Poštntaa plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 19. ma]a 1958
Štev. 11S. leto XII. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in oprava: Maribor, Grajiki trg 7 / TeL uredništva in uprave 24-55 Ishaja rasen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. ari / Velja mesečno prejeman v opravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din t Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
99
Ob meii
Globoko je zakoreninjena ljubezen našega človeka do rodne grude. Kri in znoj našega kmeta, dninarja, viničarja, delavca napajata to zemljo, podedovano ;n ljubljeno. Svoje čuva, brani in goji, tujega ne mara. Zadovoljen je s tem, kar ima, na tuje mu pogled ne škili. Marljiv je in delaven. Od zore do mraka mora garati, če se hoče vzdržati. Mnogo udarcev je prišlo v zadnjih dveh, treh letih nad našega obmejnega kmeta, pa jih je vzdržal, ker je vajen borbe za obstanek.
V zadnjem času pa krožijo ob naši meji svojevrstne obljube. Cujejo se obljube, ko da bi šlo za »paradiž« na zemlji, ko prav dobro vemo, kako je s takšnimi »paradiži«. Imaginarni razširjevalci govoric izrabljajo stanje, v katerem se nahaja naše obmejno kmetsko gospodarstvo. Cene mesu so se dvignile, pa nima naš kmet od tega ničesar. Pa bi lahko imel, ko bi bilo drugače... In vino! Za takšne uboge pare ga mora prodajati, ko bi bilo to vse drugače, če bi se to in ono spremenilo. Pa poljedelski stroji bi bili cenejši, vse bi bilo bolje. Tudi denarja v gotovini bi ne manjkalo. Vidite, vse to bi lahko bilo, če...
Takšne omamne obljube razširjajo ima šmarni ljudje, ki bi bili morali postati deležni dobrotljive milosti in prilke, da naj-preje sami na lastni koži in lastnem želodcu preizkusijo blagodati takšnega »paradiža«. Naš obmejni kmetovalec je v življenjskih stiskah. Povsod so danes tegobe in težave. Pri nas pa si človek reže svoj kruh vsaj brez nakaznice in brez nadzorstva. Pa naš obmejni človek tega ne ve. Posluša neumne, varljive govorice, potem pa po svoje sklepa. Ti sklepi pa so napačni, lahkomiselni in prihajajo iz omahljivega, še neoblikovanega značaja našega obmejnega človeka. Posledica teh domnev, zaključkov, ugibanj in sklepanj pa je neke vrste otopelost, ki predstavlja psihološko osnovo za dostopnost vsemu, četudi še tako nesmiselnemu in neresničnemu. Ta značilna lahkovernost našega človeka je zahtevala že toliko bridkih razočaranj, trpkih izkušenj. Pa je je navzlic temu še vedno v preobilju.
Tisti, ki odločajo, bi morali vedeti, da je nacionalno vprašanje prvenstveno socialno vprašanje. Zadovoljstvo z življenjskimi prilikami, ustrezajoč življenjski standard, dostojno človeško življenje — to so oni temelji, na katerih mora biti zgrajena nacionalna vzgoja. Je pač stara resnica, da gre idealizem skozi želodec. Potrebne bi bile reforme gospodarsko socialnega značaja, pa bi naš človek z dobrim, sočnim dovtipom odpihnil vse tiste neštete vabe, obljube in namige, ki gredo od ust do ust, od ušesa do ušesa, in ki ustvarjajo v ljudeh neko razpoloženje, neke pojave, ob katerih se moramo resno zamisliti.
