Tiskovina ^ Požtnina platana pfi poiti 6429< $ T^ilr ^ VESTNIK K 2 ° o. š g 3š?č' Mc^a- $g,s° M!! M000<>00<>000000000^00<>000000<0000000<'00000000c O00<000000000000000-00000000<0<><00<><0^00000-000000000000000000 Neki duhoviti dunajski novinar je pred kratkim zapisal, da pozitiven razvoj v avstrijski notranji po-iitiki zabranjujejo trije veliki A. Ta A-A-A-sindrom so: AKH (splošna bolnišnica na Dunaju), AKW (atomska elektrarna Zwentendorf) ter Androsch (slej ko prej nerešeni problem njegove pisarne). Dejstvo je, da od poletja naprej skoraj ne mine dneva, ko ne bi bil vsaj eden teh problemov v središču avstrijskega notranjepolitičnega zanimanja, medtem ko vsi drugi pereči problemi bolj ali manj ostanejo v ozadju; tako se celo proračunska razprava, ki je navadno višek politične sezone, odvija takorekoč ob izključitvi javnosti. Prav tako pa je tudi dejstvo, da je ni stranke, ki bi se lahko okoristita s tem položajem ali bi vsaj verodostojno mogla o sebi trditi, da z navedenimi škandali nima nobenega opravka — preveč je vsaka posamezna stranka zapletena v eno ali drugo zadevo. Čeprav sta za največji korupcijski škandal druge republike v zvezi z gradnjo dunajske bolnišnice (gradivo preiskav menda že obsega velikansko število nad 30.000 strani!) v prvi vrsti odgovorni vlada in dunajska občina, tega položaja tudi CiVP ne more izkoristiti, ker je sama vse preveč zaposlena z anonimnimi milijoni iz znane afere .moža s kovčkom". Tudi v atomski debati je že zdavnaj razcepljena na dva tabora. Zadeva Androsch pa je končno notranji problem socialistov, ki bo menda urejen do konca leta. Vsaj tako obljublja Androsch sam, o katerem pa je po drugi strani slišati, da bi baje rad postal bančni direktor — in leta 1981 bo tako mesto prosto pri največjem avstrijskem kreditnem institutu CA. V dobi takega političnega pat-položaja, ki pa ga nikakor ne narekuje ali kakorkoli obremenjuje obzirnosti v zvezi z bližnjimi volitvami, je vsekakor zanimivo pogledati, kakšno strategijo si izbirajo stranke za svojo bodočo politično dejavnost. Tu je poseb- Ram gre OVP? no zanimiva sprememba pri veliki opozicijski stranki OVP, ki se sicer odvija tiho in interno, vendar postaja polagoma jasna. Po izgubljenih volitvah je moral predsednik Taus, ki je bil odkrit predstavnik gospodarstva, industrije in finančnega kapitala, dati vajeti iz rok in nadomestil ga je Mock iz vrst organizacije krščanskih delavcev, kakor se sama definira ljudškostrankarska delavska zveza OAAB. Da pri tem ni š!o !e za zamenjavo oseb, dokazuje razvoj v ljudski stranki v zadnjem času: skorajšnji razpust nekdaj najbolj vplivnega dejavnika v UVP-jevskem triumviratu, namreč kmečke zveze, ki se zrcali v .odvolitvi' njenega predsednika Minkowitscha in nižjeavstrijskega deželnega glavarja Wenzla (ki ga je nasledil član OAAB Ludvvig), vedno močneje poudarjena vloga krščanskih sindikalcev v javnosti (izvolitev predarlskega predsednika delavske zbornice Jagerja v predsedstvo OVP) ter notranjestran-karske vloge OAAB, ki se je zadnjo soboto v Feld-kirchu dokončno formirala s Herbertom Kohlmeier-jem na čelu, kateri velja za predstavnika .ostrega" krila znotraj ljudske stranke. Taktika je jasna: s pomočjo OAAB in krščanskih sindikalcev hoče OVP upravičeno nezadovoljstvo avstrijskega delavstva izkoristiti za svoje namene. Ali ji bo to uspelo, bo odvisno predvsem od dveh dejavnikov — prvič, v koliko se bo OAAB dejansko uspela uveljaviti proti (alangi industrialcev in gospodarstva znotraj lastne stranke; drugič, v koliko bodo socialistični sindikalci prenehali biti le podaljšana roka socialistične vlade ter se začeli bolj odtočno in tudi ofenzivno zavzemati za delavske interese. Kajti če se bo levo krilo pri socialističnih sindikalcih — ki je nedvomno prisotno in prihaja v zadnjem času deloma že tudi na dan — uveljavilo in se bodo socialistični sindikalci spet osredotočili na delavska stališča, potem bo Kohl-meierjevi demagogiji o .krščanskih vrednotah* (njegov referat v Feldkirchu) in njegovim frazam brez dvoma kmalu dokončno odklenkalo. umetnosti (SAZU), ki ureja položaj te najvišje slovenske znanstvene ustanove. Med novostmi, ki jih prinaša zakon, je posebno važno določilo, ki zagotavlja enakopravnost slovenskih znanstvenikov in umetnikov ne glede na to, kje živijo in delajo. Na podlagi tega določila bo v bodoče lahko izvoljen za rednega oziroma dopisnega člana SAZU tudi znanstvenik ali umetnik slovenskega rodu, ki ne živi v Sloveniji (npr. zamejski Slovenci — op. ured.), je pa dejavno povezan z domovino ter je ustvaril posebno pomembna dela. SAZU bo na podlagi tega določita podpirala znanstvene in umetniške dejavnosti tudi zamejskih Siovencev in sploh Slovencev v tujini. izdajate!], založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; giavnt urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: ?0Z1 Celovec / Klagenturt, Gasometergasee 10, tel. M 5 50 - Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovije V „AUU SLOVENICI" V CELOVCU: Vaientin Oman predstavna svoja nova iikovna deta „Va!entina Omana ni treba posebej predstavtjati koroškemu likovnemu občinstvu. Številne razstave in množica izvedenih javnih del dokazujejo že uveljavljenega umetnika. Čeprav se nam torej zdi Oman znan in priznan, je sedanja razstava v „Auli slovenici" prikaz novega obdobja v njegovi umetnosti. Večina razstavljenih del je prvič pokazana na Koroškem, po nastanku pa so skoraj vsa iz letošnjega leta. Oman se sicer na številnih področjih odmika od dosedanjih slikarskih rešitev, vendar Se nepretrganost njegovih sporočil nadaljuje. Spremembe že nastajajo pri podajanju človeške figure, ki je bilo za njega tako značilno. Z mrežasto strukturo nakazano gibanje figur v prostoru in času je izginilo. Namesto množičnosti pojavljanja nastopa v njegovih kolažah poedinec, ki prav zaradi osamljenosti izžareva monumentalnost. Ta se še stopnjuje z reliefnim izstopanjem figuralnega telesa v prostor, ki ga je Oman dosegel s plastičnim oblikovanjem materiala — konkretno tkanine. Gube, blagi in ostri zavoji, dajejo MED NOVIMI KNJIGAM): posebne barvne učinke. Nekdanja barvitost, omenjena predvsem na črne tone, je dobila zaokrožitev z uporabo rjavih odtenkov in nanašanjem asfaltnega materiala na platno. Z njim nakazuje prvobitnost zemeljske materije in hkrati v koloritu vtis arhaičnosti. Drugo tematiko predstavljajo motivi iz cikla Znaki v zemlji. Umetnik se ustavi in zamisli ob izkopanih ostankih nekdanjih civilizacij. Ne-vsiljeno nas hoče Oman prepričati o koreninah naše kulture. Iz zasanjanega pogleda v preteklost smo nenadoma postavljeni pred surovo resničnost. Ekološka katastrofa, kopičenje in odlaganje predmetov, ki jih človek več ne potrebuje, pretresejo opazovalca, morda bolj kot umetnika. In prav je tako. Saj je ena izmed nalog umetnika biti tudi kronist prostora in časa. Po številu majhno, po pripovedno-sti pa nenavadno izstopajoče mesto predstavlja na sedanji razstavi skupina risb. Nastale so z barvnim prekrivanjem starejših tiskanih katalognih listov. Pergamentne barve in izžare- ,Odtenki razboieie resničnosti' Pesniški prvenec F. Merkaea S pesniško zbirko ..Odtenki razboieie resničnosti", ki je izšla kot ..Knjiga mladje 8" v založbi Kluba mladje ob sodelovanju Siovenske-ga informacijskega centra v Celovcu, se je javnosti predstavi! France Merkač. Gre za pesniški prvenec miadega koroškega pesnika doma v Šmihelu pri Pliberku, sicer pa študenta psihologije v Salzburgu. V zbirki ..Odtenki razbolele resničnosti" je avtor objavil 34 pesmi; pri izboru in tehnični opremi knjige sta pomagala prof. Vida Dežman in dipl. inž. Ignacij Primožič iz Tržiča, medtem ko za celotno ureditev in izid odgovarja Franc Katt- nig. Vsebinsko je zbirka razdeljena na dva dela: v prvega bralca privedejo verzi: Koroška dežela / je prelepa / za koroško resničnost, v drugega pa pesem z naslovom ..Bivanjske elegije". Nadaljnje raz-sledke Merkačeve zbirke harmonično dopolnjujejo ilustracije Alberta Krajgerja, ki je narisal tudi naslovno stran pričujoče knjige. In za kaj gre v zbirki Franceta Merkača? Odgovor je pravzaprav že v zgoraj navedenih verzih: za angažirano poezijo, ki govori o Koroški, o koroškemu Slovencu in njegovi narodni stiski. Verzi so povsem svobodni, večinoma prozaični, pisani brez interpunkcij in včasih zbledijo v bolj ali manj posrečene miselne konstrukcije. Sicer pa je viden avtoriev napor in hotenje mladega pesnika,, da sporoča, kar notranie občuti. Opazna ie tudi pomanjkljivost besednega zaklada, kar se deloma odraža v okornosti verzov odnosno pesnikovi izpovedni moči. Kliub nakazanemu gre za pesniško zbirko, ki brez dvoma bogati sodobno slovensko kniižev-nost na Koroškem in vsekakor sodi na kniižno polico slehernega ljubitelja slovenske pisane besede. vajoča podlaga, ki se spaja z umetnikovimi potezami čopiča, govorijo v novi obliki o intimnosti Omanove umetnosti." To je ob otvoritvi nove Omanove razstave, katero so pretekli ponedeljek odprli v „Auli slovenici" v Celovcu, zapisal prof. Janez Zwitter-Tehovnik. Njegove ugotovitve ob razstavljenih slikah so stvarna analiza pričujočega Omanovega umetniškega cikla, ki skupno zajema 51 domala novih stvaritev, nastalih v letošnjem letu. Pričujoča razstava Omanovih slik za „Au!o slovenico" pomeni tudi mali jubilej. Tako je dejal dr. Miran Zwitter, ker je to 25. razstava „Au!e slovenice", ki jih je organizirala v petih letih obstoja, razen tega je prvi stenski koledar te galerije bil opremljen z Omanovimi slikami. Prisotnost številnih predstavnikov kulturnega in političnega življenja, kakor tudi iz kroga mlad-jevcev iz katerega Oman izhaja, je najboljše potrdilo o zasidranosti tega umetnika v koroškem in širšem kulturnem prostoru doma in v tujini. V kulturnem sporedu ob otvoritvi Omanove razstave je nastopil dunajski pesnik in umetnikov prijatelj Peter Paul Wiplinger z Dunaia. Slednji se je občinstvu predstavil z branjem pesmi iz njegovih pesniških zbirk „Grenzen" in „Abschiede" ter z nekaterimi novimi, še neobjavljenimi besedili. Njegove pesmi so pri občinstvu zbudile veliko pozornost, saj pesnik v svojih besedilih govori o človeku, njegovi notranji razbolelosti in anonimnosti v eri modernega časa. Pesmi P. Paula Wiplingerja je v slovenščino prevedel in bral Horst Ogris. Očitno pa za prevajanje ni imel dovolj časa, saj so prevodi bili preveč dobesedni, zato tudi okorni. K slabemu počutju slovenskega poslušalca pa je prispevalo še mestoma napačno naglašanje besedil. Razstava Omanovih slik v „Au!i slovenici" je odprta do 12. decembra 1980. Ljubiteljem likovne umetnosti priporočamo, da si nove umetniške dosežke tega znanega slikarja ogledajo. AULA SLOVEN!CA CELOVEC, PAUHTSCHGASSE 5 — 7 Vljudno Vas vabimo na razstavo AKADEMSKEGA SLiKARJA Vatentina Omana Razstava je odprta do 12. decembra 1980, in sicer dnevno od ponedeijka do petka od 13. do 17. ure. Prisrčno vabijeni! 200-tetnnca roj siva Jerneja Kopitarja Letos mineva 200 let odkar se je rodil Jernej Kopitar, znani slovenski jezikoslovec in najpomembnejše predstavnik starejše slovenske romantike, študira) je v Ljubljani, bil domači učitelj pa tajnik in knjižničar pri slovenskem mecenu Žigi Zoisu. Pozneje je študiral na Dunaju, kjer se je začet zanimati za znanost o slovanskih jezikih pri čemer je prišel do načela, da jezikoslovec ni zakonodajalec, temveč raziskovalec in statistik jezika. Največji pomen Kopitarjevega dela je predvsem v tem, da je napisal znanstveno slovnico slovenske- Kcrcš&c znzgfrtzdta KoroJke kulturne nagrade za leto 1990 so podeljene. V okviru primerne :iove:no:ti jih je pretekii petek podeiii dežeini giavar Leopoid Wagner. Kot znano, gre za vsakoletno kuiturno, častno in pospejevalne nagrade dežele Koroike, ki jih na prediog posebne žirije podeiijo korotkim kuiturnikom. Le-totnji dobitnik kuiturne nagrade je dvorni svetnik dr. Othmar Rudan, bivti vodja kuiturnega oddeika pri dežeini viadi. Nagrado je prejei za njegovo znanstveno-raiiskovalno delo na gledalUkem področju. Častno nagrado je prejei dvorni svetnik dr. Gfinther Mittergradnegger za deiovanje na glasbe-nem področju, zlasti kot skladatelj in zborovodja, pospeJevalne nagrade pa so prejeti Aifred Stingi za skladateljsko dejavno:t, Caroiine Hudeii:t za likovno u:tvarjanje. Jožef Winkier za književnost in dr. Dieter Neumann za znonstveno deio. Kuiturne nagrade znažajo za posameznika finančno podporo v vifini od petdezet do dvajzettizoč žilingov. Med ietofnimi nagrajenci dežeinih nagrad ni bii upoftevan nihče od korofkih Siovencev. ga jezika, prvo te vrste, postavljeno na osnovo ljudskega govora in jezikovnega zgodovinskega razvoja. Po njegovi zaslugi so odprli v Ljubljani stolico za slovenski jezik. Srbom je vzgojil jezikoslovca Vuka Karadžiča, z vsem svojim delom pa je pomagal postavljati temelje slovanskemu jezikoslovju. Razen slovnice, so znane tudi številne Kopitarjeve znanstvene razprave in pisma v katerih je razvijal svoje slovnične nazore. Jernej Kopitar je ob svojih potovanjih po Evropi obiskal tudi Pariz, kjer se je zavzemal za vrnitev knjig, rokopisov in drugih dragocenosti, ki so jih za časa napoleonskih vojn odnesli v Francijo. Jernej Kopitar je 11. avgusta 1844 umrl na Dunaju, kasneje so njegove posmrtne ostanke prepeljali v Ljubljano in jih pokopali na sedanjem Navju. Ob 200-letnici rojstva Jerneja Kopitarja se slovenske kulturne ustanove tega velikega slovničarja spominjajo na raznih proslavah, v Ljubljani pa so za to priložnost priredili tudi simpozij o tem pionirju slovenskega slovstva. uuHfUnuumiummumutmmuumtuuimumutuutuumHuiunuuHutunutunnmuuuumumitmutmmtunuuuMmmututumuujtuututmtutuuumuuHMU Dr. Anton Svetina 4 Prispevki k zgodovini Skočidoia Vizitator je nato še pregledal kapelo v špi-talu v Vernberku, kjer se že štiri leta ne bere maše, ker je grajski upravitelj Andrej Rospo-har pokopal v tej kapeli nekrščenega otroka. Oskrbnik se je izgovarjal, da so otroka krstile babice in bi zaradi tega ne bilo treba profani-rati cerkve. Grofica Ana Regina Preiner, roj. grofica Wogensperg, je po svojem upravitelju Stefanu Filuciu prosila, naj bi škof kapelo na novo posvetil. V župniji živi šest revežev, od katerih je eden poročen. Vizitator je naročil, da morajo moški spati ločeno od žensk. Ob koncu je vizitator pregledal še kapelo v gradu Vernberk in pri tej priliki ugotovil, da obstaja med lastnico grada in med stolnim kapitljem v Ljubljani spor glede izvrševanja pre-Zentacijske pravice pri spremembi župnijskega mesta v Skočidolu. Bartolomej Kaufmann, ki je prišel leta 1665 Za vikarja v Skočidol, je zaradi svojega nemoralnega življenja padel tako pri cerkveni oblasti kakor tudi pri faranih v nemilost, kakor bomo videli iz naslednjih prikazov. Dne 24. oktobra 1668 je cerkev sv. Marjete v Sko-Čidolu vizitiral nadžupnik in škofijski komisar pri Šmiklavžu v Beljaku Vitus Walscher in Zapisal v vizitacijski zapisnik tole: V zidanem Zvoniku se nahaja troje zvonov. Cerkev dobiva kot letno dotacijo devetdeset mernikov ovsa, neplačani dolgovi znašajo tisoč goldinarjev, ki jih dolgujejo deloma gospostva, deloma kmetje; gospostvo plačuje deželi trudi vse dolžne dajatve, kakor jih izkazuje cerkveni urbar. Cerkveni obračuni se vršijo vsako leto v gradu. Ali so bili vsi stroški poravnani, nisem mogel ugotoviti, ker ni bilo vikarja; izvedel sem, da večkrat na teden popiva in veseljači z mladino. Srečal sem ga na cesti pijanega, mu razložil, da sem prišel po nalogu škofa in škofijskega kapitlja na vizitacijo in mu ukazal, naj se zaradi pijanosti opraviči; tudi zvečer ga ni bilo na izpregled, quia ea noete in sylva inter feros oogeret hospitari (ker je to noč moral prenočevati v gozdu med divjimi zvermi). Sam sem šel zaradi tega v grad, kjer sem ob odsotnosti lastnice gospostva prenočil. Župnija ima eno podružnično cerkev sv. Štefana v Podravljah (Foderlach, 1258 Podreu-lach, 1351 Poderlach, 1672 Phederlach, po Kranzmayerjevi razlagi je bil P spremenjen v F po sosednih krajevnih imenih Velden, Vil-lach etc.) in dve kapeli, in sicer eno v Špitalu, ki je popolnoma zapuščena, ker je bil tam pokopan nekrščen otrok oskrbnika gospostva. V Špitalu ni sedaj nobenih revežev, tudi ne obstoja nikaka ustanovna listina. Gospostvo je odredilo, da so zvon, ki se je tam nahajal, premestili v grad. Druga kapela v gradu Vern-berg, ki je posvečena sv. Avguštinu, je sicer v slabem stanju, ima pa vse rekvizite za opravljanje maše. Dne 4. 8. 1675 poroča vikar in škofijski komisar v Beljaku Walscher stolnemu kapitlju v Ljubljano, da je od osojskega opata prejel tole sporočilo: Dne 5. junija je v gozdu, ki je last osojskega samostana, neki mladenič zalotil vikarja Kaufmana, ko je napadel ženo kmečkega podložnika, ki je začela kričati in se tako rešila, njen mož pa jo je kljub temu strašansko pretepel. Tudi drugi kmetje so se pritoževali, da bi se njihovim ženam moglo isto zgoditi. Kaufman je tudi kriv, da sta dve deklici zanosili in ju je prisilil, da sta abortirali. Opat se boji, da bi Kaufman s svojim ravnanjem okužil njegove menihe. Kaufman ni plačal niti denarne kazni, ki mu jo je naložil stolni kapitelj, niti ne plačuje letnega prispevka, ki ga je dolžan plačati za kapiteljsko menzo. Dne 26. decembra 1675 poroča vikar Wal-scher ljubljanskemu stolnemu kapitlju še o naslednjem incidentu, ki ga je povzročil vikar Kaufman: Dne 18. julija 1675 se je pri meni oglasil Dionizij Vic, faran župnije Skočidol in podložnik gospostva Vernberk, ki je bil strašen na pogled, bil je čisto zmešan in s podplutimi očmi in je pripovedoval tole: Ko se je prejšnji dan oglasil v župnišču zaradi neke dajatve v žitu, ga je vikar Kaufman napadel z gorjačo in ga petnajstkrat udaril po glavi, da je začel krvaveti in je izgubil mnogo krvi; zlomil mu je tudi kost leve roke, da je moral iskati zdravniško pomoč v Beljaku. Ko je pritekla v župnišče njegova žena, je začel Kaufman še njo zmerjati in je svojim ljudem naročil, naj ranjenca takoj odstranijo, ker ga je svojčas razžalil s psovko farski kurbir (Hurenpfaff). Napadeni Vic je zanikal, da bi bil kdaj kaj takega izjavil, pač pa je opisal vikarja Kaufmana kot nemoralnega človeka in kot nezakonskega očeta, kar je že tudi priznala njegova pmležnica Marija Meixner, ki jo je lastnica grada Vernberk gospa pl. Eibis-wald že enkrat izgnala s svojega teritorija. Stolni kapitelj v Ljubljani je zaradi tega incidenta odredil razpravo pred cerkvenim sodiščem in postavil za predsednika tega sodišča beljaškega arhidiakona kapucinskega patra Gedeona, za prisednika pa Janeza Rajmunda pl. Liebenthala in Jurija Spizerja, starešino kapucinskega samostana v Beljaku. Razprava se je vršila 28. julija, sodba pa se je glasila takole: Kmet Vic se mora župniku za žalitve opravičiti, vikar pa je dolžan plačati kmetu v roku 14 dni stroške za zdravljenje in odškodnino v znesku sedmih skudov. Nadžupnik v Beljaku Walscher je hotel vikarja Bartolomeja Kaufmana zaradi njegovih nerednosti sam odstaviti, dobil pa je na pritožbo vikarja Kaufmana od ljubljanskega stolnega kapitlja pismeni pouk, da sam brez vednosti kapitlja ne sme suspendirati duhovnikov. Šmiklavžki vikar Wa!scher je v drugi polovici leta 1676 še enkrat poročal ljubljanskemu stolnemu kapitlju o pustolovščinah vikarja Kaufmana tole: Aprila tega leta je bil v župniji Lipa krščen otrok, čigar oče je baje Bartolomej Kaufman. Ko sem vprašal vikarja v Lipi o očetovstvu tega otroka, ni vedel za ime očeta in tudi vikar Kaufman taji, da bi bil on oče otroka. Dal sem po posvetni oblasti zaslišati mater tega otroka in je deželski sodnik v Vrbi ugotovil, da je vikar Kaufman oče otroka. Ko sem vikarju prebral to pisanje sodišča, je kljub temu taji). 17. oktobra sem bil po opravkih v Vrbi in sem tam obiskal Jurija Pahernika, pri katerem je mati nezakonskega otroka v službi. (Te nadu/jH/f) Navdušili so nas kulturniki KUD „Svetozar Markovič" iz Novega Sada Po posredovanju jugosiovanskega vicekonzuia v Ceiovcu Sveti-siava Popoviča je v organizaciji Siovenske prosvetne zveze, Krščanske kuiturne zveze in Avstrijsko-jugosiovanskega društva v Ceiovcu minuto nedeijo gostovata na Koroškem znana foikiorna skupina Kui-turno-umetniškega društva ..Svetozar Markovič" iz Novega Sada v Vojvodini, ki je prejšnji teden sodeiovata tudi v okviru predstavitve vojvodinske kutture v Stoveniji. Na Koroškem je imeta skupina dva nastopa: popoidne v Mestni hiši v Borovijah in zvečer v Kuiturnem domu v Šentprimožu. V obeh krajih je bita dvorana potna tjubitetjev kutturno-umetniške dejavnosti, ki so navdušeno spremtjati izvajanja vojvodinskih kutturnikov-amaterjev. Novi Sad je upravno in kuiturno središče Vojvodine in ga imenujejo tudi ..srbske Atene"; najaktivnejša kutturna ustanova Vojvodine pa je KUD ..Svetozar Markovič", ki ima že dolgoletno tradicijo, saj je bilo ustanovljeno I. 1945 kot naslednik kulturnega društva ..Radnik", osnovanega leta 1910, tako da je ietos obhajalo pravzaprav že 70-tetnico svojega delovanja. V okviru društva, ki šteje danes okoli 1000 mladih umetnikov-amaterjev, delujejo plesna, pevska, glasbena, dramska in likovna sekcija. Posebno uspešna med njimi je folklorna skupina, ki je z uspehom gostovala že v več kot 40 državah na petih celinah sveta. Za svoje uspešno delo so člani društva prejeli okrog 300 nagrad in priznanj: med drugim so osvojili prvo mesto na svetovnem festivalu zborovskega petja v Angliji ter prvo mesto na svetovnem folklornem festivalu v Keniji — najdražje odlikovanje pa jim je Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, s katerim jih je odlikoval predsednik Tito. Jugoslavijo imenujejo včasih tudi ..Evropo v malem", saj v njenih mejah živi kar 27 različnih narodov in narodnosti. Podobno pa je Vojvodina ..Jugoslavija v malem" in odsev te večnarodnosti je tudi KUD ..Svetozar Markovič", ki ima med svojim članstvom pripadnike 11 narodnosti. In majhen del te narodnostne pestrosti je folklorna skupina predstavila tudi na obeh prireditvah na Koroškem, kjer je praktično demonstrirala enakopravno bratsko sožitje in medsebojno prepletanje ter oplajanje bogate na-rodno-kulturne dediščine. Težko je opisati vse tisto bogastvo melodij, ritmov in predvsem narodnih noš, ki ga je pred obiskovalci obeh prireditev široko razprostrla skupina iz Vojvodine. Lok je segal od banatskih plesov v severnem delu Vojvodine preko plesov madžarske in slovaške narodnosti ter plesov iz Šumadije in Pomorav-ja vse tja do vlaških plesov ob ro- munski meji; vmes so bile nanizane pevske točke, ki so jih izvajali ženski pevski kvartet ter vokalna solista Mihajlo Oneščuk in Marija Savič, medtem ko je solistka Vera Savič poskrbela za poseben „po-klon" z venčkom slovenskih narodnih pesmi; izvajalce je spremljal narodni orkester KUD „Sveto-zar Markovič", ki je posebej zaigral še tri kola; svoj prispevek k celotnemu sporedu pa je dal tudi novosadsko-mariborski gledališki igralec Soldatovič, ki je poleg povezovalnih besed prispeval še so- SPD „Danica" v Šentvidu in SPD „Vinko Poljanec" v škocijanu vabita na MIKLAVŽEVANJE ki bo v nedeijo 7. decembra 1980 ob 14. uri v Kuiturnem domu v šentprimožu. Na sporedu bo ceiot-na opereta „Mikiavž prihaja" s skupno 60 nastopajočimi. Nato spiošno obdarovanje otrok. PrArčwo listični vložek — odlomek iz vojvodinske komedije „Vas Saruie" ter ..venček" kletvic v jezikih, ki so doma v Vojvodini. O sporedu v celoti moremo zapisati le najboljšo oceno, kajti tako po plesni kot po pevski in glasbeni Antifašistični dnevi v Cetovcu Skupno z Avstrijsko visokošolsko zvezo je celovški antifašistični komite priredil ta teden ..Antifašistične dneve" v Celovcu. V sredo pa je bil v vseh večjih mestih Avstrije antifašistični dan, ob katerem so antifašistični komiteji v teh krajih organizirali razne prireditve S katerimi opozarjajo na delovanje skrajno desnih neonacističnih organizacij. V Celovcu so v okviru teh dni organizirali sledeče prireditve: v ponedeljek na univerzi filim Šolohova ^Človeška usoda"; v torek film „Prezident v cksilu", ki prikazuje načrte desničarskih sudetskih združenj in predavanje z diapozitivi o desnem ekstremizmu v Avstriji, ki prikazuje prepletenost desnoradikal-nih organizacij z neonacistično tradicijo v Avstriji. V četrtek je nastopala v koncertni dvorani igralska skupina iz gimnazij v Miirzzuschlagu z igro „Sami dobri Avstrijci", ki se ravno tako bavi s problemom fašizma. Danes zvečer pa prirejata antifašistični komite in visokošolska zveza na univerzi predavanje z diapozitivi o ^fašizmu" (ob 18. uri v Club-centru na univerzi). Ob 20. uri pa bo prav tam antifašistična prireditev, na kateri nastopa znani pevec in igralec Heino Fischer z antifašističnimi pesmimi. Na tiskovni konferenci začetek tedna so organizatorji predstavili spored antifašističnih dni pa tudi cilje komiteja, ki je bil v Celovcu ustanovljen približno pred enim letom. Predstavnica komiteja Tatjana Zei-chen je med drugim povedala, da skuša delovati antifašistični komite dvojezično, to pa posebno zaradi tega, ker so koroški Slovenci mnogo in odločilno prispevali k boju proti fašizmu. Predstavila je tudi „Osno-vo" komiteja, ki so jo tiskali v nemškem kot tudi v slovenskem jeziku. Tam je povedano, da je celovški komite nadstrankarsko in od strank neodvisno združenje antifašistov različnega ideološkega, strankarsko-politič-nega in svetovnonazorskega prepričanja. Kot skupno izročilo vseh sodelavcev so si izbrali antifašistično izročilo Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. V prvi vrsti se bori komite „za izpolnitev antifašističnih določi! Avstrijske državne pogodbe, predvsem za izpolnitev členov 4, 7 in 9. To pomeni med drugim za prepoved ANR in NDP ter vseh ostalih neofašističnih združenj, za prepreči- tev šovinistične in nemškonacionalne propagande organizacije .Karntner Heimatdienst', za izpolnitev demokratičnih pravic narodnostnih manjšin v Avstriji." Poleg tega vsebuje osnova še točke, ki obravnavajo preprečitev neonacistične agitacije in kandidature, informacijsko delo v antifašističnem smislu, posebno v šolah in delovanje za prijateljstvo med narodi in za popuščanje napetosti. Celovški komite si je zadal nalogo, da politično pripravi javnost na nevarnost takšnih organizacij že preden začnejo delovati skupine kot ANR na Koroškem in opozarja, da je treba takšne poskuse desnoekstremncga delovanja zatreti že v kali. Delovanje komiteja pa naj pomaga preprečiti dogodke kot bombni atentati v Bologni in Munchenu. Pri tem so opo- zorili na desnoekstremno mišljenje, ki je zasidrano pri nekaterih učencih na višji tehnični šoli v Borovljah, ki je prišlo do izraza na zadnji prireditvi antifašističnega komiteja in Levega bloka v Borovljah, na katerem so se oglašali nekateri pristaši te nazadnjaške ideologije prav iz te šole. V zvezi s fašizmom je treba še omeniti, da je izdal dokumentacijski arhiv avstrijskega odporniškega gibanja pred kratkim brošuro, ki ob primeru organizacije ANR obravnava pojav neonacizma v Avstriji. V brošuri obravnavajo avtorji neonacistično mišljenje te organizacije, poleg tega pa obravnavajo možnosti kandidature takšnih organizacij, slikovna dokumentacija o delovanju te desno-ekstremne organizacije pa zaključuje brošuro. PiSMA BRALCEV: Kaj je izjavila KPO o Oktobrskem taboru? Pod zgornjim naslovom smo v eni izmed zadnjih številk objavili dopis treh predstavnikov pripravljalnega odbora Oktobrskega tabora. Na ta dopis nam je predsednik deželnega vodstva KPO za Koroško Arnulf Raimund poslal pismo naslednje vsebine s prošnjo, da z njim seznanimo tudi bralce našega lista. In der Ausgabe Ihres geschatzten Blattes vom 7. 11. d. J. veroffentli-chen Sie einen kurzen Artikel mit der Fragestellung: Was hat die KPO iiber die Oktoberarena erklart? Als Fragesteller scheinen dabei die Unter-zeichner Marenits, Dr. Saxer und Peter Wicser auf. Sie beziehen sich dabei auf eine Veroffentlichung im Pressedienst der SPO „publik" vom 21. 10. d. J. Weil wir es auch nicht svissen woher „publik" liber die Mei-nung der KPO Karnten „informiert" wurde, bitten wir Sie diese Frage direkt an „pub!ik" oder an die KTZ zu richten. Ober die Meinung der KPO zur Oktoberarena 1980 gibt es einen Be-schluB der Landesleiteung der KPO vom 21. 9. 1980 und eine Aussen-dung in der Ausgabe des Volkswille vom 23. 9. d. J. Im BeschluB heiBt es: „A!s Ausdruck des Protestes da- gegen" (gemeint sind die offizielle Landesfeicr, das getarnte SS-Treffen am Ulrichsberg u. a. m.) „erscheint die vod den slowenischen Organisa-tionen gemeinsam mit deutschsprachi-gen Demokraten und Antifaschisten geplante Oktoberarena-Oktobrski tabor mit ihrem Versuch dem 10. Oktober einen neuen Inhalt zu geben." Wenngleich nicht offizieller Mit-veranstalter der Oktoberarena 1980 hat unsere Presse — der Volkswil!e, die Klagenfurter Stadtzeitung der KPO u. a. — wiederholt auf diese Veranstaltung ausmerksam gemacht. KPO-Mitglieder haben auch die Oktoberarena besucht. Gleich anderen erhielten unsere Klagenfurter Genos-sen die Moglichkeit in der Messehalle politische Literatur anzubieten. Der Landesobmann der KPO leistete auch der schriftlichen Einladung des Vor-bereitungskomitees Folge und hat an der AbendveranStaltung der Oktoberarena am 11. Oktober d. J. in der Messehalle teilgenommen. Wol!en Sie dies bitte den Frage-stellern und ebenso Ihrem verehrten Leserpublikum zur Kenntnis bringen. Mit freundlichen GrliBen Arnulf Raimund Obisk hiše cvetja preložen na pomlad 1981 Enodnevni iziet v Beograd z obiskom Hiše cvetja — grobnice predsednika Tita, ki sta ga pripravijaii Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Zveza koroških partizanov, bo mora) biti zaradi neugodnih vremenskih razmer (ietaiišče Brnik je biio v zadnjem mesecu zaradi goste megie večkrat zaprto), pa tudi zaradi nezadostnega števiia prijav preložen na pomlad 1981 Vse tiste, ki so se prijaviti in tudi že vpiačaii akontacijo na konto pri Zvezi siovenskih zadrug, prosita organizatorja za razumevanje. Prijava in vpiačiio bosta seveda veijaia za iziet spomiadi 1981, o katerem bodo podrobnosti še pravočasno ob-javijene. ŽSO plati je bi) to res pravi užitek — doživetje, ki se ga bodo obiskovalci obeh prireditev gotovo še dolgo spominjali. O tem je pričalo tudi njihovo dolgotrajno navdušeno ploskanje, s katerim so izvajalcem izrekli svoje priznanje in svoio toplo zahvalo za res lepo darilo, ki