quartz keratophyre with the typical
felsitic structure concurs with that for the typical quartz keratophyre
whereas that for the quartz keratophyre with the predominantly
fine-grained groundmass shows minor differences, representing thus a
transitional type between granitic and syenitic magma. The two types
of quartz-keratophyre have been found also in foreign papers.
Niggli's parameters for the two varieties of rocks found in the
massif of Vel. Pirešica, differ but slightly. In the light of a comparison
with the parameters of rocks of appropriate magmas, it can be safely
maintained that the two varieties belong to the same type of magma.
Both varieties might be included into the alkali-granitic magma of the
alkali-granitic or sodium syenitic group of the sodium province.
166
The two different sizes of phenocrysts show that the advancing
magma had to cope with different resistances. It seems very likely that
the lava which for a while had been beneath a limestone cover where
the crystallisation of the small phenocrysts had been effected, had been
extruded to the surface where the molten fluid consolidated forming the
felsitic groundmass. The lava which consolidated to the rock with the
fine grained groundmass, probably had not been extruded and had cry-
stallised close to the surface. The occurrence of a great many transitional
structures corresponding to different kinds of eruptions, leads to the
conclusion that in the invironments of Vel. Pirešica no eruptive rocks
had been formed by only one single eruption but that a series of volcanic
eruptions must have been at work, probably at considerable intervals.
Various keratophyre tuffs and volcanic breccias indicate that erup-
tions of gasses must have taken place in-between the eruptions of lava.
The volcanic eruptions did not form regular covers which is evident
if the great content of silica is taken into consideration.
As to the age in which these eruptions must have occurred Professor
Rakovec's view is accepted, as set forth in his paper on "The Origin and
Significance of Pseudoziljan Strata" (1950) in which he holds that the
quartz keratophyres near Vel. Pirešica belong to the Wengen Age. It is
not impossible, however, that some of the closing phases of the volcanic
activity had taken place in the transitional period between the Middle
and Upper Trias, an evidence of which seem to be some hitherto un-
confirmed geological data.
LITERATURA
Dolar-Mantuani, L., 1937, Piračiški tufi, Vesnik Geol. inst. Jugo-
slavije, 5.
Dolar-Mantuani, L., 1942, Triadne magmatske kamenine v Slove-
niji. Razprave mat. prir. razreda Akad. zn. in um. v Ljubljani, 2.
Dräsche, R., 1873, Zur Kenntniss der Eruptiv-Gesteine Steiermarks.
Tschermak's Min. Mith.
H a 11 e , E., 1880, Zur Kenntniss der petrografischen Beschaffenheit der
südsteiermärkischen Eruptivgesteine. Mitt, naturw. Ver. Steiermarks, 17.
Hilebrandt, 1910, Analyse der Silikat- und Karbongesteine, Leipzig.
Iddings, J. P., 1909, Igneous Rocks, New York.
Jakob, J. J., 1928, Anleitung zur chemischen Gesteinanalyse, Berlin.
Lipoid, M. V., 1862, Notizen 1862, Verh. geol. R. A., Wien.
Loewinson-Lessing,  1931, Petrografija, Leningrad.
N i g g 1 i, P., 1923, Gestein- und Mineralprovinzen, Berlin.
N i k i t i n , V. v., 1934, Teoretska petrografija, skripta.
Nikitin, V. V., 1934, Fedorovljeva metoda. Rad. Jug. Akad. znan. i um.,
Zagreb.
Osann, A., 1905, Beiträge zur chemischen Pétrographie. Stuttgart.
Rakovec, I., 1946, Triadni vulkanizera na Slovenskem. Geogr. vestnik,
18, Ljubljana.
Rakovec, I., 1950, O nastanku in pomenu psevdoziljskih skladov.
Geogr. vestnik, 22, Ljubljana.
167,
Rolle, F., 1857, Geologische Untersuchungen in der Gegend zwischen
Weitenstein, Windischgrätz, Culi und Oberburg in Steiermark. Jahrb. geol.
R. A., Wien, 8.
Rosenbusch, H., 1923, Elemente der Gesteinslehre, Stuttgart.
Stur,  D., 1871, Geologie der Steiermark, Graz.
Teller, F., 1898, Erläuterimgen zur Geologischen Karte Prassberg
a. d. Sann, Wien.
Teller, F., 1898, Geologische Karte Prassberg a. d. Sann 1 : 75.000, Wien.
T r ö g e r ,   W. E.,  1935, Spezielle Pétrographie der Eruptiv-Gesteine,
Berlin.
Washington, H., 1930, Chemical Analysis of Rocks, New York.
Zollikofer, T h. V., 1859, Die geologischen Verhältnisse von Unter-
Steiermark, Jahrb. geol. R. A., Wien, 10.
Zollikofer, Th. v. 1862, Die geologischen Verhältnisse des süd-
östlichen Teiles von Untersteiermark. Jahrb. geol. R. A., Wien, 12.
168: