AVGUST 1983
lata žito ljubljana
Izdaja živilski kombinat ŽITO Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik Toljen Grafenauer Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel. (061) 441-673, int 3? Tisk: ČGP Delo, TOZD TČR, Ljubljana Organizator obveščanja Ivan Cimerman
P
red žetvijo m po njej
Vse tesnejši stiki med kmeti In Industrijci
sta v Inf,d Mllni so se zbrali pred p0 lkl kmetijskih organizacij, k jein ®Pub|lškem dogovoru pridelu PoanPienico za Žito In so z nam lavni n no Povezani ter se z de 9ovn» azv°l ~ Inženiringa In Bla rtjeir, Pr°nteta domenili o letoš °dDrnui.,kupu L®to8 nameravami bosti v!, ookatere lanskoletne sla čun n»LSo zadevale vlago, pora več L ,.	vzorčenja za manjše ii
^8 h
b|stvennSyt,u 80 se dogovorili zi •ho: _ o. Izhodišča, ki jih navaja 'hore v>„fra kontrole kvalitete m stih. Za* i * na odkupnih me Predlon ? *e bi' sprejet sklep, nt do vzorAinV" Marka Svetine, da bo Sami, v, na nllvah pospeševale y°zniki „?rce Pa bodo pripeljal plinov’ t pai 8 P5onlco, v silose kvalitet* 8,u*ba za kontrole ‘6r0bra^.°PravlJala ana»ze. Izvide °dda|| kvalitete pšenice bode 'ah), hk‘a*°i vozniku (po 15 minu-
^■"fiiKSSiSiKE!
vzorčenja
k9, Porinii?odo le količine nad 500 jps|0va afjlno, ki ga predpisuje ju-?3s, ki na u standard JUS E. B. *= mora Km® Poenostavili. Vzo-i količini bs po Poprečni kvaliteti btlv6n gledŠeniCe dovo|i reprezen-
k a° vj-nJ* . °° Pšenica v v° d° ln°fČI 1 v?ako vrečo ,VM bo kreč' če bo od 10 lasnih v® yz?riili iz 10 ni I bodo č' če Pa j® vreč Vr6č, do vzorčili iz 15% i;
b®do vzorčili iz
>■ Nato®^jakov' iz 0 bodo »z d
1o *aTak P'
nieioakrali v P'1 1 Pa bo listič j
datki: KOLIČINA IN VRSTA PROIZVODA, DATUM, KZ, IME PRIDELOVALCA, PODPIS VZORČEVAL-CA. Tako opremljen vzorec bo dala služba za kontrolo kvalitete vozniku.
SKLEPI S SESTANKA SO BILI NA KRATKO SLEDEČI:
-	Pridelovalcu, ki bo pripeljal manj kot 500 kg pšenice, je ne bodo vzorčili ali posebej analizirali, razen tiste, ki bo sumljive kvalitete, z visoko vlago in količino primesi. Za vse ostale tovore pod 500 kg pa bi veljal poprečni vzorec z enega prevoznega sredstva.
-	Če bo na tovornjaku ali prikolici pridelek več proizvajalcev, težak več kot 500 kg, In več poprečnih vzorcev - in bodo iz količine in števila vzorcev ugotovili, da ni vzorčena vsa pšenica - bo veljala za nev-zorčeno pšenico poprečna analiza vzorcev na tistem prevoznem sredstvu. Pridelovalcu, ki bo sam pripeljal pšenico v Šmartlnsko 154 ali na Vir, jo bodo vzorčili naknadno, v njegovi prisotnosti, Če bo več prikolic enega pridelovalca brez vzorcev, bodo naredili poprečni dnevni vzorec vseh prikolic. Tudi za druge primere bodo ob večjih količinah jemali vzorce iz vsake prikolice in naredili poprečen vzorec dnevne pošiljke.
Za pridelovalce je zelo pomembno, da jim bomo v Žitu poračunali za pšenico v enem tednu.
Za nemoten prevoz težkih tovorov se bomo dogovorili z republiškim komitejem za promet, da bodo miličniki skrbeli za nemoten transport, ki bo tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Od lanskih 20000 vreč, ki jih je dalo Žito pridelovalcem, smo jih
dobili nazaj le 5000, zato jih letos ne moremo nuditi. Žito se je obvezalo, da bo letos ob odkupu sušilo pšenico s preveliko vlago.
Čas odkupa je že tudi določen: od 7. do 23. ure.
In cena letošnje pšenice?
Letos sl moramo še bolj pridobiti zaupanje pridelovalcev. Za enotno ceno odkupa bodo na republiški ravni strogo poskrbeli. Gotovo je zadruga ali kmet vezana na Žito, ki mu Je nudilo seme, gnojila In mu zajamčilo odkup, vendar kmetovalce le obhajajo rahli dvomi. Zavzemalo se za enotno ceno pri odkupu pšenice po vsej Jugoslaviji. Zelo togo je določilo, da naj Mlini kupujejo pšenico po garantirani ceni, ko pa na vsakem tržišču določa ceno ponudba In povpraševanje In je torej prožna. Garantirana cena le smiselna, če je pšenice preveč, ne pa da določa ceno moke.
V Vojvodini je pšenica zgodaj dozorela zaradi suše, 30% manj pridelka si obetajo.
Za vsak kilogram pšenice gre In slovenska mlinska Industrija se mora vse bolj opreti na lasten pridelek. Ker so tišina in zastoji v Mlinih stvar najširše skupnosti, so tudi velikanske površine, ki jih moramo usposobiti, prva naloga slovenskega kmetijskega gospodarstva. Ljubljanska reglja je vse predolgo čakala na povezavo s kmetovalci. Zdaj mora dohiteti zamujeno.
Zrelo zrnje polni silose Žetev dala bogate snope
Julij - čas žetve. Ob nebotični-ških silosih Žita na šmartlnski 154 stoje kamioni kmetijskih zadrug ali
kmetov, ki so sklenili pogodbe in pripeljali pridelek letošnje žetve slovenskih proizvajalcev.
Praktikantki Ljubica Škrbič in Nataša Lampe pomagata Milji Stankovič iz službe za kontrolo kvalitete, ki v vlagomerllec nasuje vzorec pšenice, uravna skale in odčita procent vlage v zrnju. Če je procent vlage nad 16 oz. 17, prepeljejo pšenico v sušilnico na Viru pri Domžalah, ki smo jo najeli letos za naše potrebe.
Nataša Lampe na formularje LABORATORIJSKI IZVID vpisuje podatke o vlagi, procentu primesi, hektolitrski teži. Izhodišče za izračun vsote, ki jo dobi proizvajalec je standard, ki določa 13% vlage, 2% primesi In hektolitrsko težo 76. Voznik, šofer, ki je prinašalec vzorca, počaka deset minut, In takoj izve, koliko denarja bo dobil za pripeljano pšenico. Cena I. klase je 15, II. 14, tretje pa 13 din. Vlaga in primesi seveda ceno znižajo.
Ta predprostor, koder kontrolirajo delovanje silosov, je postal mnogo pretesen. Vozniki, neštete vrečke z vzorci, prah in prepih in ihta, zavzetost v želji, da bi čim natančneje - da bi ne bil kdo prizadet - izračunali za vsakega, kar mu gre.
Letos so se izognili mnogim lan-
skim pomanjkljivostim, zlasti pri izplačilu, saj so poračuni tedenski.
Jugoslovanska pšenica pa z vlaki
Letošnja žetev v Vojvodin, Bački, Banatu in Sremu je ena najboljših po vojni. Pa vendar še vedno ni zagotovila, da bomo dobili v Žitove silose toliko zrnja, kot ga potrebujemo, saj so razvili svojo lastno mlinarsko industrijo, za pšenico pa zahtevajo tudi devize, dolarje. »Ži-toprodukt« OOUR »ŽITAR« je poslal v nekaj dnevih vrsto vagonov z dragocenim tovorom. Pšenica prihaja tudi na Vir, kjer jo sproti sušijo.
Služba za kontrolo kvalitete ima tako polne roke dela. Po štirje delajo v eni izmeni ob sobotah in nedeljah In praznikih, od 7. do 15. in 15. do 23. ure. Laboratorij je nekako zamrl, saj je glavno bojišče ob silosih.
Letošnji odkup pšenice od slovenskih proizvajalcev bo nedvomno uspel. Le dobra organizacija in plačilo vliva zaupanje. Le-to pa je temelj, saj nas čaka desetletje, ko se bomo morali opreti le na svojo surovinsko osnovo in obuditi zanemarjeno zemljo. Kmeta začenjamo vse bolj spoštovati. Še je čas.
10!
je je največja njiva







Morje je največja njiva
Žitovi martinčki v Martinščici na Cresu
S kruhi bežigrajske pekarne do slovenske obale
Ivan Cimerman
Ivan Cimerman
V udobni novi hišici na Rabu se je družina s potomci Žitovega veterana Marjana Kržiča iz vrhniškega mlina odlično počutila
Novozgrajeno naselje počitniških hišic in blokov z apartmaji na otoku Cresu se to poletje z vsem svojim udobjem ponuja našim delavcem. Avtomobilisti se izognejo avtobusom in vlakom, s priškrtanimi boni in deviško umitimi vozili se strnejo z Evropo, ki se zgrinja na naše plaže in vzbuja devizno upanje. A vsi nimamo avtomobilov, zlasti ne tisti, ki so si sami kupili stanovanja in od hišnih svetov ne morejo zahtevati popravil na tuj račun. Zaklenemo torej vsakdanje ječe, mačke, pse in papige damo sosedom, natovorimo si goro kovčkov in potovalk - pa hajd, v Martinščico. In kje je ta osončena vasica?
Hm, najprej z avtobusom do Reke. Nato z avtobusom do trajekta v Porozinah, nato ves prežarjen in spoten izstopiš v mestu Cresu na otoku Cresu. Goro prtljage zavlečeš v pristaniško gostilnico, da se krčmar zdrzne, saj naju ima na sumu, da sva okupatorja. Ko zvrneva tretje žilce lozovače, se mu trde poteze bivšega mornarja omilijo. Imava neverjetno srečo: od dveh avtobusov, ki vozijo na teden do Martin-ščice, odpelje najin čez dve uri. Cigančki ogljenočrnih oči goltajo šu-mijeve Trio bontione in Avena kekse, ki jih dobijo od naju. Sonce seka v zatilje. Dan zaman, prepotovan na vrelem soncu! Preklinjajoči šofer mrmra, da naj gremo raje na ladjo, ki odpelje drug dan zjutraj, on bo vozil to škatlo po raznih zaselkih tod okoli >>da če nam duša iskočiti iz tjela.« A to je le šala. Povsod asfalt. Prijazno ustavi pri kontejnerju, na katerem je mlad lastnik lastnoročno nakracal TRGOVINA. Culice s kumarami, paradižnikom, čebulo, česnom se še odebelijo z oljem, soljo, kisom, sladkorjem. In dve himalajski šerpi se prebijeta do apartmaja, ki ves hladen in pospravljen čaka.
Prvi ogledi. Do plaže v Miholjašči-ci je 500 metrov, do Martinščice dva kilometra, do kampa Slatina tri in pol kilometri, do zaliva Tiha trije. Tu je najlepše za samotne kopalce in prisrčne nagce, ki sprejmejo medse samo - nagce. Pleme! Kamp je presenetljivo lepo urejen, zlasti sanitarije. Iz rezanega kamna oštarija med borovci. Osvežujoče hladno pivo, balzam.
Nato jo odkrijemo, našo plažo. Z okroglimi, izlizanimi kamni, z majhnimi, ljubkimi zajedami za druščine, ki se predajo milini vode, sonca in brezskrbnosti. Nebo je ažurno jasno. Mimo veslarijo trimčkarji, parčki v najetih čolnih, redki so motorni čolni, še redkejši »surfarji« ti akrobati na deskah, z jadri v rokah. Polt temni in belčki dobivajo znamenja kuhanih rakov, ki jih sicer lahko tudi naročiš iz zamrzovalne skrinje. Streljaj daleč - terasa s streho iz trstike. V hladni senčici si pogasiš žejo. Švedi čebljajo, Nemci srkajo radensko, Jugoslovani pa sedijo za obloženimi mizami in zalivajo pe-
čenke veselo in razkošno, kot da jim je dan le en dan življenja. Cmokajo z užitkom.
Dva dni oblaki in veter. Ljudje si ogledujejo drug drugega, a trdnjave tujcev ostanejo. Jok otrok, zvečer televizorji. Nato vrsta kristalnih dni. Zjutraj krepak zajtrk, kosilo kje na terasi, brez večje zahtevnosti.
Slovenska pesem se oglasi spontano, kar zlijemo se, štirje bežniki, in ožgana Evropa nam zaploska na »odprti sceni«, da zardimo. Radi bi se nam pridružili, a je nežna slovenska melodija nedosegljiva za germanska raskava grla.
Če hočeš telefonirati iz Martinščice, se pripravi na nekajurno pustolovščino, ki se redko posreči. Na hodniku je en sam predpotopni telefon brez celice in: 'Kako si, jesu li svi zdravi, doči ču...‘ se meša z »A zdaj pa sušite seno, bom pa pršu na drugo košnjo..."
Trgovina nima sadja, nekaj ovele paprike in paradižnika prodaja žalostna deklica ob stojnici. Kar v dvajset kilometrov oddaljeni Cres moraš skočiti, nakupiti in shraniti v hladilnik. Žitova kuhinja je odlično opremljena - od gromozanskega lonca do zobotrebca.
Dvodnevni izlet v Lošinj je vroče doživetje, ki si ga ne želiš nikoli več ponoviti. V avtobusnem prometu -srednji vek. Nazaj grede naju odložijo dvanajst kilometrov od »doma« in poleg povoženih modrasov in kobilic na neskončni asfaltirani cesti sta tu še dve ljubki dekleti, natakarici za kamp. Kmalu ju pobere smetarski avto, naju pa mlada nemška družina z razkošnim potovalnim folksvagnom. Gredo, kamor jih duša žene. Cvenka dovolj! Marka je deklica za vse, radi jo vidijo. Rib ni. Le za čedno vsoto jih dobiš v restavraciji, že pripravljene. V tej vasici tudi ribičev ni, tu in tam ujamejo kakšen rep - zase ali za devize.
Prispe razodetje: orkester mladih muzikantov iz Gorice. Zdaj je bistvo vsega na terasi kampa »SLATINA«, v vrtenju in dvorjenju čednim Nemkam in koketnim Slovenkam. Domačinke se drže ob strani, njihov čas je jesen. Ko smokve in grozdje povsem dozori in Evropa odpeketa. Noči so nabite z vonji tropskih rastlin. Orkester škržatov prevzame pobudo med odmori, ko si bobniči odpočijejo od butanja električnih kitar. Po enih ponoči ima besedo le še šumenje morja.
Ladja, ki vozi nazaj, je polna pol-objokanih polzaljubljencev. Dalmatinci pijejo in pojejo vseh pet ur, kolikor traja vožnja z ladjo do Reke. Stopiš na kopno in gledaš reko bledih obrazov, ves zagorel. In še dolgo prisluškuješ butanju morja ob skale. Začenja se velika igra za kruhek.
Noč je še, dve zjutraj. Peki bežigrajske pekarne, ki pečejo kruh in pecivo, so v polnem zamahu. Kamion, ki ga polnijo za našo vožnjo na morje, sprejme trajne kruhe: koruznega, ovsenega. Vikend, Prleškega, Štajerskega in Bio hlebčke. Na Smartinsko skočimo po drobtine in toast.
Za preste Pekarne Center zmanjka prostora, naložili jih bodo jutri. Kava v jedilnici premaguje neprespano noč, tu in tam omahne zaspana glava v minuti odmora. Voznik Dušan Dajčman in spremljevalec Ciril Bitenc sta ta teden na svoji tretji vožnji v obmorske kraje. Če peljeta do Poreča in Novigrada, gresta na pot ob pol treh, če do Bernardina pa ob štirih zjutraj, vračata pa se ob devetih in sedmih zvečer: 17 ali 15 ur v pločevinasti kletki brez ventilacije v poletni vročini je velik napor, ki ga vse premalo cenimo.!
Pot: Zahodna obvoznica. Avto, ves poln, hrope. Spodaj zagledamo kamion iz tozda Triglav, ob boku pa voznika zmrznjene hrane obrata s Šmartinske. Včasih se sreča na avtocesti tudi po šest Žitovcev, ki hite k potrošnikom. V Bernardinu poznajo naše zmrznjene izdelke. Cestnina: 59 din.
dopolnilo. S trajnejšo obstojnostjo, po 25-50 kosov ga vzamejo.
MARKET KOZINA: Poslovodkinja Silva Hrobat trdi, da mora predolgo čakati (mesece), da zamenjamo blago, ki mu je potekel rok. Več prožnosti! Voznika bosta vzela nazaj nekaj hlebčkov, že plesnivih, drug teden, ker nimata nadomestnih, svežih. Nevede sta pripeljala v prodajo tudi mesec dni stare kekse, ker ni bilo svežega datuma na njih. Uveljavila pa sta naše kekse in prepečence, nista zaman pripeljala vzorcev. Danes vzamejo 120 kosov kruha. Ura je 9.47, čaka še 23 strank! Srh te obide. Še nekaj: radi bi moko po 25 kg in 2 kg... Dobro, da imamo moko iz Mlinotesta, celo krmilno so nam pripeljali, čeprav njihovi mlini stojijo. Hrvatje pa so dejali: »Če vam Žito prodaja makarone, pa naj vam še otrobe! Vezana prodaja pač.«
KOPER, EMONA-JESTVINA, Titov trg 2: Poslovodja Nino Bordon pravi: »Žitov kruh je za nas zelo pomemben, ker traja, vse ,sprotne‘ manjke dopolni. Mlinostest in koprsko pekarno, ki sta glavna oskrbnika. Že tri leta navajamo naše stranke na Žitov kruh, odkar Bežigrajčani vozijo k nam. Glejte, stranke čakajo
govina pod hotelom ŽUSTERNA, ki je najbolj znan hotel v Kopru - oskrbuje svoje goste z Žitovimi izdelki.
MARKET TIMAVA, POSLOVALNICA 20. Poslovodkinja hiti vŽusterno vprašat, če rabijo kaj od Žita, morda toast. Redki gostje lenobno srkajo pivo pod oleandri, da se nam sline pocede. Plakat napoveduje koncert skupine LUNA iz Novega Šada, naše mile žitnice. Upamo, da ne bo lunin mrk pšenice za moko in kruh za turiste, tu, sredi vrelega asfalta, kjer sta oba fanta že vsa prmočena od potu ob razkladanju in nošenju košar. Proti Izoli drdramo polprazni. MARKET NANOS, prijazen poslovodja Maks Filipčič: Zelo dobro prodajajo ŠŠŠum bonbone in Majo. »Pozimi so kupovali več vašega kruha, ko so šli na zimske počitnice v koče in vikende, kjer ni blizu prodajaln. Vaša velika prednost je ambulantna oskrba, ranocelniki ste!« Na policah slano pecivo, Avena, Vitana »Glejte: tu je prostor za Žito, damo vam ga samo za vaše Izdelke, pripeljite polico 2,20 x 1,20 m In na njej boste lahko Imeli samo Žltove Izdelke, kot Ima svojo velikansko polico PODRAVKA - zdaj, ko tako primanjkuje mesa.
I
POSTOJNA, NANOS MARKET:
Udomačen kuža laja prijazno, to je Muri. Prleški, Bio hlebčki, Šatjer-ski... vsega 200 kosov, zneseta Dušan in Ciril v košare in pustita pred vrati. Mesto še spi. SENOŽEČE; SEŽANA - Tl MAV, poslovalnica 5: Zelo dobri odjemalci, 350 kosov iztovorimo. Glavni oskrbniki so z Bertokov in sežanske pekarne. Trgovski potnik Žita jih oskrbuje predvsem z mokami. »Kje pa imate kekse Simfonija?« V zadregi smo. Niso jih dostavili iz Krškega! »Pred leti smo naročali direktno od potnika vse konditorske izdelke, zdaj jih dobivamo iz skladišča. Pogrešamo bonboniere, čokolado, žvečilno gumo. Zdaj, ko ni krmilne moke, otrobov in belih mok, bi lahko povečali prodajo drugih izdelkov!« Pripravljeni smo poskusiti s prodajo ostalih Žito vi h artiklov, samo prinesite jih!«
Hitimo mimo pašnikov kobilarne Lipice, kjer je na asfaltni cesti pozimi poledica. Seno dehti, nekdanja grofova posest je raj plemenitih konj, ki jih še ni na pašo. Znana pršutarna je blizu LOKEV, kjer se ustavimo. Na policah Žitovi izdelki, moka, testenine, Plavica, Visoki C, Bazooka. Mlinotest ponuja Tolminski zlati kruh. Nobenih Žitovih keksov ni. Vitana, Avena, Simfonija niso vzbudili zanimanja kupcev, tudi slano pecivo in kamniški keksi ne. Poskus sta izvedla prav Dušan in Ciril, kot prava komercialista. In takih poskusov je na naši poti mnogo. »Mlinci so predebeli, oni iz bežigrajske pekarne so bili boljši,« trdi poslovodkinja Liljana. Gledam: zdrobljeni so. »Pogrešamo bele moke, kaj je z otrobi? Odkar ne smemo zamenjati blaga, ki ostane se je promet njati blaga, ki ostane, se je promet vlomili, a niso odnesli nobenega Žitovega hlebčka, zdaj ocenjujemo škodo.«
MARKET V DIVAČI: Po 30-40 kartonov mlincev so jemali ob praznikih, zdaj ne več! Tu je mnogo Šu-mijevih izdelkov: Poli, Vitabon, Her-ba, Iglu, Fru-fru, pa še Zmajček: Im-perialovi žvečilni sta Šport in Bazooka. Iz Pekarne Center imajo radi preste, jemljejo še mlince. Navajeni so na Mlinotestov kruh, naš je bolj
- četrtek je! Tudi turisti dobro poznajo vaše kruhe. Če je slabo vreme, pridejo v Koper in takrat je dobro, če imamo na policah kaj Žitovega, trajnega. Kruh je artikel, za katerega nihče ne ve, koliko ga bo rabil, vsak tvega naročeno količino.« Trgovina je odlično založena v Žitovimi izdelki, za to skrbi potnik Dušan Pucelj. Srce Kopra je to, blizu stoji oder za poletne igre.
EMONA JESTVINA, POSLOVALNICA 5: Terezija Pasutto meni: »Degustacijo Žitovih izdelkov smo imeli. Kaj pa zdaj? Kje so izdelki? Vitrin ni! Odprt L EDO hladilnik imajo, notri se je znašel Snežek - listnato testo ob LISTNATEM TESTU - Banatski specialitet - Gibanica sa sirom. Kralj je kruh. Koristen napotek za naše komercialiste: 150 kosov Prleka gre na ladjo Brodokomerca. V sezoni pridite dvakrat, ne le enkrat na teden! Mornarji čakajo. Vaši kruhi so primerni za dolge plovbe.« In divjamo k naslednji od 11 trgovin, ki so v Kopru in nas čakajo.
PRESKRBA 3, Tl MAV: »Vzeli bi več, če bi Žito vzelo škart nazaj. Prleški je iskan, ker ima 12 dni rok trajanja. 19 zavojčkov toasta je ostalo, splesnel je, ker je zmanjkalo sira, pa ga niso kupili!« Dušan in Ciril zamenjata star za svež toast. »Ajdovega ni?« »Ni moke!«
NANOS, POSLOVALNICA 59: Tudi tu dobimo nazaj 10 kosov vikenda. Naselje SEMEDELA je polno zahtevnih kupcev z ličnimi hišicami. Vse kipi od bujne zelenjave in sadja, ki gre s kruhom, ribami in črnim vinom, Koprčanom. Pod nami se koplje v sinjini koprsko pristanišče. Velika dlan, ki rabi veliko kruha. Ki ponuja podjetnim. KI jo moramo bolj proučltll Neznanka. Teh 110 kosov so - drobtine v primer z možnostmi!!!
EMONA - JESTVINA: »Preste bi radi, pa jih nimate s seboj!« Ustavimo pred POSLOVALNICO 4, OL-
MO: »Nič ne vzamemo! Storno.« Pred sezono menjajo šefe, pa to vpliva na štetje kruha. Inventura, proračun za zaprtimi vrati. Dalje! Tr-
In že se vzpenjamo k PORTOR& ŽU, srcu slovenskega turizma. N*’ NOS, POSLOVALNICA 2. Imeni!m hoteli so njihovi sosedje, pa zdrav1' stveni dom. Tem bi lahko ponudil dvojne žemljice, novost bežigrajskf pekarne, ki jih razgrabijo v K//d>y' nem centru v Ljubljani. Za hote1 vzamejo 60 kosov Prleškega, pa ftjj*' sta. »Ta dober kruh je prišel!* 5 ustavi čakajoči. »Ko bo tretja vojn* ne bomo jokali za belim kruhod>■“ hudomušno modruje. Sledi " DROGA, POSLOVALNICA 16: -c/ so skromni, naše bi morali nauči. stradati, tako prevzetni so. Vsi' & radi nekakšne specialnosti. Posjb šajte, recite vašim, da je zdaj s!ab% oskrba, kot pa je bila lani. če j] boste pripeljali piškotov, jih bod\ vzeli od RADNIKA. Tako ne gre: 0 stranko navadiš na nek izdelek, aa krat ga pripeljete večjo količino. P° tem obljubite, pa nič. Simfonije I tak primer. Pričakujem redno dob vo, vsakih 14 dni,« opozarja nejev Ijen poslovodja Zlatko Kranjc. P% ka jedo svetovljanski gostje v hor= Palace: 300-400 hlebčkov vsak den. Plaža z mivko sega prav do prodajalne, kjer se začno kabine . kopalce. Kako preprosto bi b//o, bi tvegali in pripeljali pecivo, kek5.^ bonbone in druge Žitove izdelke j poskusili s - stojnico. Kako de mora iti od sonca truden kopei ’ preden za drag denar dobi kol L pod zob. Stojnici, ki sta bili mef ^ uspešnici, v kleti Maximarkete j Supermarketa v Ljubljani, bi ^91$. prestaviti sem, na turistično bojte1'
A kdo bo to storil?	j
LUCIJA-BELI KRIŽ-PlK -BERNARDIN: naša fanta neun ■ no razkladata, povsod je stik* ^
jinij0
in <
* d
bližno ista: potrebe nihajo, le [r ■„
kruhi jih lahko dosegajo, zapb‘
Sistematičnega pristopa in.ijjP dlje In Intervencije brez pisarni // modrovanj pa ni! Šofer mora naročila, delati reklamo, ,0„rf stranke, blažiti lažne obljube, OP lematl pohvale (ki jih je res gol), nakladati, razkladati, * ^1 evidenco In s prijaznimi beseo”^ vzpodbujati prodajalke, vse zo ber, prisrčen poslovni vtis.
Koper, prvi z leve poslovodja Emone - jestvin, Nino Bordon, Dušan Dajč-.9) man in Ciril Bitenc
Kaj je »B program«?
Prizidek k pekarni na Šmartinski 154
voznika imata vse dokumente v redu.
Potrebna bi bila dolgoročna povezava, morda s turističnim centom Bernardin na slovenski obali, kjer bi na osnovi sporazumov in na-®i,h. že uveljavljenih izdelkov prido-dili marši kak turistični dolar - tu, “Oma, da bi nam ne bilo treba tako hlastati po zahodnih tržiščih. Zahod hodi vendar k nam, jest naš kruh, P°nudimo mu še druge izdelke! Tu Se turistični velikani Kompas, ^'obtour, Atlas ...ki imajo stotisoče Postelj zakupljenih po obali in kop-
nem, hotele, motele, mejne prehode, bungalove, kampe. Z njimi bi lahko ublažili marsikako kritiko gostov z vsega sveta, ki morajo predvsem - jesti: ponudimo jim lahko celoten Zitov asortiment pekarstva, konditorstva, mlinarstva in testeni-narstva.
Dan umira, štirinajst ur vožnje je za nami. Še kosilo, požirek dobre, sveže pijače. Sežemo v žepe: svoj denar trošita voznika, na dnevnico sta morala čakati dva meseca, namesto da- bi jo dobila sproti, pred vožnjo. Košaro in pol smo dobili nazaj ob dobrih treh tonah tovora, ki smo ga pripeljali. Zelo malo! Ciril in Dušan obnavljata naročila za jutri. Spet bo treba, sredi noči, v petek na pot. V soboto pa razvažati še po Ljubljani. Premalo spanja Premalo šoferjev! Takšen tempo bo težko vzdržati, to ve vsak, ki je okusil vse »slladkosti« vožnje od dveh zjutraj do devetih zvečer.
Zato je umestno, da razmislimo o sezonskem terenskem dodatku za izjemne napore voznikov v sezoni in poštenem vrednotenju tega dela.
Zapadna obvoznica nas sprejme v svoje okrilje; prazen kamion z zlizanimi plašči pelje v garažo. Še spomin na razočaranega miličnika, ki nas je ustavil pri Kopru ob modri uniformi svetle noči, ki nam mežika iz ljubljanskih predmestij - in le še želja po snu.
Izkop za temelje za prizidek k pekarni
Potrebe so v Pekarnah na Šmartinski 154 že dolgo narekovale gradnjo, ki se to poletje uresničuje. Zidamo namreč prizidek v velikosti 36 x 11 m, ki bo podkleten. V kleti bo strojnica in pomožni prostori, v pritličju pa zamrzovalnica gotovih izdelkov, hladilnica surovin in garderobe s sanitarijami. V prvem nadstropju bo pakirnica za pakiranje in zavijanje zamrznjene hrane ter skladišče za skladiščenje izdelkov in embalaže. In kdo gradi?
Projektant je DO Planum, tozd Biro za projektiranje; odgovorni projektant je ing. arh. Dušan Blaganje; izvajalec je SGP Pionir Novo mesto, tozd Gradbeni sektor Ljubljana. Za nadzor pa sta zadolžena Franc Verbinc in Franc Tomažin iz Ži-tovega Razvoj - inženiringa.
Pogodbena vrednost projekta (brez opreme) je znašala dne 28. 3. 1983 28.251.000 din.
Objekt naj bi zgradili do konca letošnjega leta, z deli pa so pričeli 4. maja. Najprej so porušili nekdanji vhod v pekarno, nato so pri izkopu zavarovali vse napeljave, zlasti cisterne, saj gradijo na velikih rezervoarjih kurilnega olja. Uredili so dotok goriva za nemoteno delo Pekarni. Tako so 18. junija že zabetonirali prve temelje, postopoma pa še druge. Prva plošča bo predvidoma zabetonirana v juliju.
V čem je pridobitev?
• Mesečna proizvodnja obrata zamrznjene hrane znaša 30 do 35 ton, letno pa okrog 500 ton. Z novim prizidkom ne nameravajo nabaviti nobenih novih strojev. Začeli bodo izdelovati nekaj novih izdelkov zamrznjene hrane.
Nova hladilnica za 200 ton bo omogočila tudi delo v dveh izmenah, s tem pa zaloge za večja naročila. Pri -18 bodo skladiščili surovine, ki bodo imele daljši rok trajanja (margarina, marmelada). Predvidevajo, da bodo imeli tako večje zaloge izdelkov. Z zalogami bodo odpravili tudi nihanja v proizvodnji, da bodo lahko tekoče, enakomerno izdelovali enako količino, ne pa kampanjsko, v sunkih, s premori.
Pred 19 leti, ko je bila ta pekarna zgrajena, ni nihče predvidel, da bo število zaposlenih od takratnih 70 naraslo na današnjih 280. In vsa ta leta ni bilo nobene renovacije ali večje izboljšave.
Za delavce bodo velika pridobitev garderobe in tuši pa tudi zdajšnja razdelilnica hrane bo zaživela drugače.
Zdaj je potrebno zagotoviti tudi nemoteno prodajo izdelkov, izbor je velik, saj jih beležimo že okrog 23 vrst. Besedo bo imela prodajna služba in marketing.
Kdo bo spekel
boljši kruh?
Tekmovanje med našimi pekarnami
Na posvetovanju Žitovlh tehnologov v pekarstvu, ki je postalo ob organizaciji Razvoj -inženiringa že tradicionalno, se je izkristalizirala zanimiva ideja: Žitove pekarne naj tekmujejo med seboj vse leto za izdelavo treh najkvalitetnejših izdelkov - kruhov in treh peciv. Za ocenjevanje oziroma tekmovanje bi pekli tiste izdelke, ki jih ima v svojem izboru največji del pekarn. Posebna komisija, ki bi bila sestavljena iz predstavnika Razvoj - inženiringa, predstavnika proizvodnega tozda in drugih strokovnjakov, bi naj šestkrat letno ocenjeval^ kvaliteto kruhov in peciv, ki jih bodo pekarne predložile v konkurenco.
Normativi za ocenjevanje kvalitete kruha in peciva so znani in izdelani.
Cilj tega tekmovanja bi bila boljša kvaliteta, ki zdaj ob veli-koserijski industrijski' proizvodnji med posameznimi pekarnami zelo niha.
Na delavskem svetu DO Žito sredi julija so .ta predlog z odobravanjem sprejeli. Marko Sok, glavni direktor DO, pa ga je dopolnil s predlogom, da bi uvedli ob takih priložnostih, ko bomo proglašali najboljše izdelke, še DAN PEKOV ter razstave z degustacijami za širšo javnost.
Na koncu leta bi sešteli vse priborjene točke posameznih tekmujočih pekarn in zmagovalka bi dobila prehodni pokal. Trikratna zaporedna zmagovalka bo prejela ta pokal v trajno last.
Predlog je vreden vse pozornosti in podpore, saj vzpodbuja zdravo tekmovalno vzdušje v boju za čimboljše izdelke, o katerih bo obveščena vsa širša javnost.
S tekmovanjem naj bi začeli Jeseni, ob Žitovem srebrnem jubileju: 25-LETNICI ŽIVILSKEGA KOMBINATA ŽITO.
Vrhniška plastika - največ za izvoz

Obrat plastike na Vrhniki je svojevrstna čebela, oziroma panj s petnajstimi čebelami, kolikor jih tam dela. Embalaža za Imperialovo žvečilno gumo, Šumijeve bombone in bonboniere, Žitovo pecivo in nešteti izdelki za zunanje partnerje po modelih, ki jih sami izdelajo, govore o iznajdljivosti in delavnosti.
Letošnji plan izvoza, ki je bil pre-plaho zastavljen: 2.050.000 din, so izpolnili že v aprilu. Zgovoren je tudi podatek, da so lani v vsem letu izdelali 283.955 doz, letos pa že do 30. maja 194.043. Vse bolj znižujejo tudi število zunanjih storitev, saj bo letošnji delež za Žitove tozde 13.926.660 din, za zunanje pa 4.237.200 din.
Obratovodja Jule Kratocvvill pravi: “V maju smo izgubili 720 ur za bolniške, poprečno stalno manjkajo štirje delavci. Ostali morajo zato bolj poprijeti. Ta mesec nas poleg rednega dela čakata še dve izredni naročili za skupno 350.000 doz. Sami smo naredili tri stroje za lepljenje in še nekatere izboljšave.« G. Schultz, ki je poprej vodil izdelavo embalaže za VValterja Hitscherja, je po ogledu obrata plastike zapisal: »Prostori so ustrezni in po potrebi bi lahko zvišali zmogljivosti. Stroji so zelo skrbno vzdrževani. Tudi orodja in ostale dopolnitve gre pripisati g. Kratochvvillu. ki bi bil zmožen ob ustrezni podpori vzdrževati še večje naprave in z njimi zvišati produktivnost.«
In kaj so izboljšali? Najprej vsa izsekovalna orodja, ki so jih dajali
včasih delat v orodjarne, zdaj jih
nov, doma narejeno pa le 50 starih tisočakov! Tudi do švedskega tračnega jekla za nože se dokopljejo na izviren način. Časi so devizni! Izboljšali so tudi orodje za čajne rezine. Na stari vakumirki so izdelali 18.000 kosov v osmih urah, danes pa že 40.000. Bistvo izboljšave je v globoki vleki, globokih modelih (60 mm). Stroj je bil kupljen za Triglavove rolade, kasneje pa so začeli zanje uporabljati kartonsko embalažo, tako da so ga >*prekvalificirali« za izdelavo zahtevnejše plastike.
Pri surovinah, ki jih dobimo, so vedno kvalitetna nihanja v prožnosti, temperaturni občutljivosti itd., saj se domače surovine izmenjujejo z uvoženimi.«
70% za izvoz, za zunanje vse manj
Skoraj vsa domača naročila, ki so ■ zelo donosna, so morali prekiniti zaradi izvoza Žitovih tozdov. Še eno vakumirko bi morali imeti, če bi hoteli delati še za slovenski oz. jugoslovanski trg. Roki so uglašeni na TAKOJ, katerokoli naročilnico pogledaš.
Primer: 15.000 Peks podložkov za »B0ŽIŠKE REZINE« za tozd Pekarna Krško in slaščičarna Brežice. ROK DOBAVE: TAKOJ!
GROZLJIVO NARAŠČANJE CEN PLASTIKE: Od decembra 1982 do maja 1983 so narasle cene surovin poprečno za 130%. Ta peklenski
narede sami. Zgovoren je podatek da je stalo tako orodje nekaj milijo
ples se celo nadaljuje! In sprejemati ga morajo - brez moči. Lani je stal kilogram surovine 220, letos pa že 890 din. Kam to pelje, kam to gre?!
Med pogovorom prinesejo delavci obod za tretji lepilni stroj, ki so ga zvarili po zamisli tov. Kratochvvilla Električno napeljavo in ventile pa grelec bodo še privili, in strojček bo narejen v enem dnevu.
Lahko bi ga patentirali! Upam, da ga bodo prijavili komisiji za inovacije, če ne, ga bo kdo drug.
Ej, škoda je zunanjih partnerjev, saj so razni tehnični izdelki prinesli lepe denarce! V tem obratu predstavlja 60% stroškov sam material, vsi pa vemo, da je delo z izgubo tisto delo, ki ga opravljaš, če daš za material več kot 40% denarcev. To spoznanje se pa-le omili, če z računamo, da 360.000 doz po 25 pfenin-gov prinese 90.000 mark. Vrhniški obrat je bil dovolj hiter za izdelavo 250.000 doz za BIG MIX. Imperialovi delavci so potem nanje pakirali žvečilno gumo za W. Hitschlerja.
Šibka točka obrata plastike so kadri in hkratna množična naročila, ki jih je treba (brezpogojno) takoj zadovoljiti. Tudi za surovinami se morajo divje zaganjati, ker proizvajalci izsiljujejo nemogoče zahteve, kar je že blizu Divjega zapada: devize ali... Nekaj dijakov so v letnem času že navadili na zahtevna dela: druge pa bojo letos V tej petnajstčlanski družini mora vsak znati vse operacije, da lahko streže kateremukoli stroju, če je potrebno. Ti stroji pa ne dopuščajo ••akademske svobode«. kot pribit si ob njih. In to disciplino so sprejeli kot način dela. Ko bi jo It vsi.
Kako bomo več izvažali?
EAN - sistem
Blaž Veber: dolgoročne aktivnosti
I13M ti3Q lN3IAIIltiOS N3113M 3SSDS 31SS.O.BO SVO

označevanja živilskih artiklov, tudi naših izdelkov
POLI LOLLV
Po svetu ie dalj časa uporablja/o EAN sistem (Numerotatlon Euro-peenne des Artikle s) za označevanje različnih Industrijskih Izdelkov, tako tudi živilskih. Potrošnik sploh ne opazi odtisa različno debelih in v različnih medsebojnih razdaljah odtisnjenih »paličic« na embalaži. V ZDA Imajo tako odtise »pallča-stega koda«, ki Je osnova za elektronski sistem evidence maloprodaje, Instaliran pa Je pri blagajnah - na 90% vseh živilskih in gospodinjskih Izdelkov.
ga lahko odtisnejo v prodajalnah s posebnim aparatom.
CITRO COLA
V	zvezi z uresničevanjem plana izvoza DO Žito potekajo razne aktivnosti znotraj In izven Žita. (Navzven potekajo kot stalna akcija v obliki dajanja ponudb naših najrazličnejših izdelkov, ki so primerni za izvoz tujim kupcem po vsem svetu.) Te ponudbe dajemo neposredno in posredno - preko naših poslovnih partnerjev. V aktivnost pri ponudbi je vključeno tudi vodstvo DO in Tozda Blagovni promet, posebej še zunanjetrgovinski sektor oz. izvozna služba. Glede na posebnost pri trgovanju z živilskimi izdelki, ki se morajo podrejati nacionalnim, zdravstvenim In drugim predpisom, so hitre akcije skorajda nemogoče, razen v nekaterih manj razvitih deželah, ki pa so slabi kupci.
V	večini držav pa Je še vedno opazen izreden intervencionizem (poseganje oblasti na tržišče), od režimsko - uvoznega, fiskalnega do ekonomsko - diskriminacijskega. Kljub temu, da se z razvojem prometa razdalje v svetu krajšajo in da rastejo potrebe po živilih, se zanje vse bolj zmanjšuje tržišče za normalno trgovsko oskrbo. Evropske države, ene ali druge ekonomske grupacije so zavarovale pred vdorom blaga Iz »tretjih držav« predvsem z visokimi necarinskimi dajatvami tako, da je normalno sklepanje poslov skorajda nemogoče. Mnoge izmed nerazvitih so prepovedale uvoz In uvedle skoraj sto odstotne carine. Vzhodnoevropske države se branijo pred vdorom našega blaga z blagovnimi listami in zanj dovoljujejo več ali manj le(barter) posle.
Tako ostaja za naša prizadevanja odprt več ali manj le del svetovnega tržišča. Med taka odprta tržišča uvrščamo predvsem ZDA, Kanado, Avstralijo in del arabskih držav. V nekatere izmed njih, kot so ZDA, In arabske države se zato steka vsa svetovna konkurenca,
kar na svoj način spet zmanjšuje možnosti za uspeh. Tako stanje pa v sedanjem času poslabšuje še predimenzioniranost proizvodnih zmogljivosti, in zmanjšano potrošnjo zaradi velike brezposlenosti.
Gornjih dejstev ne navajam kot opravičilo za zaostajanje našega izvoza v primeri z zastavljenim planom, temveč le kot pojasnilo za razumevanje aktivnosti, ki skorajda niso uresničljive kratkoročno, pač pa v daljšem obdobju, po skrbno izvedenih pripravah blaga in proučevanja določenega tržišča, na katerega želimo izvažati.
Vse to pa je povezano z določenimi vlaganji In rizikl, ki so povsem drugačna od vlaganj v nekurantne zaloge embalaže do neposrednih izgub zaradi neplačanih računov. Kljub hitremu prilaganju stanju so službe, skupaj z izvoznimi tozdi, vedno znova podvržene dilemi: ali naj se odločijo za določen riziko v preveliki želji po doseganju izvoza zaradi uvoznih potreb, ali ne. Znano Je tudi, da brez vstopnine ni programa - kar pomeni, da je za vstop na tržišče potrebno nekaj vložiti, nekaj sejati, če želimo kasneje oz. sploh kdaj žeti. Od kvalitete semena Je odvisen sad. Tu pa smo zelo revni! Če vendarle nekaj vlagamo v domače tržišče, pa v tujega zaenkrat nismo sposobni nič!
Te ugotovitve veljajo za področje aktivnosti, ki potekajo znotraj DO. Že pri skromnem Izvozu samo treh ali štirih tozdov se kaže njihova velika soodvisnost v samem poslovanju, že zaradi neenakomerne dinamike v realizaciji, ko je nujno prelivanje sredstev. Po drugi strani je potreben celovit nastop pred tujim partnerjem ali pa je vprašljiva ekonomska zainteresiranost določenega tozda, ki je različna od potreb in možnosti DO. Sicer pa se že spreminja odnos proizvodnje do proizvodnje za izvoz, vendar se bo
tudi v tem pogledu moral proces nadaljevati tako, da se bo vsakdo zavedal nujnosti proizvodnje za izvoz. Izvoza namreč ne predstavlja le izvozna služba, temveč izvozna naravnanost in sposobnost posameznega tozda, zlasti pa Žita kot celote, za vključevanje na tuje tržišče.
Število stikov odnosno ponudb zunanjetrgovinskega sektorja v tekočem letu nam sicer kaže določeno prizadevnost pri izvoznih aktivnostih. Uspeh pa je lahko v določenem trenutku v obratnem sorazmerju s temi prizadevanji kasneje pa se odrazi kot pozitiven. Ne bi naštevali vseh ponudb, ki smo jih ponovno poslali skorajda po vsem svetu, neposredno ali posredno-z velikimi obljubami o kvaliteti In nizki ceni, toda rezultatov kljub temu ni. Res se s tem ni mogoče zadovoljiti, zato vsakodnevno navezujemo nove stike in uvajamo nove oblike sodelovanja s tujimi partnerji In domačimi dobavitelji. Počasi se tudi v tej dejavnosti odražajo pozitivni premiki, ki pa jih takoj še ni mogoče izraziti s številkami, a se bodo izrazili v daljšem času.
Trenutne aktivnosti na področju konditorstva potekajo za tozde Im-perlal, šumi, Gorenjko In Tehnične obrate v obliki kooperacijskega sodelovanja s firmo Hltschler iz Zahodne Nemčije, ter s firmo Trawi-go. Firma MAI, ki Je kupovala šumi-jeve izdelke, je propadla In se združila s firmo Richter, tu je še ameriška firma Confex, pa Atlanta, ki jo zastopa Astra iz Zagreba. Čokolado bi lahko izvažali v ZDA preko lnterexporta, a ni surovin zanjo. Cole D’Or Iz Belgije je posredoval kakaovec In kakao maslo za poskusno proizvodnjo zanje. Z DDR potekajo pogovori o izvozu bonbonov, ki bi jih zamenjali za premog. Pripravljamo Izvoz žvečilne gume za Kanado; pogovori potekajo še z - Italijani.
EAN sistem le tore/ evropski In hkrati svetovni sistem označevanja Izdelkov. Namen tega označevanja le dati Izdelku enkratno Ime In številko, ki ga na osnovi programiranih označb ločujeta od katerega koli izdelka - predvsem tistih, ki Jih prodajalo v maloprodaji, samopostrežnih trgovinah, supermarketih, blagovnih hišah Itd. S pomočjo kompjuterja In pripadajoče elektronske opreme lahko spremljamo gibanje Izdelka, za katerega smo predvideli, kje se bo pojavil, na katerih tržiščih, poleg njemu sorodnih izdelkov - konkurence. Proizvajalci dobijo za nadaljnjo proizvodnjo na ta način vse mogoče Informacije v svoj! panogi, prav tako komercialne službe, ki blago razpečavalo In prodajalo (zvedo, kje In v kolikšni količini določeno blago prodajajo). Na tej osnovni Informaciji pa temelji plan In proizvodnja izdelkov, ki Jih na določenem tržišču primanjkuje.
V praksi izgleda tako zbiranje podatkov o številu prodanih Izdelkov - recimo konditorskih, takole: potrošnik pride do blagajne. Blagajničarka nastavi znak, kije odtisnjen na izdelku, pod »čitalec«, ki tak znak - kod, zabeleži. Blaga/na Ie zvezana z zbirnikom podatkov, le-ta pa nadalje z regionalnim (recimo za določeno občino) kompju-tersklm centrom. Iz zbirnika podatkov - spomina lahko dobimo nazaj povratno Informacijo, o ceni, blagajni In računu, ki ga Je potrošnik plačal.
Elektronskih blagajn, zbirnikov podatkov In pomožne opreme za branje EAN kodov, Identifikacijo Izdelkov In obdelavo podatkov še ne proizvajajo v jugoslovanski elektronski Industriji. Obstoje pa možnosti, da Jo začne Izdelovati po včlanjenju Jugoslavije v združenje EAN, v petih ali šestih letih.
Pobudo za, včlanjenje žlvllcev v EAN sistem Je dal UPI iz Sarajeva že konec leta 1977. Zanj se zanimajo tudi druge industrijske veje, zdravstvo, kultura, statistika, carina in ostali.
Gospodarska zbornica Jugoslavije /e dobila po sestanku s 25 predstavniki proizvajalcev Izdelkov vseh gospodarskih vej vso podporo za uvajanje EAN sistema pri nas.
EAN sistem označevanja Izdelkov vsebuje v svojem žigu - znaku najprej štiri osnovne Informacije: označbo države, število proizvajalcev, število Izdelkov In kontrolni znak. Združenje EAN označi vsako državo, ko Jo sprejme med svoje člane. Števila proizvajalcev npr. žvečilne gume v Jugoslaviji ob Žl-tovem Imperialu ni težko določiti.
Včlanjenje v to združenje pa le drago. Plačati ga bo treba, sicer se ne bomo znašli na cesti napredka.
Odtis pallčastega koda le odtisnjen v tovarni embalaže. Če ga ni,
Na nekaterih Žltdvlh izdelkih se Je že pojavil znak »pallčastega koda«, predvsem tistih za Izvoz. Tozd Maloprodaja bi nedvomno mnogo
pridobil pri evidenci vseh prodanih Žltovlh (In drugih) Izdelkov, potniki in proizvodnja pa bi poleg planske službe dobili trdno osnovo vsakomesečnega stanla.
krat na teden še grahovega In ovsenega.
Iz prodajalne zaviješ še v bife, ki le prav prijeten kotiček z domiselno opremo In razporeditvijo prostorov. Cankarjev hlapec Jernej bi sicer raje zavil v gostilno, ne v ta JERNEJEV KOT. Nekam pregospo-sko bi bilo zanj. Mladina pa rada zahaja semkaj. Vročo hrenovko (Hot - Dog) lahko dobiš, pa krofe, tortice... no Iz prodajalne vse to prlneso... Kavo, čaj dobiš, Šilce
Čas dopustov rojeva stisko: »NI ga, ki bi nas zamenjali« pravijo v Jernejevem kotu.
krepkega ali vrč piva zvrneš. Marija Čehovin In Boško Koljevlč pove-
Nerodno za večje skupine gostov Je to, da nimajo na ozkem pločniku kje parkirati. Stara cesta resda spominja na nekdanjo Cankarjevo Vrhniko, le da na Klancu siromakov dandanašnji stojl/o krasne hiše, siromaki pa so ostali v njegovih črticah, kjer opisuje žemljice In mater ter skodelico kave kot razkošje. O, skromnost naših dedovi

Vrhniška prodajalna kruha in Jernejev kot
Kdo ve, kaj bi dejal Ivan Cankar, če bi Jo prlmahal po Stari cesti stare Vrhnike In se ustavil, potem, ko bi pustil za seboj Dunaj, v Žltovi prodajalni kruha In kupil Imeniten
Barjanski hlebec, 1,5 kg težak ter plačal zanj 58,35 din? Marija Kovačič, ki bi ga ta dan postregla, bi ga prijazno vprašala, če bo kupil še kaj, saj le tod paša za trebuh: fran-
IPPl :
J ...

Marija Čehovin in Boško Koljevič obvladujeta .bojišče
Jernejev kot in trgovina sta povezani v celoto
coske štruce, lepinje, krofi, štruklji, Jabolčni zavitek, torte. Gorenjka ponuja Plavico, Šumi različne bonbone, Pekatete polžke, ribano kašo, špagete, tu so še keksi In drugo. Pride očak: »BarJanca ml dajte, ta zaležel« Štirje Jedci so pri hiši In ta kruh počaka, če kdo pride na obisk, pa še okus In svežino obdrži. Na nalepki piše, da ga pečejo Iz ržene In ajdove moke. V prodajalni ni drugih trajnih kruhov. Poleg Bar-Jenca dobijo IzŽItove pekarne dva-
sta, da so zelo zadovoljni s stalnimi gosti, da ni Izpadov, pretepov in nevšečnosti. Le plača, plača Je majhna, okrog milijon In sto tisočakov, starih, seve. Štirje se menjavajo, od 6-21. ure, v soboto popoldne In ob nedeljah Je zaprto.
Dva, trije gostje trde, da so hitro, takoj postreženi, kar se Jim drugje ne dogaja. Poleg čaja In kave lahko dobiš še mleko proti mačku (al-komačekl) ali kamilice, kar po domače te,pocajtajo‘.
m


Takšen pa je barjanski kruh, najbol iskani trajni kruh na Vrhniki
ka
ka

•er
vs<
tioi
tioi
ska
%
%
J
9c

Bifeji tozda Maloprodaja poravnavajo mnoge dolgove
Dragica Sedej
RAST TROH ETA, CELOTNE $4 TRIHODKA IN DOHODKA OD m DO W82 LETA VT02DU
maloprodaja
DOHODEK NE NARAŠČA Z ENAKO STOPNJO KOT CELOTNI PRIHODEK
120000
-Hoooo
SOooo
eoooo;
TOOOO , 60000
50000
promet
cc.1. prihodek, dohodek
20000
■*W 75	76 T? 76 T9 60 'bCbl
LETO
6| 6E 75 W 7i 71
M*loProdaja je bil ustano i n. lannar,'. 1973 s soglasr
ci- ; . ,	• v<.vi oc?uay acalavija a ^
'fa/n/c, v sestavu le-teh so 11 'r^e b'fe//. Predmet poslovanja r°v,n /e prodaja osnovnih prehrai °enih proizvodov, v večjih poslov ""Cah pa je ta dejavnost dopolnje Udl s prodajo konditorskih priz\ °y ter alkoholnih in brezalkoholr čenf Slransko dejavnost, to je i in J” *seh vrst pijač, kuhanje ka kov 0dai° vseh vrst tobačnih izd sorj,°prav,iai° štirje bifeji: - na G &efsW v Gradišču 7, na V $5 Vem frgu 5 in na Moša Pija
C6ni'eta 197» "hodPravi
Preskrhn l 8 80 se zače Vsai nem^ave' da smo te9a sm?° eno de|o bife Ptevo, ° s'mora|i sami c
Pov„-_ dobavo kav/o
u in na A vom Bl pakata ',a Gosposvetsl-
h8, le|ossmaPO,rebno n adaP?imti V mesecu 1 bikovem 1 'n urediti I
J?,«l podoh9U 5 Kadrc ^»eju Ka°bne Oko v ti 'faniLaV®dar v večiih n<
TROMET bIFEJEV OD LETA W2 DO -1982. V T02DU MALOPRODAJA
28000
22000
20000
<972 * 75 ‘ 7L ‘ 75 ‘ 76 * 77	78	79	80 " 81	62 LETO
lahko sklenemo, v kako težkem položaju so naše trgovine, ki predvsem s prodajo kruha in mleka ne morejo ustvariti takega dohodka, da bi pokrile vsaj svoje najnujnejše obveznosti. Poleg tega so marže zamrznjene z manjšimi prekinitvami od leta 1971 oz. za bifeje od leta 1979. Prav tako so pogoji nabave deficitarnega blaga vedno težji, trgovine in bifeji morajo pristajati na vezan nakup. Kljub temu se mora trgovina kot osnovna nosilka preskrbe prebivalstva z osnovnimi živili, razvijati in hkrati reprezentirati proizvode ŽK ŽITO
KDAJ ZDRUŽENI ŽITOVI BIFEJI IN TRGOVINE?
Tudi na II. Problemski konferenci je tekla razprava o združitvi vseh trgovin in bifejev Žita v okviru Maloprodaje. To je znak, da so o problemu Maloprodaje začeli razpravljati
tudi na nivoju DO ŽK ŽITO, kajti če bo šlo tako naprej, z ostankom dohodka ne bomo mogli kriti niti osebnih dohodkov, kaj šele da bi vlagali v prenovo trgovin in bifejev. V elaboratu o razvojnih možnostih Žita in s tem tudi Maloprodaje je nakazana drugačna organiziranost Maloprodaje. Blagovni promet naj bi nastopal v vlogi grosista (predpogoj so skladišča), Maloprodaja pa bi nabavljala preko njega. To bi povečalo tudi dohodek Maloprodaje.
Iz vsega povedanega je razvidno, da je o problemu bifejev nemogoče govoriti, ne da bi zraven omenili še problem trgovin, saj je prva in glavna dejavnost tozda Maloprodaja, trgovska dejavnost šole nato gostinska dejavnost. Vendar je potrebno zaradi čim boljšega finančnega učinka razvijati, v okviru trgovin, tudi bifeje in jih odpirati povsod tam kjer so zato možnosti.
Zitovi polizdelki za slaščičarstvo in gostinstvo
*j > '
V,Sel F
Minka Grablovic
Z razpoložljivimi prostimi zmogljivostmi v tozdih šumi in Triglav - Gorenjka lahko izdelajo večje količine polizdelkov za slaščičarstvo in gostinstvo. Večina polizdelkov predstavlja osnovo za finalizacijo našega proizvodnega programa, vendar je ob redni proizvodnji mogoče zadovoljiti še druge porabnike kot so slaščičarne, gostinski obrati in druge večje živilsko predelovalne industrije.
Z dobro organizirano prodajo po celotnem jugoslovanskem tržišču bi lahko precej povečali fizični obseg proizvodnje in produktivnost, ker polizdelki ne zahtevajo toliko vloženega dela in sredstev kot izdelki za maloprodajo.
FONDANT (Tozd Šumi)
Fondant je polizdelek, narejen iz sladkorja in bonbonskega sirupa. Na sodobni strojni opremi dobimo po posebnem tehnološkem postopku iz raztopine sladkorja jn bonbonskega sirupa gosto, tekočo, fino kristalizirano zmes, ki ji pravimo .fondant masa‘ in jo lahko uporabljamo kot obliv za slaščičarske in pekarske izdelke. Fondant vsebuje visok odstotek sladkorja in je pri pravilnem skladiščenju zelo obstojen. Fondant masi lahko dodajamo najrazličnejše dodatke, kot so: maščobe, je-drasti plodovi, kokosova moka, rožičeva moka, sadni izdelki, citronska kislina, kava, čokolada, kakao prah itd. Lahko se aromatizira z naravnimi in umetnimi aromami in barva z naravhi-mi in umetnimi barvili.
Za pakiranje pripravljamo plastično embalažo s pokrovom z možnostjo sekundarne uporabe za 18 kg pakiranje. Fondant lahko pakiramo po želji kupcev tudi v drugačno embalažo.
INVERTNI SIRUP -NADOMESTEK ZA MED (Tozd Šumi)
Invertni sirup je produkt kislinske hidrolize sladkorja in je v tekočem stanju. Vsebuje okrog 75% suhe snovi. Po vsebnosti sladkorjev glukoze in fruktoze je podoben naravnemu medu in se lahko uporablja kot delni nadomestek za med v medenem pecivu. Za peciva lahko del sladkorja nadomestimo z in-vertnim sirupom, ker ohranja svežost in podaljšuje trajnost. Primeren je za prelivanje biskvitnega testa namesto sladkornih raztopin. Lahko ga uporabljamo tudi za sadne in mlečno-sadne napitke in sadne sladice.
V tozdu Šumi lahko pripravljajo kisli in nevtralizirani invertni sirup.
TORTNI OBLIVI (Tozd Triglav - Gorenjka)
Tortni obliv s kakao prahom je namenjen za oblivanje slaščičarskih izdelkov in sladoleda, kot nadomestilo za čokoladni obliv. Po okusu in barvi je podoben čokoladnemu oblivu, ker vsebuje precej kakao prahu. Izdelan je iz naravnih domačih surovin. Poleg tortnega obliva s kakao prahom izdelujejo v Gorenjki še sadne oblive.
Oblive prodajajo v blokih, ki so pakirani v plastičnih vrečkah ih transportnih kartonih po 9 kg
SLADKI POSIP (Tozd Triglav - Gorenjka)
Sladki posip s kakao prahom je nadomestek za čokolado v prahu in ga lahko uporabljamo za posipanje, dekoriranje in izboljšanje okusa najrazličnejših slaščičarskih izdelkov, toplih in hladnih sladic in napit kov, lahko ga dodajamo tortnin „namazom in testu.
Sladki posip je pakiran v na' tron vrečah za večje potrošniki za maloprodajo pa v plastenka po 400 g in v vrečkah po 100 g
ŽITELA - LEŠNIKOV NAMAZ (Tozd Triglav - Gorenjka)
Žitela je kremni izdelek z le: niki, narejen iz naravnih sure vin, z visoko vsebnostjo lešn kov. Ima fino mazavo struktur zaradi dobre tehnološke obd> lave in je primeren za slaščiča ske namaze in kot nadomesti za nugat maso. Po želji lahf dodamo še druge dodatke.
Žitelo bomo pakirali v ploče vinke po 12 kg ali v posebne embalažo, po dogovoru s kupci.
Prva
predstavitev Zitovi h polizdelkov
Prvo informacijo ožitovih polizdelkih smo že posredovali na posvetovanju o mlečnih izdelkih z demonstracijo in degustacijo v prostorih restavracije Urška v Ljubljani, 9. 6. 1983. Žitovo udeležbo na tem seminarju je organizirala naša propagandna služba.
Posvetovanje je bilo namenjeno gostinskim delavcem, ki žele popestriti in izboljšati gostinsko ponudbo, predvsem v času turistične sezone (kuharjem, natakarjem, poslovodjem in zasebnim gostincem). Program so pripravili: Društvo živilskih in prehranskih strokovnih delavcev Slovenije in sekcija kuharjev pri Splošnem združenju gostinstva in turizma Slovenije, s sodelovanjem Ljubljanskih mlekarn, Žita, Fructal - Alka in Srednje šole za gostinstvo in turizem, pod vodstvom priznane strokovnjakinje Olge Markovič.
Izredno lepo so bili prikazani topli in hladni prigrizki in jedi ob pivu in vinu iz Zitovega listnatega testa in sirnimi namazi Ljubljanskih mlekarn, prav tako pa ves ostali program zmrznjene hrane (cmoki, ocvrti svaljki, štruklji in zavitki) pod vodstvom našega slaščičarskega strokovnjaka Jakoba Kandušarja.
Nadalje so bili prikazani mlečno - sadni napitki in sladice z invertnim sirupom in fondant prelivi in ter Gorenjkinimi oblivi, oblite rulade, hrustavček in tople jedi iz testenin.
Prisotne smo seznanili s sestavo in uporabo zgoraj navedenih polizdelkov. Med udeleženci je vladalo veliko zanimanje za nakup.
Takšnih degustacij si še želimo, saj je tovrstno pospeševanje prodaje ena izmed cenejših oblik reklamiranja, s katero si lahko zagotovimo večjo prodajo in s tem izboljšanje poslovanja-celotnega kombinata.
Trije ljubljanski bifeji
Vodnikov trg	Gosposvetska cesta	'	Ulica Moše Pijada
Vajenec mora prerasti mojstra
Praktična vzgoja v pekarstvu in slaščičarstvu Ivan Cimerman
Kadar prihajajo v delovno organizacijo novi delavci, pripravniki, dijaki ali učenci, jih mora nekdo uvesti v živo prakso in jih seznaniti z vsemi fazami dela. Poleg nekvalificiranih delavcev, ki se dela priučijo, je vse večja potreba po kvalificiranih in visokokvalificiranih, ki bi kasneje prevzeli na svoja ramena najodgovornejša proizvodna dela v tozdu ali delovni enoti.
Po dolgoletnem premoru se tudi v ljubljanskem pekarstvu odražajo prizadevanja po novih, šolanih kadrih. Tako so v šolskem letu 1982/83 v DE Pekarne Ljubljana, na Šmartinski 154 že sprejeli na prakso pet dijakov iz Srednje agroživilske šole v Ljubljani. Njihov inštruktor je bil Alojz Rigler, ki že dvajset let dela v Žitu v pekarstvu in prenaša svoje bogate izkušnje na prihajajoče. O delu in načrtih inštruktorja nam je povedal: »Odkar je odšel Iz Pekarne Center Martin Knez, takratni direktor in pisec strokovnih knjig o pekarstvu, se nekako od leta 1962 čuti velika vrzel na področju praktične vzgoje in uvajanja pekarskih in slaščičarskih izdelkov. V 'Štajerski regiji so že pred leti ustanovili poklicno šolo za agroživilstvo v Mariboru, v Ljubljani pa je ni bilo, vse do dveh let nazaj.
Lani, 14. decembra smo sprejeli na štirinajstdnevno prakso tri dekleta in dva fanta iz novoustanovljene šole v Ljubljani, ki so delali pri nas v pekarni in slaščičarni. Kot inštruktor sem bil z njimi zelo zadovoljen.
Bili so marljivi in poslušni. Najprej sem jih seznanil z varnostjo pri delu, higienskimi pogoji, organiziranostjo DO, s samoupravljanjem. Nato so si ogledali strojni park, se seznanili z ljudmi, s katerimi so delali in vsemi fazami dela.
Ko so se naslednji dan vključili v neposredno proizvodnjo, so nekateri dosegli po krajšem času skoraj tiste norme kot že izkušeni delavci. V pekarni so prešli vse faze dela, od priprave testa, zamesenja, oblikovanja, peke... Prav tako tudi v obratu zmrznjene hrane.
Praktikanti so vsak dan pisali dnevnike, v katere so beležili svoja opažanja, opise del, kritične pripombe, predloge, zamisli in izkušnje. Največ pozornosti so posvetili strojem in surovinam.
zirali, jih uvajali v delo in premeščali s faze na fazo.
V pekarstvu, slaščičarstvu in pri izdelavi testenin so si pridobili pri nas dragocene izkušnje.«
Mentorji naj bodo iz proizvodnje
Anton Rigler je strnil tudi izkušnje drugih delovnih organizacij:
»Ob prvih praktikantih iz šole za usmerjeno izobraževanje v agroži-vilstvu lahko naredimo koristne zaključke. Smatram, da bi morali dijaki,ki opravljajo obvezno prakso, imeti inštruktorje iz neposredne proizvodnje - mojstre. Le-ti jih bodo temeljiteje usposobili, navezali z njimi nenehne stike, ji premeščali, dopolnjevali in poučevali na samem delovnem mestu. Tako jih bodo trajneje pritegnili, navdušili za naše poklice in jim dali hkrati možnost za razvijanje lastnih inovatorskih idej ter zamisli, ki jih imajo mladi vse polno. Če si prepuščen sam sebi, zgubiš voljo in zanimanje, praktikantu pa se je potrebno nenehno posvečati.
Dandanašnji pek ni več fizični delavec, temveč upravljalec strojev in strojnih naprav. Zato mora biti dobro seznanjen z njimi, saj lahko ob stroju, ki je vreden pol stare milijarde, v hipu naredi škode za več deset milijonov - pa še kruha lahko zmanjka za tržišče. Mojstre pa bi morali za to občutljivo delo posebej usposobiti.«
Mentorji in inštruktorji drugod
Če se ozremo po drugih delovnih organizacijah v Ljubljani, vidimo, da so za mentorje že organizirali tečaje (trimesečne) - tako npr. v Integralu. Dobili so naziv IZPRAŠANI MENTOR. V Iskri je mentorstvo že utečeno. Glavni mentor daje smernice Iz splošnih predmetov, kot so: varstvo pri delu, higiena, organizacija, samoupravljanje... Mojstri, ki so Iz prakse za posamezna področja, pa dijake oz. študente neposredno uvajajo v delo.
Posveti z dijaki in starši
Moje delo mi ni dopuščalo, da bi se vsakemu posebej posvečal, zato sem naprosil mojstre, da so jih nad-
V Kamniku, kamor se seli Srednja agroživilska šola iz Ljubljane, je bilo spomladi srečanje staršev in mentorjev posameznih delovnih organi-
Spredaj učenci, ki se imajo še čas odločiti, zadaj učiteljice in mentor Alojz Rigler
zacij: Ete, Emone, Žita, ki šolajo tam svoje dijake ali pa jim bodo dali štipendije. Starše so zelo zanimali pogoji dela in možnosti za napredovanje njihovih sinov in hčera. Mnogi so imeli še zastarele pojme o mli-narski«industriji, ki ji strežejo težaki - mlinarji, vedno zaprašeni in obloženi s težkimi vrečami. Tudi o pekarstvu in slaščičarstvu v času elektronike redkokdo ve kaj več. V boju za dobre mojstre, tehnike, obrato-vodje je tako pojasnjevanje zelo koristno.
na področju kadrov ubrati nove strune. Organizirati je treba seminarje za izprašane mentorje, ki ne
bi znali prikazati le prakso, pač pa vsa področja - od tehnološkega do organizacijskega, družbenopolitičnega in samoupravnega vidika. Ti mentorji bi prišli iz vseh delovnh enot, iz same prakse in se vanjo tudi vračali, meni tov. Rigler.
V Iskri so nagrajeni dijaki po naslednjih kriterijih: Če doseže oceno ZELO USPEŠEN, dobi 1500 din, za USPEŠEN 1000 din in za MANJ USPEŠEN 500 din.
Kaj pridobi Žito z delom praktikantov?
Kako dalje, kam v novem tozdu?
Novoustanovljeni tozd Pekarstvo in testeninarstvo Ljubljana mora tudi
Nagrajevanje
praktikantov
V Žitu bomo nagrajevali dijake in študente na počitniškem delu tako, da bodo dobili za mesec dni dela osebni dohodek (osnovo) delavca, ki ga bodo nadomeščali pri istem ali podobnem delu.
Tov. Rigler sodi, da zelo velik®’ »Če pomislmo na hiter tehnični i® tehnološki razvoj .v svetu, ki m® moramo nujno slediti, spoznam®' da bo mogoče konkurirati na tr»" šču le s sodobno tehnologijo. Zanjo pa moramo dolgoročno, sistematično usposabljati mlade kadre-Tako bomo vsaj ohranili obstoječ® kvaliteto izdelkov, nato pa jo seveda - presegli in uvajali tudi novosti’

Pomembna novost -Osnutek samoupravnega sporazuma o inovacijski dejavnosti
korist od inovacijske dejavnosti, zmanjšana za stroške, ki s® nastali v zvezi z izdelavo ma, tehnične izboljšave oz. M' ristnega predloga«, zagotaW 33. člen.
Če je pri inovaciji sodeloval skupina avtorjev, dobi plač'1, vsa skupina, avtorji pa se me
seboj sporazumejo za deleže
Plačilo je določeno po posebn' lestvici.
i
Žitovi tozdi so dobili v obravnavo osnutek Samoupravnega sporazuma o inovacijski dejavnosti, ki zajema izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, ki so nastali v DO ali v zvezi z delom DO. Predstavlja pomemben akt za izboljševanje obstoječega stanja v boju za stabilizacijo in vse manjšo odvisnost od uvoza. Hkrati pa je dolgoročna investicija za prihajajoče rodove in izrekanje zaupanja domači pameti, ki je tako vse bolj cenjena, kot so tuje licence vse dražje - in ob prodaji že zastarele.
merje v OZD, a se inovacija nanaša na dejavnost Žita.
Lestvica izhaja iz DEJANSjj ENOLETNE KORISTI ALI PP1'
Za predlagatelja se šteje tista oseba ali skupina oseb, ki je predlog prav prijavila.
HRANKA. Če je inovator pr/WC nil DO Žito 500.000 do 1,000.0° din, dobi nagrade 22.000 +° ‘ razlike nad 500.000 din.
Komisija za inovacijske predloge mora obravnavati prispeli predlog v 45 dneh od dneva, ko je prispela pravilna prijava.
Drugi člen predloga poudarja: »Sporazum Ima namen vzpodbujati vse delavce DO k snovanju novih idej, odkrivanju In Iskanju novih in učinkovitejših delovnih postopkov v vseh razvojnih stopnjah delovnega procesa in omogoča vsakemu delavcu razvijati lastne ustvarjalne sposobnosti. Zato ta sporazum zavezuje vse delavce, da postanejo aktivni vzpodbu-Jevalci inovacijske dejavnosti. Vsi delavci so dolžni odkrivati, usmerjati, idejno oblikovati in omogočati realizacijo vsake pobude svojih sodelavcev, da lahko uveljavijo svojo tehnično izboljšavo, koristni predlog ali Izum.«
Ta komisija mora tudi strokovno preveriti, če je predlog utemeljen, ugotoviti koristnost in obseg njegove uporabe, izvedbo preizkusa predlagane rešitve, čas preizkusa, predvidene stroške, oceniti prispevek avtorja, predlagati varstvo za izume, modele in vzorce, ter predlagati delavskemu svetu tozda vsoto za plačilo ali nagrado.
Vzpodbuden je tudi 40. $0' ki govori o tem, da ima inov3[, pravico do posebne nagrade izum, tehnično izboljšavo koristni predlog v DO tudi krat, ko »njegovega vp/itf povečanje dohodka tozd ni goče neposredno izraziti, a P.f
speva k izboljšanju delovni ■ , naravnih pogojev, varstvu Ifr^
in premoženja ter k varstvo izboljšanju človekovega dejo nega in življenjskega okov® Pri tem gre za original''. ustvarjalne ideje, ki jih bo točkovali - in nagradili.
Tako, Izumitelji na plan! Oj
n
»Osnova za izračun plačila je dosežena enoletna dejanska
snlk je že pred letom dni obj^
Ijal prve dosežke na tem P°' v Šumiju. Kje ste ostali?!
Kdor prej pride, prej proda
V devetem členu govori osnutek o tem, kdaj je v tozdu ustvarjen izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog: če je do njega prišlo pri delu z družbenimi sredstvi, zlasti pa v zvezi z inovatorjevim delom v OZD, pri delu, ki je bilo opravljeno na zahtevo ali po nalogu OZD; na podlagi pogodbe, sklenjene med OZD in inovatorjem: v 6 mesecih od dneva, ko je inovatorju prenehalo delovno raz-
Za mehko pecivo, ki ga Tozd Triglav - Gorenjka prodaja v Makedoniji, je v Blagovnem prometu zadolžen tov. Jaka Kravanja. Od lanskega plana, ki je predvideval 70 - 80 ton, so prešli na letošnjega, ki predvideva 120 ton prodanih izdelkov. Povedali so nam, da so v prvih petih mesecih 1983 presegli plan za 30%, kar je lep uspeh. Julij in avgust sta meseca letnih dopustov, zato predvidevajo upad prodaje za okrog 30%.
skupaj 1800 kg mehkih rolama jih peljejo do Skopja. Tata J že čaka potnik Kole NikoJmj voznik Micko Trajkovski š. tonskim kamionom, da PreV meta pošiljko.
JAT pa pozna tudi zarr)% takrat pa rada »vskoči« te[.n
ka iz Tatovega, ki prodaja pj
tako mehko pecivo in ga "J!$/: pripelje do trgovcev. Zg0”.^ celo, da Žitov tovornjak Te J skinega prehiti. Tov. KraVj 'J
trdi, da so tetovske roiadeji kvaliteti približno enake
Dvakrat tedensko naložijo na J Atovo letalo po 600 kartonov,
Trgovci imajo najraje sv* saj vemo, da je njihova žiw ska doba 15 dni!
Tozdi plače po novem, Žito na seminarju o večstranski DSSS po starem	aktivnosti kmečkih žena
Ponovni referendum za DSSS bo 30. decembra
Kocka je padla. Delavci Žita so dne 30. 6. 1983 glasovali za sprejem SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE DOHODKA, ČISTEGA DOHODKA TER DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORA-Doseženi so trije glavni cilji, ki so nas vodili pri pripravah na ta. r_ev°lucionami korak: nagraditi proizvodne delavce, zlasti tiste, ki imajo manj kot stari milijon plače, vzpodbuditi ustvarjalno delo in poenotiti enaka dela, ki so bila po različnih tozdih različno plačana. Ti c'lji so bili torej doseženi v Proizvodnih tozdih, v DSSS Proces še teče, saj bo referendum, ki ni uspel (ZA je glasovalo 45, PROTI pa 53 delavcev)
ponovljen 30. septembra. Med tem časom bo treba ugladiti nesoglasja.
Ta proces je boleč in novou-veljavljeni sistem vseh nikoli ne bo zadovoljil. Morda je najboljše od vsega ravno dejstvo, da so dobili delavci v neposredni proizvodnji poprečno za okrog 24,7% večje OD, v DSSS pa za 15%.
Delovna skupina, ki je usklajevala in pripravljala pravilnik in kriterije, je požela na delavskem svetu DO vse priznanje, saj so pripombe in dopolnitve in sestanki s predstavniki tozdov kar deževali.
Komisija za izvedbo referenduma nam Je posredovala sledeče podatke o Izidu.
doseženi rezultati po tozdih
Ime TOZD	skup. štev. glas. uprav.	udel. na referen. (glasov.)		nevelj. glas.		glas. »ZA«		glas. »PROTI«	
	št. %	št.	%	št.	%	št.	%	št.	%
T Mlini	189	174	92,0	1	0,5	154	81,5	19	10,0
2- Pek. in test. ’	632	524	82,9	9	1,4	430	68,0	85	13,5
3- Maloprodaja	71	66	92,9	-		66	92,9	—	—
j Pek. in sl. Dol.	115	91	79,1	-	—	79	68,7	12	10,4
3- Pek. Kranj	79	69	87,3	—	—	61	77,2	8	10,1
“■ Jen n. obrati	61	48	78,7	1	1,6	39	63,9	8	13,2
' Razvoj, inž.	29	28	96,5	-	-	18	62,0	10	34,5
o- Sumi	289	225	77,8	7	2,4	211	73,0	-7	2,4
9 Trig. Gor.	329	286	86,9	4	1,2	220	66,9	62	18,8
Ju Imperial	263	-	-235	89,3	2	0,8	138	52,5	95	36,6
]1- Pek. Krško'	65	65100,0		3	4,5	54	83,1	8	12,4
'2. Pek. Vrhn.	75	62	82,7	-	-	48	64,0	14	18,7
13. Blag. prom.	86	74	87,0	2	2,3	60	70,6	12	14,1
14. DSSS	125	-	100	80,0	2	1,6	45	36,0	53	42,4
Skupaj rv^r4i~„;	i.	2407	2047	85,0	31	1,31623		67,4	393	16,3
štpC6 0tni delovni organizaciji, to je 13 TOZD in v DSSS je od skupne .7a' a uPravičenih glasovalcev 2407 glasovalo 2047 delavcev ali 85%.
, p£'1® glasovalo 1623 glasovalcev ali 67,4%. n “OTI« je glasovalo 393 glasovalcev ali 16,3%.
^veljavnih glasovnic je bilo 31 ali 1,3%.
Pekarna v Gerovem ne
Peče več iz
Pon*N(?raniske Pr8k° Babnega čaho’ k' mei' na Hrvaško, skozi Im f~.do zaselka Gerovo je 10 ^okod3 POt Ž'tove kamione z
Zžpsrss:
te" Zš°^So6“
in
omrec/e £Pa hotele, i gostišča m gorske
PonoJ?**1 smrti Sl
dar Z ? odPreti pek,
rvx- Za to ni hi Ir, nro,
!aa,wj-iSjVrrsa
* F)ekkraf 48 kg, nim< Ponovno U0wV kn
?e seif'’ Daste/o bi ce/Q r/rm 5e splača -
s**Seha,ivoziti
naše moke
staršema pridno pomagala. Leta 1979 je stal 1 kg belega kruha 9 din, leta 1983 pa že 28,30. Kurjava je bila poceni, tu so nepregledni gozdovi kvalitetnega lesa in kruh je bil odličen, vedo povedati krajani. Ozrimo se še malo po bližnji okolici.
Turistični vidik oskrbe s kruhom
Če se bodo predstavniki vrhniške pekarne dogovorili s hrvaškimi občinskimi možmi za oskrbo Čabra in tudi okoliških krajev z Gerovim vred, bo treba mislitii tudi na turizem, ki ima tod veliko tradicijo. Hotel SNJEŽNIK (B kat.) s 50 ležišči je iztočnica za izlete v Narodni park Risnjak, k izvirom Kolpe in Čabranke. Tod je znan lov na srnjad, jelenjad, medvede, divje svinje in polhe, ocvrte postrvi, ki jih love turisti pa kličejo po okusnem kruhu. Za zimski šport je poskrbljeno v kraju Tršče. Imajo 570 m dolgo vlečnico, stezi za smuk in slalom z zmogljivostjo 450 smučarjev na uro. V te kraje vozijo različne turistične agencije večje skupine gostov, mladina pa si rada postavlja šotore ob bistrih izvirih. Kolektivni pikniki so že običaj. Ves Gorski Kotar je primeren za planince, ki se lahko vzpnejo na 1528 m visok Risnjak ali na 1505 m visok Snežnik. Slovenija in Hrvaška sta tod prijazni sosedi.
Na mednarodnem seminarju, ki je bil posvečen večstranski aktivnosti žena in je potekal v prostorih Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, se je s posredovanjem Razvoj - inženiringa predstavilo tudi Žito s svojimi izdelki.
Seminar je organiziral pripravljalni odbor pod vodstvom predsednika Zadružne zveze Slovenije, Lea Freliha. K sodelovanju so pozvali vse večje delovne organizacije iz agroživil-stva. Mercator, Ljubljanske mlekarne, Slovenijasadje, Slovin, pivovarni Union in Laško, Fructal, Drogo, Rogaško Slatino,
Medex, Žito in druge.
Društvo učiteljev v gospodinjstvu se je povezalo s Pedagoško akademijo v Ljubljani, oddelkom	za gospodinjski
pouk, z učitelji vzgojiteljske šole in s podjetji, da so skupaj nastopili v Mednarodnem študentskem centru, kjer je bila razstava.
Tov. Geli šetina je povedala: »Učitelji gospodinjstva vseh izobraževalnih stopenj bi morali bolj sodelovati s slovenskimi delovnimi	organizacijami v
agroživilstvu. V tej improvizirani kuhinji smo pripravljali vaše izdelke s pomočjo vašega slaščičarskega mojstra Jakoba Kan-
dušarja. Sodim, da bi lahko pri praktičnem pouku na šolah našli dovolj razumevanja pri praktikih v Žitu, ki bi jim marsikaj pokazali, in prenesli nanje svoje izkušnje.«
Predstavnik Rogaške Slatine Vladimir Žučko je izjavil, da pozdravlja skupen nastop Žita in Rogaške, saj se pijače kot Donat, Tempel, Trimvit naravno pridružujejo kruhom in slaščičarskim ter konditorskim izdelkom Žita. Koristni bi bili skupni nastopi na različnih degustacijah, sejmih in razstavah, ki se odvijajo vse leto širom po Jugoslaviji.« Izrazil je tudi pripravljenost, da bi z omenjenimi pijačami sodelovala njihova prodajna služba, ki ima sedež v Ljubljani tudi ob drugih priložnostih, kot so prireditve ali proslave.
Tuji gostje, s katerimi smo se pogovarjali, so izrazili presenečenje nad širokim izborom Žito-vih izdelkov kot tudi nad njihovo kvaliteto, saj so jih okušali. Žitove dejavnosti smo predstavili tudi z letaki v angleškem in nemškem jeziku.
Predstavniki držav v razvoju, ki so se udeležili razstave in degustacije, so tako ponesli s seboj ugodne vtise o nas.
Od Avstralije do črnomaljske pekarne
Ivan Cimerman
Lastovke se vračajo prek oceana nazaj v domovino vsako leto, ljudje šele takrat, ko lahko uresničijo svoje življenjske želje in sanje. Te sanje so lahko čista sla po potovanjih in doživljajih, po spoznavanju sveta ali po tihi družinski sreči v novozgrajeni hiši. Takšno je iskal tudi Alojz Jakofčič iz vasi Griblje pri Črnomlju, ki je preživel štirinajst let v Melbournu. Preudarno, jedro gradi stavke, izkušnje jim dajejo težo:
»Leta 1968 so hodili»lovci na glave«, različni predstavniki, ki so snubili naše delavce za delo v Nemčiji, kar po vaseh. Mene takrat ni privlačil denar in nemški čudež, šestindvajset let sem imel in mlada kri je vrela. Temu se je pridružila želja po lastnem domu, saj se nama je rodil sinček že po letu dni zakona. Žena je navezala stike s sestrično v Avstraliji, dobila sva garancijo in z osemmesečnim otrokom odromala v deželo kengurujev. V Melbournu sem se zaposlil pri podjetju Austra-lian Telecommunications za vzdrževanje strojev, kot mehanik in avtomehanik. To delo mi je preskrbel moj nekdanji vajenec Franc Plut, ki je odšel čez ocean nekaj let poprej. Za tuje delavce so bili to zlati časi. Povsod so viseli vabeči plakati za težja dela v notranjosti dežele. Komaj si stopil z ladje, že si lahko navezal stike s posredniki dela.
Sprva sem imel velike težave z angleščino. Klatil sem z rokami, a gluhonemi pogovori so bili premalo. Zato sem obiskoval večerno šolo, in se v živem pogovoru z delavci in ob delu seznanjal z jezikom. Svojski jezik je narekovalo samo delo. Kadar je bil stroj pokvarjen, me ni nihče vprašal, koliko jezikov govorim, da sem ga le čimprej popravil.
Žena je dobila službo čistilke v bolnici. Otroka nama je čuvala sestrična, ki ni bila v službi, saj je imela že svojega malčka. Po enem letu se nama je rodil poleg Egona še drugi sin Robert. Oba smo učili doma materinščino, saj ni bilo za Slovence rednega pouka slovenščine poleg redne šole, tako kot za druge narodnosti. Tu so bili Hrvati najpo-djetnejši.
Roberta smo dali v angleški vrtec, štiri leta ga je obiskoval, s petimi leti pa je začel hoditi v angleško šolo. Doma smo se vedno pogovarjali po
naše. Materinščino smo ohranjali tudi z branjem Dolenjskega lista, v glavnem pa smo brali angleške knjige in časopise.«
Sogovornik preudarno išče naše besede, koplje po spominu, a jih še vedno ne najde. Štirinajst let je dolga doba!
»O, Avstralija je velikanska dežela, polna lepot in presenečenj. Na mojih službenih potovanjih sem videl vso Viktorijo, ki je večja od Jugoslavije, čeprav je najmanjša dežela v Avstraliji. Sprva sem se zelo težko privajal na melbournsko obmorsko klimo. Tam se mešajo vetrovi s kopnega in morja in prinašajo spremenljivo vreme. Zrak je težak, sonce, veter in dež se spodrivajo, izparine in pritisk ustvarjajo nekajdnevno moreče vzdušje.
V Melbournu se zadnje čase naseljujejo Japonci, sicer pa je poleg Angležev mnogo Nemcev. Jugoslovani se najpogosteje drže mest kot so Sidney, Melbourne in rudarsko mestece Perth.
Uradni jezik, je seveda angleški, vendar zadnje čase izgubljajo Angleži svoj primat, tako da morajo tudi oni, kot Jugoslovani, prihajati v deželo z vizo, kar jim poprej ni bilo treba.
Otroka sta torej odraščala na tujem. Sta imela težave z vživljanjem doma?
»Starejši sin je končal osnovno šolo v Melbournu in zdaj obiskuje v domovini usmerjeno šolo, kovinske smeri. Seveda so bile nekatere težave z materinščino, ki pa smo jih družno prebrodili. Mlajši obiskuje sedmi razred osemletke in je izgubil eno leto. Ves čas smo doma gradili hišo, prihajal sem na dvo ali trimesečni dopust, žena je prišla nazaj pred dvema letoma, jaz pa to pomlad. Organizirala je notranja dela in zdaj že stanujemo v njej.«
- In kateri so spomini, ki ste jih prinesli v domovino, kako je treba delati?
»V začetku sem zaslužil le 55 avstralskih dolarjev na teden, po 14. letih pa do 250. Za trisobno stanovanje je treba odšteti v Avstraliji 80 -100 dolarjev. Večina delovnih Avstralcev se hrani po načinu TAKE AVVAV FOOD, kar pomeni, da prideš
v restavracijo, vzameš pripravljeno jed s seboj, si jo pogreješ ali zauži-ješ hladno. Zelo priljubljene so tudi italijanske in kitajske jedi, od evropskih pa prevladujeta italijanska in francoska kuhinja.
Dve službi, ena malha
Kjivvcri IVC7V UfJIeSVIja
redne službe še drugo, dopolnilno Sam sem ob sobotah in nedeljah 12 let vozil taksi, včasih tudi med tednom. Redna služba je bila za sprotne stroške, dodatna pa za štednjo. Zgodilo se je, da sem spal le dve do tri ure na dan. Nekateri
naši fantje so se tako zgarali, da so bili zreli le še za norišnico! Sam si že shajal s 100 dolarji na teden, z družino pa nikakor. Če gre žena na porodniško, ne dobi plače pa tudi služba je potem več ne čaka kot v Jugoslaviji. Dokler si zdrav, si dober, če zboliš, pa je hudo. Do dveh mesecev bolniške te še ščiti sindi-
kat. Po desetih letih dela imaš pravico do treh mesecev plačanega dopusta in do 14 dni bolniške (polno-plačane) na leto. Če hočeš biti zdravniško zavarovan, moraš sam plačevati zavarovalnino, prav tako za pokojnino. Sedaj laburisti prevzemajo oblast in nameravajo uvesti socialno zavarovanje. Angleška kraljica sicer povsod visi, po sodiščih, šolah in ustanovah še vlada angleški sistem, ki ga pa Avstralci zlagoma spodrivajo in deželo vse bolj >>avstralizirajo«.
V Žitovi pekarni v Črnomlju sem se zaposlil in ne vem še, kako bom uredil z leti za pokojnino. Morda jih bom dokupil za polno dobo, morda bo umestno, da bi po vseh devalvacijah na stara leta dobival avstralsko, dolarsko pokojnino, skupaj z delno našo.. .«
Zvečer šele je dom nam drag! sem se spomnil na ljudsko modrost. In za Alojza Jakofčiča, ki bo še s polno močjo prispeval svoje za našo skupno stvar v domovini, velja to še posebej. Velikanske izkušnje si je pridobil v deželi kengurujev: z bagri, kompresorji, buldožerji, polaganjem kablov, hidravličnimi napravami - vse to rabi strokovne roke za rast takšnih hiš in naselij, kot je Lojzetova, blizu kmetije, v Beli krajini, kjer vabijo breze in rodovitna zemlja.
I^oi^rdž^vdnio1 -
Mari Medved
>
V	naši delovni organizaciji te dal/ časa ugotavljamo potrebo po kvalificiranih kadrih za poklice pekov, slaščičajev, mlinarjev, teste-ninarjev, konditorjev In embaler-jev. Učenci se po končani osnovni šoli zelo neradi odločajo za navedene poklice, to pa smo v naših dejavnostih v zadnjih letih zelo občutili. Temeljne organizacije so bile prisiljene sklepati delovna razmerja z nekvalificiranimi delavci, ki so se z leti priučili za dela, za katera se zahteva kvalifikacija.
V	letošnjem letu bomo po izvedenih akcijah po osnovnih šolah na ljubljanskem območju lahko pridobili dijake za razpisane štipendije, vendar se bodo ti štipendisti vključili v proizvodni proces šele po končanem študiju, ki traja tri leta.
K dogovarjanju s srednjimi živilskimi šolami so nas vzpodbudile potrebe, ki so nastale v proizvodnji in interes že zaposlenih delavcev, za katere že pripravljamo program študija ob delu za poklice, ki smo jih navedli. Programe študija ob delu bi lahko uresničevali s pomočjo Živilskega šolskega centra v Mariboru ali Srednje agroživilske šole v Kamniku, kamor se bo jeseni preselila iz Ljubljane. Zaradi bližine sedeža šole (kar pogojuje tudi stroške izobraževanja) smo zainteresirani za šolo v Ljubljani - enota Kamnik. Na tej šoli že pripravljajo program študija ob delu za pridobitev kvalifikacij v naših poklicih. V zadnjih mesecih smo opravili več razgovorov in izvedli dogovore s predstavniki Zavoda za šolstvo. Posebno izobraževalno skupnostjo za agroživilstvo (PIS) in s Srednjo agroživilsko šolo v zvezi s programom izobraževanja v prilagojeni obliki za študij ob delu.
________________•________________
Izhajali smo iz obstoječih življenjskih in delovnih izkušenj delavcev, ki se bodo izobraževali in oblikovali predlog, da bi čas študija ob delu za pridobitev kvalifikacije za navedene poklice trajal 15 mesecev. Ta predlog smo posredovali strokovnemu svetu PIS za agroživilstvo. Strokovni svet PIS je tako izobraževanje ob delu v časovno skrajšani obliki podprl. Vendar čas izobraževana 15 mesecev ne pomeni, da bo učna snov okrnjena, saj bodo morali slušatelji ob koncu študija obvladati celotno snov, ki je potrebna za pridobitev IV. stopnje strokovnosti oz. kvalifikacije.
Program študija ob delu bo v 15 mesecih temeljil predvsem na najnujnejših predavanjih, konsultaci-jah, predvsem pa na samizobraže-vanju. Po končanem študiju bodo dobili slušatelji spričevala o pridobljeni kvalifikaciji za določen poklic.
Program, ki ga pripravlja šola, bo strokovno obdelan tudi s strokovnjaki iz tozdov naše delovne organizacije, po potrditvi na svetu šole pa ga bomo začeli izvajati letos v oktobru oz. novembru.
Kandidati, ki se bodo vključili v študij, bodo morali imeti končano osnovno šolo in vsaj tri leta delovnih izkušenj pri podobnih delih, za kakršna se bodo izobraževali. Tudi delavci Emonine mesne industrije v Zalogu se zelo zanimajo za vključitev v ta program, za pridobitev KV mesarja.
Do izvedbe programa se bomo morali dogovoriti še za prostor in čas za izvedbo predavanj in konsul-tacij ter financiranja tega izobraževanja, pri čemer nam bo verjetno nudila del sredstev tudi Skupnost za zaposlovanje.
Srečanje štipendistov
DO Žito
Konec junija smo v naši organizaciji pripravili srečanje s štipendisti. Udeležili so se ga vsi štipendisti temeljnih organizacij, žal pa jih ni bilo iz tozda Imperial.
Zbrali smo se v prostorih sejne sobe v tozd Mlini. Ob prisotnosti nekaterih predstavnikov iz tozdov se je razvila sproščena debata o problemih in težavah dijakov pri njihovem študiju. Nekateri med njimi, predvsem v poklicih živilskih dejavnosti, imajo težave z določenimi predmeti ^kemijo in matematiko), inštruktorji pa so dragi In si jih največkrat ne morejo privoščiti.
Verjetno bi se marsikateri naš štipendist razveselil pomoči, ki bi mu jo bil pripravljen nuditi kdo izmed naših strokovnjakov - tehnologov. Vprašajmo se, če bi se v katerem tozdu našel kakšen zane-
senjak, ki bi s svojim pridobljenim znanjem In izkušnjami posegel na to področje_ In bi ob inštrukcijah obnavljal tudi svoje lastno znanje?! Tako bi hkrati pritegnil naše bodoče delavce, verjamemo pa tudi, da bi našli način, kako bi takšne strokovnjake, ki bi pomagali našim štipendistom, nagradili oziroma pritegnili k inštrukcijam.
Štipendisti so sl zaželeli še več podobnih srečanj, pa tudi ekskurzij po naših mlinarskih, konditorskih, pekarskih tozdih, kjer bi sl radi ogledali različne proizvodne procese.
Dogovorili smo se, da se ponovno srečamo v septembru, če pa nam bodo sredstva dopuščala, bomo obiskali tudi katero izmed temeljnih organizacij DO Žito izven Ljubljane.
Nove - naročniški oddelek
V okviru tozda Blagovni promet je začel poslovati prvega junl/a na-ročninskl oddelek, v katerem delajo štirje: Alojz Ščap (vodla), Vlasta Martinčič, Alojz Lebar In Ivan Rajši. V tem oddelku zbiralo vsa naročila od potnikov In strank za mlevske, testeninarske In kondltorske Izdelke. Skrbe za razpečavanje In koordinacijo prevozov, kamioni so zdaj naloženi z vsemi mogočimi Izdelki, če je le prostor za skupen prevoz na določeni relaciji. Prihranek v času in nafti je na dlani. Skoraj neverjetno pa je, kako dolga je veriga postopkov s papirji, »ki romajo Iz tega novoustanovljenega oddelka In nazaj vanj:
1)	Naročilo opremilo z vsemi potrebnimi podatki na formularju 610.
2)	Pošljejo ga v AOP, klor Izdelajo odpremnico. 3) Odpremnlca potuje nazaj v naročninski oddelek, kjer Jo preverijo. 4) Več istovrstnih odpre-mnic kompletirajo po relacijah, vrstah blaga in strankah. 5) Naročila dajo v skladišča blaga. 6) Vodje
avtoparkov jih razdele voznikom po kamionih (po en izvod). 7) Podpisane odpremnlce potujejo v razknjlževanje, k materialnemu knjigovodji. 8) Naročninski oddelek Jih dobi v ponovno kontrolo. 10) Nato gredo v fakturiranje v oddelek AOP (avtomatska obdelava podatkov). 11) »Obdelane« fakture prispejo nazaj v fakturni del naroi-nlnskega oddelka, od koder /ih razpošljejo kupcem. Seveda je tod veliko skrbi, tudi jeze.
Reklamacije, mimohodi ali pomanjkanje blaga, nedostavljeno blago, negodovanja zaradi embalaže, kvalitete In še česa - vse to se steka na ramena tega oddelka, ki skuša obdržati ugled In stranke, dolgoletne Žltove odjemalce. Uskladitev vseh Žltovlh prevozov je bil tudi eden glavnih razlogov za ustanovitev tega oddelka. Se vedno pa se tozdi med seboj niso sporazumeli za ENOTEN CENIK NOTRANJIH PREVOZOV in se vsak ravna po svojem.

Žitovci ljubljanskih tozdov so tudi letos na strelišču na Dolenjski cesti dokazali, da bi tistemu, ki bi ga ob morebitnem vojnem času dobili na muho, trda predla. Čeprav je obvladalo mnenje, da vse pištole niso enako dobro zadevale, da je bila kakšna med njimi tudi invalidka - to se je videlo po številu za-
detkov na nekaterih tarčah - pa so tako mnenje ovrgli tradicionalno dobri strelci.
S tremi poskusnimi metki si dobil orientacijo, s petimi zaresnimi pa si imel priložnost pokazati, kako'blizu črnega ali vanj lahko zadeneš.
Rezultati, ki so jih dosegle strelke in strelci, so boljši kot
vsa leta nazaj. Nič čudnega, saj so odraz resnih priprav po posameznih tozdih, tako teoretičnih kot praktičnih. Tudi letos je Žitovcem, ki so zadolženi za to področje, pomagal pooblaščenec RSNZ, tov. Janko Kunej, ki je kot strokovni delavec neposredno demonstriral delovanje in ravnanje s pištolo.
Na streljanju so sodelovali predstavniki sedmih tozdov in DSSS, doseženi rezultati pa so sledeči - vseh 8 zadetkov so dosegli v DSSS: Miro Kolarič, Ivo Močilnikar, Miro Rozman, Janko Badovfhac. V tozd mlini: Jože Šefman, Gregor Breznik, Franc Senica, Zorislava Slovenec, Matija Kosmač. V DE Pekarna Bežigrad: Jožef Jarc, Vinko Rožmanec, Stane Fišer, Života Miloševič. V DE Pekarne Ljubljana: Alojz Jordan. V Razvoj - inženiring pa Lea Grad.
Poprečni rezultat je bil med 121 udeleženci 3,2 zadetka na strelca. Tovrstno preverjanje obrambne sposobnosti občanov - delavcev ohranja neko raven samozavesti in pripravljenosti v našem svetu, polnem nasprotij in prepirov - v boju za miren jutri.
Mik dolarjev in nevarnosti
Zitova peka na začasnem delu v I

Ivan Cimerman
Ivan Ivanuš je visok in suh, kot ga je izklesal svet, enoletno delo v Rut-bi v Iraku. O svoji delovni pustolovščini pripoveduje: -Mikal me je svet. prihraniti sem si hotel za garsonjero, radovednost me je gnala, pa sem šel. Preko naše kadrovske službe sem se povezal z SCT-ejem, ki ima v Rutbi svoja gradbišča. Za njihove delavce smo pekli 250 gramski kruh, po 10 do 14 ur na dan, ne da bi vedeli za nedelje ali praznike. Vsakih 14 dni smo spekli za naše kuharje biskvit. Z mano je delal še Cvetko Todorovič, spekla sva od 1800-2400 hlebčkov na dan. Pogoji za delo so bili - žareči, ne le vroči. Če vročini ob peči prištejemo še vročino zunaj nje - 50° C v senci - čez dan toplomer niti ni mogel meriti previsokih temperatur - in velika temperaturna nihanja, od 0° do 10° C, kakršne so bile nočne ohladitve, so bili to pasji dnevi.
V novembru je padal celo sneg
Pekla sva v GOSTOLOVI KONTEJNERSKI PEKARNI, prvi te vrste. Reči moram, da je imela precej pomanjkljivosti. Od novembra do marca je tam deževno obdobje. Voda se je na strehi ustavljala in kapljala v pekarno, v mešalce, na testo, izolacija je bila slaba. Včasih smo se kar kopali in bi morali delati pod dežniki. Poklicala sva inženirja - delovodjo: -Bomo, bomo popravili!« je obljubljal pa je minilo leto dni, da so res!
Obdelava testa je ročna, imela sva mešalec in polavtomatičen prenos testa v peč. Z 200 gramskih smo prešli na 170 gramske hlebčke, ker so bili prejšnji preobilni za en obrok. Moka je bila zelo kvalitetna, uvožena iz Francije, receptura pa v evropskem duhu. Zase pečejo Arabci drugače, njihov kruh je ploščat, elastičen kot gumi, slan in se koplje v olju.
FATAMORGANA
Vsak dan, ko je sonce neusmiljeno žgalo, in se odbijalo do peska, so se jim prikazovali prividi - fatamorgane. -Otoke si videl, čudovite vrtove in palme v daljavi, rože in pisane grmičke. Vsak grmiček je bil stokrat povečan. Puščava je živela svoje življenje, polno nevarnosti preži na tujca. Najnevarnejši so škorpijoni, veliki tudi kot naši potočni raki. Tudi pod rjuho se zavleče in za kljuko se obesi, njihovi piki pa so smrtonosni!
Škorpijon je samomorilec - kami-kaza. Ko okrog njega razliješ nafto in spozna, da ne bo mogel uiti, se sam ubije s strupenim želom. Tudi kače - strupenjače so nas nadlegovale. Ena se je zalezla v vrečo z
moko, le odličen refleks me je rešil smrtonosnega pika...
Ko se je Irak spopadel s Sirijo, je bila meja zaprta Blizu nas je moralo nasilno pristati sirijsko letalo. Pilota so zvezali z žico...
Stanovali smo v barakah in kontejnerjih s klimatskimi napravami. Vodo so nam vozili 150 km daleč.
Vsak mesec smo dobivali iz domovine Delo, Športne novosti, Komunista. Poslušali smo prenose tekem iz angleških in južnoameriških prvenstev v nogometu.
Zelo živahna je bila športna dejavnost: nogomet, rokomet: praznovali smo tudi velike jugoslovanske praz-
nike kot je 1. maj. Nekateri so si ogledali Babilon, osmo čudo sveta pri Bagdadu
Prihranek? No. 6. 7 milijončkov
čistega na mesec. Po šestih me se- ( cih smo začeli dobivati 30% plače v , dinarjih 70% pa v dolarjih... Bo, za | stanovanje, poleg kredita, bo .. Pa za Studii ob delu, ki se pa /e Ivan Ivanuš lotil z vso zavzetostjo.«
Dobro je okusiti kos sveta, da se zaveš tega, kar ti daje domovina. £)• vsega ni mogoče zapisati! Ponižnosti in opreznosti pa bi se ob težkem ** delu v puščavi morali navzeti mnogi £ lenobni kričači. Zdrav, mlad in mo-čam moraš biti, za take napore ni vsak!
POŽENŠČENI AFORIZMI Ivan Cimerman
Vse se zrcali v njej, dokler sije sonce. Ona je - voda.
★ ★ ★
Moški doživlja slovo od ženske neizmerno globoko, zlasti, kadar je nasedel na plitvini.
* * *
Zadnjo modrost ne išči pod zadnjo plastjo pudra!
★ ★ ★
»Uničil mi je življenje!« je obložila atomska bomba utrinek, ki je po pomoti padel na njen sprožilec.
* * *
Paradoks le, če te lahkotno živil*" n/e spravi v težaški položaj.
U- o >> c 0.0 CJ3JSZ »o. o v. Ji co S J* 5 s E S