so ga nam prinesli iz sončne Vojvodine. S svojim izvrstnim sporedom so nam to daljno deželo približali in predstavili v njeni narodnostni pestrosti, v njenem kulturnem in folklornem bogastvu, predvsem pa v njenem vzornem bratskem sožitju, ki pozna le enakopravne ljudi ne glede na njihovo poreklo in jezik. Za vse to iskrena hvala KUD ..Svetozar Markovič". Obeh prireditev so se udeležili tudi predstavniki Avstrijsko-jugo- siovanskega društva ter jugoslovanskega konzulata v Celovcu: v Borovljah častni predsednik Matija Krassnigg in podpredsednik Thomas Truppe ter konzul Alfonz Naberžnik in vicekonzul Svetislav Popovič, v šentprimožu pa podpredsednik Josef Schantl in konzul Zarol Šandor; prav tako sta bila navzoča tudi podpredsednika ZSO Hanzi Ogris oziroma Janez Wutte-Luc. Člani KUD ..Svetozar Markovič" so pred svojim odhodom iz Koroške v Železni Kapli položili šopek rož pred spomenik padlim partizanom in žrtvam nacističnega nasilja in tako počastili spomin žrtev, ki smo jih doprinesli koroški Slovenci v boju proti nasilju za življenje v svobodi. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VABi NA REViJO Kemjakovih pesmi v nedeijo 14. dec. 1980 ob 14.30 uri v Domu giasbe v Ceiovcu Na prireditvi ob priiiki 1. obietnice smrti Pavia KERNJAKA bodo nastopiti zbori iz Roža in Podjune. Vstopnice v pisarni SPZ - Gasometergasse 10 in pri krajevnih prosvetnih društvih. Prisrčno vabijeni! SPD „Bi!ha" v Vojniku V soboto 22. novembra je igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva ..Bilka" iz Bilčovsa gostovala v Vojniku pri Celju. Vabilo je prosvetno društvo „France Prešeren" iz Vojnika, ki je v stalnih stikih s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu. Mladi igralci iz Bilčovsa so že spomladi pripravili komedijo Marjana Marinca „Ad acta", ki je res polna humorja, a so jo doslej igrali šele dvakrat. Sodelavci prosvetnega društva v Vojniku so našo skupino sprejeli z odprtimi srci. V pozdravnem nagovoru so poudarili, da Slovenci iz matične domovine intenzivno spremljajo naša politična in kulturna delovanja, da nam želijo dati pobude in moralno oporo v našem vztrajanju na slovenski besedi. Predsednik SPD „Bi!ka" Gašper Ogris-Martič se je v imenu društva in v imenu Slovenske prosvetne zveze zahvalil za vabilo in izrazil željo, da bi še vnaprej ostali v stikih. Naši igralci so potem s srcem in talentom odigrali zabavno komedijo in občinstvo jih je nagradilo z navdušenim aplavzom. Po predstavi smo skupno sedli k prigrizku, kjer je v prijetnem vzdušju tekla beseda o kulturnem delovanju in o težavah, s katerimi se srečujemo. Razšli smo se v prepričanju, da se bomo še večkrat srečali, bodisi na Koroškem ali pa v Sloveniji. S. R. Bradnia dovoznih cest za karavanški predor napreduje Mnogo smo že brati, tako v domačem kakor tudi v tujem tisku, o gradnji oziroma pripravah za gradnjo karavanškega cestnega predora, ki bo povezovat Avstrijo z Jugosiavijo med Podroščico in Hrušico pri Jesenicah. V pičlih šestih tetih, teta 1985 naj bi po domnevi strokovnjakov že bit zgrajen predor, ki bo velika olajšava na cestnem prometu med Evropo in Bližnjim vzhodom. Na tej relaciji so sedaj edina ovira pogorje Karavank, preko katerih se vzpenjajo strme in ovinkaste ceste, ki so zelo neprikladne za osebni zlasti pa še za tovorni avtomobilski promet. Pozimi pa je sploh včasih tako, da po več dni ni mogoče zaradi obilice snega priti preko hribov. Ta nevšečnost bo seveda odpadla z izgradnjo predora, skozi katerega se bo odvijal nemoten promet skozi vse leto. Torej velika gospodarska pridobitev. Ker bo realizacija tega projekta povezana z velikimi stroški, bodo pobirali cestnino. Na avstrijski strani so začeli z izgradnjo dovozne ceste k predoru že lansko leto. Treba je bilo zgraditi most preko potoka Gračenice in povečati podvoz pod železniško progo. Tudi na jugoslovanski strani gradijo cestni dovoz do mesta, kjer bodo začeli graditi predor. Tudi tam bo treba zgraditi velik most oziroma viadukt, ki bo med drugim šel preko Save in prek go- Umr! je Joža Kržišnik V Mariji na Ziii smo začetkom jeseni spremili k zadnjemu počitku nekdanjega mizarskega mojstra Jožo Kržišnika starega 89 let. Rodil se je v Žirovnici na Gorenjskem, vendar je že kot deček prišel na Malo sedlo. Ljudsko šolo je obiskoval v Mariji na Žili, za mizarja pa se je izučil v Šmartnu pri Beljaku. Postal mojster in bil dolga leta član izpitne komisije v Beljaku. Bil je odbornik Posojilnice Marije na Žili, ki ima sedaj svoj sedež v Beljaku. Dokler mu je zdravje dopuščalo, se je vestno in redno udeleževal sej. Rad se je vozil s svojim avtom (bil je velik prijatelj avtomobilov) v bližno mesto in preko Korenskega sedla v domovino svojih prednikov. To je v zadnjem času delal kljub temu, da ga je že trla zahrbtna bolezen. Ko je bilo že prehudo, je moral na operacijo. Po prestani operaciji je po nekaj dnevih ugasnilo življenje. pisatelja in duhovnika Ksaver Meška (bil v medplebiscitni dobi za župnika v Mariji na Žili) v Selah nad Slovenjgradcem. Joža je bil tudi dober pevec, ki je od obstoja cerkvenega pevskega zbora leta 1964 pel v cerkvi. Po pokojnikovi lastni želji, so mu v slovo na pokopališču v Mariji na Žili zapeli pevci Slovenskega prosvetnega društva „Jepa-Baško jezero". Za 50-letno sodelovanje v cerkvenem pevskem zboru, se mu je iskreno zahvalil mag. Richard Kogler, ki je pogrebni obred lepo opravi) v obeh deželnih jezikih. Tudi dr. Mirt Zwitter, poslovodeči podpredsednik Slovenske zadružne zveze, je kot po navadi našel primerne in tehtne besede, zaslužnemu odborniku v slovo. renjske ceste, ki povezuje Jesenice s Kranjsko goro. Pred nedavnim so bili ponovno razgovori med jugoslovanskimi in avstrijskimi predstavniki v okviru „ m e š a n e avst r i j s ko-j u g o s I o v a n s k e komisije za gradnjo karavanškega predora". Na tem sestanku so se v glavnem pogovarjali o financiranju gradnje. Dogovorjeno je bilo, da bo vsaka stran prevzela nase po 400.000 šilingov, kredite za ostale stroške pa bi poskrbela Jugoslavija. Cestni predor je na avstrijski strani dolg 4414 metrov, na jugoslovanski pa 3450 metrov. Čeprav je jugoslovanska stran skoro za en kilometer krajša, pa imajo Jugoslovani toliko večje težave z geološkimi razmerami, ki so skrajno neugodne. To so pokazala že dosedanja vrtanja oziroma raziskave. Vzporedno z gradnjo predora pa Jugoslovani gradijo tudi trans-jugoslovansko avtocesto „Bratstva in enotnosti", katere dolžina znaša 1200 kilometrov. Do sedaj je na tej relaciji zgrajenih že več sto kilometrov avtoceste, ki omogoča hitrejšo in varnejšo vožnjo in tako bistveno časovno zbliža severne jugoslovanske republike z južnimi. Izgradnja cestnega predora pod Karavankami in avtoceste „Brat-stva in enotnosti" ne bo samo velikega gospodarskega pomena za Jugoslavijo in Avstrijo temveč za vso Evropo in Bližnji vzhod, saj sta ravno ta dva objekta ključ za boljši gospodarski razvoj med nafte lačnimi evropskimi državami in nafte sitim arabskim svetom. Dunajski študenti gostovati naTržaškem Joža, kot smo ga klicali, je bil miroljuben, skromen; skratka prijeten človek. Vsi smo ga zelo cenili. Zato je tudi razumljivo, da se je velika množica od blizu in daleč (iz rože-škega, šentjakobskega in bekštanjske-ga kraja ter iz Perave) udeležila pogreba. Iz Gradca je celo prišel zobozdravnik dr. Erat. Med pogrebci sta bila tudi domačina, mestni svetnik Napokoj Anton in deželni poslanec Prettner Franz. Velika množica pogrebcev je bila prepričljiv dokaz, kakšen ugled je pokojni Joža užival med prebivalstvom. Z Jožom smo pokopali tudi kos zgodovine bivše občine Marija na Žili. Joža je že mlad pristopil k požarni brambi, na katerega domu je bil takrat slovenski napis. Leta 1952 je Joža s tedanjim županom Pavlom jobstom in pokojnim zdravnikom dr. Eratom obiska) Na povabilo sekcije PCI/KPI občine Dolina/San Dorligio smo se igralska skupina Dunajskega Kluba odpeljali 8. novembra na Tržaško. Nastopili smo z našo agitko ..Prizori iz nemških noči" na centralni proslavi oktobrske revolucije v gledališču „France Prešeren" v Boljun-cu/Bagnoli. V nabito polni dvorani naš je sprejelo kakih dvesto gledalcev s frenetičnim aplavzom. Uvodoma so spregovorili tajnik občinske sekcije komunistične partije Germano Švara, župan sosednje občine Willer Bordon ter slovenska senatorka v italijanskem parlamentu, komunistka Jelka Gerbec. Gledalci so zamaknjeno sledili naši igri. Čeprav se bavi z dogodki na dvesto kilometrov oddaljenem Koroškem, so izpoved dobro razumeli, saj se tudi sami z dneva v dan spopadajo z oživljajočim se neofašizmom in šovinizmom. Po nastopu nam je čestitala senatorka k uspeli predstavi. Predlagala nam je, da bi igrali ..Prizore..." še po vaseh na Tržaškem in Goriškem. Naslednji dan smo bili gostje v Mačkoljah, vasici s stopetdesetimi prebivalci, kjer je otvoril komunistični župan občine Dolina/San Dorligio Edvin Švab kulturni dom. Težkega srca smo se poslovili od gostoljubnih tržaških prijateljev. V tolažbo pa nam je, da se bomo že meseca februarja spet podali tja dol. BisfnsAra zgrod/ba ^ (V spomin na Črnkovo mamo) V ^TM/Ae/K %70 ime/ zJ%; njen JpO-jco; Jom. V tijtem 3miBe/K, /šjer jMo ^gjžico m%' /;%JjM pevec. V poJjMKjMZ? Atenah, ^jer g% ;'mgf% M;eM e Jim Tevže; in njen mož /ože Part/ /z Roža. Njen oče je M jgmozguejteH go-j/?oJ%?*. Pr/ Bij/ jo Bi/i Mape; /n JeB-/e, BZjtrZca je poganjala Bo/cM njegovega m/im;, ob neJeviB ;'n prazni-BiB yo M; vprežen; bon); v njegov Bo/eje/j. BZ/o je troje otrob; Jve BčerZ ;n s;n — KrAta, Pepba ;n Tevžej. Ko je je na vaj; m/e/ tneg poe/ nogam/, je je meJ bamn/ m/e/a pje-n/ca za pogačo. Deb/et/ jta jo naji-pa/Z. A//Zn je prešerno b/opota/, Je-b/et/ jta najmejan/ b/epeta/;'.* v m/Zna je bZ/a zabarjena Joba za top/e Janje vašbib pobov. 7V%J e/arm/ je bZ/ zvončeb, Ja Jta ča/Z, baJar je prije/ bater/ zaJtran brabapebe. Tevžej je bZ/ TMiJgrjen za štaJij, to reb/Z gojpoJ, pa je oJje/ v gim-naz/jo. Potem je je oj/oči/ za ,bo/jj/ brab', za JtaJ/j prava. Ko ga je v cetarjbem mejta zab/jačZ/ z Jobto-ratom, je zbo/e/ Zn — amr/. Tevbe-m/ja. KorojbZ j/ovenjb/ roj je zga-b;7 jvoje t/bo apanje na oporo, na pravno pomoč v Jt/jbZ. /n ta je je bZ/a po zgab/jenem p/eb/jcZta razbo-bot;7a na vteb poJročjiB našega javnega ž/v/jenja. Tevžej bZ b;7 nat eJZn/ oJvetnib v j;'/Z, babor je bZ/ Prane Peteb naj eJ/n/ zJravn/b v j;7i. Potem je Pepba pojta/a PorovnZca v PoJgorZ pr/ Ra Ji, Tevžej pa je Kr/jtZ je ma/o prej tvojo jmrtjo Je-ja/.- /ožeta Part/na Zz A/ač bZ vze/a, moJer gojpoJar Ja je Zn ponojen 3/ovenec. /n je je vJa/a, že nebo/Zbo v /et/b. /n jpet je bZ/o troje otrob — Jpet Jve bčerZ Zn jin. /n ČrnbZja je bZ/a Je/avna babor mrav/ja. 7n je bZ/a zanej/jiva babor ara. /n je bZ/a t/ba babor zavetje. Nijo je Jozore/Z njen/ trije za /jaJ-jbo jo/o, bo jo že za/aja/i gejtapov-jbi pji na ČrnbovZ goric;' Zn jo mora/;' povezat/ ca/e za 7?ejje/Berg. Ja bZ je bZt/erjevc/ mog/Z nažretZ nj/bove zem/je. y4/Z /ože Zn Krijta nijta B/ec-nZ/a, najti jo bZ/e prj/ po/ne jo/z, p-re-Zit/b navznoter, /ože je v ji/i ačZ/ iz-se/jeno Ječo pitanja Zn branja. Ko je je bončno pojvet;7a zarja JvoboJe naJ njano Peco Zn je je Jra-ž/na vmZ/a na tvoj Jom, jo ma bZ/Z otroci že oJtajeni, ber ni trne/ biti njibov Jom ce/a tri /eta Zn tri meječe Zn tri JnZ. /n bomaj Jo JomačZjo za j;'/o obnovZ/Z, je Krijto atJarZ/a moževa nezgoJa, Ja je zgabi/ nogo. /n jpet ni b/ecni/a, temveč poJvojZ/a napor v Jrobnem te/eja. 7n bo ji je amr/ mnogo prezgoJaj, je ZzročZ/a jbrbjtvo za Črnbovo JomačZjo m/a-Jema /oza. Pa Erni Zz jojeJnje vaji. 7n jpet je bZ/o troje otrob — Jpet Jve bčerZ Zn Jin. Vti jo v j/ovenjbib jo/ab; bčerZ v ce/ovjbi gimnaziji, jin v mariborjbi jreJnji bmetijjbi. Potem je babica Krijta na vtem /epem /eg/a. Njena noga je baJo oteb/a. To je prij/o o J bo/ena in je bi/o trJo babor p/ob. Ri/a je ža/ojt-na, ber ni mog/a več vjtafi, ni pa obapava/a. Bi/a je vJana v neizproj-nojt neozJrav/jivojti. VJana babor na 77ejje/berga, /e Ja z g/ob/jimi braziJami v /ica in je bo/j prozornim pog/eJom ve/ibib jvet/ib oči, bi jpra-jajejo; je bi/ Jtrab prej živ/jenjem v 77it/erjevem rajba večji babor je jtrab prej b/ižnjo jmrtjo v broga prijazne Jražine? KJo bi to veJe/f — Samo mrtvi vejo za rejnico. ZgoJba j/ovenjbe borojbe bmetice. Brez g/ajnega janajtva, brez b/ijča. Korojba ZgoJba. Dramatična in po-nojna, Jtožna in jpoJbaJna, vajbo jbromna in Jražbeno čijta. S/ovenjba ZgoJba na borojbi zem/ji. Rejnična. V Smibe/a bo oJj/cj ime/a b/aga Krijta tibi jpomin v tvojem tibem mo/čečem Joma.. Če bi m/in ob BZ-Jtrici te nate Jni te b/opota/, bi te oj ža/otti tam attavi/. 3miBe/jBi zvonovi oJ Ja/eč oJmevajo po atrajenib bittrijbib njivab in travnibib. Tibo, obzirno, Ja je ne bi prebaJi/i iz njene neme tpobojnotti. Sneg ob/iab/ja b/ižnje zimtbo amiranje. Težbi to borabi za njeno brtto. Težbi babor neizpo/njeno hrepenenje BorojBegg t/oventbega roJa. Roja, bi pobopaje eno tvojib tibib, vJanib mater. Ce/ovec, 23. I/. 79S0. /anbo Ažettner Slovensko prosvetno druitvo ..Obir" na Obirskem vabi na komedijo Marjana Marinca AD ACTA Iti bo v soboto 29. novembra t980 ob 20. uri zveier pri Kovaču na Obirskem. Gostuje igraiska skupina Siovenskega prosvetnega druMva ..Bitka" iz Bit-čovsa. Ljubitetji humorja prisrčno vabijeni! Valentin Potanšek 59 a H . de) Poleg tega je lahko svobodno razpolagal s časom. Ko je bita pri Zoranovih košnja, si je sam dal dopust, ker je bil s sečnjo v gozdu tako daleč v naprej, da ne more priti do nobene zamude, pa če kar tedne lije iz oblakov in bi gnojne vile letele iz nebes. Vse je vkalkuliral. Da prevzame veliko sečnjo, je poskrbel prekupčevalec Tone. Skratka: Obljubil mu je tako dobro ceno za sečnjo od metra in toliko posebej spet za gonitev, da drugi mojstri o tem niti sanjati ne bi smeli. Zakaj? Ker je vse to ostalo tajno med Tonetom in Jožefom. „Jožef, Jožef ubogaj me, eno kravo dobiš s to ceno povrhu!" Je trčil Tone s kozarcem dobrega vina. „Če kar tri krave zaradi tega zate preostanejo, bi ti najraje še to svojo dodal!" je nazdravil Jožef. Odprto sta si razkrila račune, da bosta prav tako drug ob drugem največ zaslužila. Ko sta prišla na Matevža, da ga uvrsti za nekakega mojstrovega namestnika, kar je Tonetu zelo prijalo, sta si bila vendarle bot. In vzrok sta naredila. Pismene pogodbe nista nikdar pisala. Zanesla sta se drug na drugega. Kar je tudi držalo. Taki so pravi drvarji. V tej zvezi je Matevž prvič na vse kriplje ugovarjal očetovi ponudbi, ko sta o tem govorila. On se je tako zadovoljno uživel v svoj planinski kraj gori za Rjavim plazom. Sečnje bo še za leta in leta naprej. Brunarica se mu je zakoreninila kot prijetno bivališče. Še več. Nihče ni vedel, če pa že kdo od ožjih kolegov, je molčat ko grob, da ima Topiška koliba nekaj na sebi. Spomladi je bilo, ko je prišla prvič. Najbrž dogovorjeno. Ko so zorele jagode, je bita v kolibi. Ko je bil čas borovnic, je bita zopet tam gori. In vedno skrivnostno. Lonka! Bila je sedaj povita mlada ženska z vsemi čari dojk in ljubezni žejnih oči. Naravna dediščina cvetenja, oplajanja, rojevanja in razdajanja samega sebe v orgazmu ljubezenske silovitosti, ki je bila v njej podnevi in ponoči, se je v njenem bistvu tako zgoščeno potencirala, da je bilo njeno poželenje neutešljivo. Ni bila pohotnost, ki se razteza na moškost na sploh. Ne. Lonka je bila samo za svoja dva moška: Za starejšega, zrelega čebelarja. In za mlajšega, od nje odvisnega Matevža. V tem nihanju med obema je vselej za odsotnega pomenila čakanje. Krotko čakanje, ki se ne razpoči v ljubosumnosti. Hkrati pa za pričujočega zagotovilo: Samo mene ima zares rada! Matevž in Lonka sta se ljubita na noroglav način, kakor da hočeta dognati, v kolikor bosta prekosila prejšnje uživanje. Če sta se ljubila popoldne, je mirovala Lonka do polnoči, da se iztrezni in ujame v realni danosti sveta. Da je spet govorila vsakdanje reči, v katere je sproti vnašala nežnosti zanj. Da je on začel gosti v drvarski brunarici in je ona plesala. Ker je kdaj prej pod poribala, da je bil čist kot v skrbnih kmečkih izbah za velike praznike, je plesala bosa. Tudi njena stopala so godca erotično spreletavala. Ko pa je bila doma in se dobivala s čebelarjem le, kadar je bilo njej po volji, je pletla velike načrte bodoče ugledne in imovite gospodinje na lepi kmetiji. Malo je že zavohala, koliko prihrankov ima čebelar. Potem čaka nanj še Podlesnikova dota, ki bi bila sedaj krepko lepa, če bi les posekali. Ona sama pa tako pričakuje svoj delež od materinega posestva, kjer je tudi lep les. Ob teh premišljevanjih je Lonkino gledanje na svet in življenje izviralo iz čisto praktičnih razlogov. Tako je videla pot v bodočnost: Biti samostojen in imeti zajetno posest. Kdo ti potlej more kaj? Nihče! Posestnik je posestnik. Sam razpolaga s svojim imetjem. Biti mora imetje, ki se nekje tudi pomnožuje. Seveda ob delu. Ob pametnem in preudarnem delu. Ne samo nekako kmetovanje, kot so delali stari. To ni za današnji svet. Zato pa jih jemlje boben, ker so predolgo tičali v starem gledanju! Tudi kmet mora iti po modi. Po modi v mišljenju najprve. Znanje in posest je višek vsega. To je ona dobro uganila. Toliko je slišala v gospodinjski šoli. Tisto pridigovanje in govorjenje nun pa se ji je scela smešno zdelo. Da bi človek vedno samo na to mislil, kaj bo, ko bomo umrli! Beži ga kidati! Saj tudi samostani obstajajo le, ker vse stoji na zdravih gospodarskih temeljih. Torej na posesti. Seveda ni bila Lonka brezverna. Verna v smislu ugleda pa tudi ne. Bila je za svoj stan in svojo starost svoboden človek. O tem je govorila kdaj s čebelarjem, poredko pa z Matevžem. Ker oče Jožef ni in ni mogel nagovoriti svojega sina Matevža, da gre k njemu za namestnika mojstra, je moral povrtati, kaj je vzrok temu, da se tako brani boljšega zaslužka. Matevž je globoko pogledal očetu v oči in se medeno nasmehnil. „Tako je, da sem tukaj ne le zadovoljen, kar se tiče denarja, pa ne samo srečen, kar se tiče harmonike, tukaj sem tako srečen, da bi nikjer drugje ne mogel biti!" Zoran ni vedel, kam pes taco moli, pa se je hotel pošaliti. Ker ni vedel za skrivajne zadeve s Polon ko na planini, je dreznit: O — Štev. 48 (1996) vS*:*3 28. november 1980 St