Letos poteka 20 let osvobojenja, ujedi-njenja. Treba bo poživiti spomin na to, kako je bilo, treba pa bo tudi poskrbeti za sugestije, ki naj našemu obmejnemu človeku predočijo, kako bi lahko bilo. Stiska, ki jo danes čutimo ob meji, pa ni samo gospodarsko socialnega značaja, ampak tudi duhovna. To duhovno raz-strojstvo je najnevarnejše, kar more biti. Ob 20 letnici svobode in ustvaritve Jugoslavije bi teh pojavov ne smelo biti. Potrebno je, da posvečamo tem zadevam večjo pažnjo. Prvi pogoj za uspešno reakcijo pa je v ublažitvi sedanjega strankarskega stanja, v pritegnitvi sposobnih nacionalnih delavcev, ki so morali preko
Nenaden prelom v pogajanjih med Parizom in Rimom radi ipaniie
RIM, 19. maja. Za včeraj napovedan; sestanek italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana s francoskim odpravnikom poslov Blondelom je izostal. Na Blonde-lovo vprašanje v zunanjem ministrstvu so mu sporočili, da sestanek z grofom Cia-nom ni mogoč, ker se Italija ne more dogajati s francosko vlado tako dolgo, dokler ne izostanejo francoske pošiljatve orožja in vojnega materijala za republikansko Španijo. V tukajšnjih krogih domnevajo, da je nastal med Francijo in Italijo glede pogajanj prelom radi španskega vprašanja. Iz Pariza poročajo, da prevladuje vtis, da hoče Rim postaviti sedaj špansko vprašanje v ospredje evropskih spornih vprašanj. V Londonu je
napravil prelom pogajanj zelo mučen vtis in je lord Halifax telegrafično naročil poslaniku Perthu, da se pri italijanski vladi zanima za trenutno stanje in da nudi angleško posredovanje.
LONDON, 19. maja. V tukajšnjih političnih krogih se opaža v zve~? z zastojem francosko-italijanskih pogajanj neko naraščajoče vznemirjenje. Prvotno so domne vali londonski krogi, da bodo pogajanja po koncesijah, ki sta jih dali Anglija in Francija Italiji v ženevskem okviru, ugodno potekala in da bo podpis francosko-italijanskega žentlmenskega agreementa sledil še v teku tega meseca. Najnovejša poročila pa so to naraščajoče vznemirjenje londonskih krogov še stopnjevala.
Fuzija obratov v Zenici, Varešu in Lubiii
SARAJEVO, 19. maja. Na svojem Inšpekcijskem potovanju po bosanskih rudo kopih je prispel minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič v Sarajevo. Sprejel je zastopnike tiska, ki jim je izjavil, da je sklenjena združitev obratov v Zenici, Varešu, Lubiji in Brezi. Vprašanje 3e še, kako oskrbeti za to potrebni kapital,
da se orjaško podjetje fuzionira. Viada le odločena, da reši vprašanje oskrbe siro-vin za jugoslovensko kovinarsko industrijo. Glede vprašanja koordinacije fuzio-niranih bosanskih obratov s Kranjsko industrijsko družbo je izjavil minister, da bo svoj delovni in investicijski program slej ko prej lahko samostojno razvijala.
Brazilski protest v Berlinu
BERLIN, 19. maja. United Press poroča: Tukajšnji brazilski poslanik Jose De Aragajo je v zvezi z napadi nemškega tiska proti brazilski vladi in prezidentu Var
gasu obiskal zunanjega ministra Ribbentropa in mu ob tej priliki izrazil protest svoje vlade proti takšnemu načinu poročanja.
Sučau — kitajski Verdun!
HANKAU, 19. maja. Reuter poroča: S kitajske strani demantirajo vesti, češ da je lunghajska železnica presekana. Službe no zatrjujejo, da kitajske čete še vedno držijo Sučau in da ga ne mislijo Izprazniti.
Z japonske strani priznavajo, da se je maršalu Čangkajšku posrečilo, da je svoje najboljše čete pri Sučau potegnil iz japonskih klešč, ki so Kitajcem grozile radi nevarnosti obkolitve.
Nova vojna med Bolivijo in Paragvafem ?
BUENOS AIRES, 19. maja. »United Press« poroča, da sta ministra zunanjih zadev Bolivije In Paragvaja sprejela poziv na novo konferenco v Buenos Airesu,
na kateri naj se ponovno skuša likvidirati spor radi Gran Chaca. Situacija ob meji je zelo kritična ter se v zadnjem času stalno ponavljajo nevarni incidenti.
Ameriška letala za Francijo
PARIZ, 19. maja. Letalsko ministrstvo je v okviru oboroževalnega programa naročilo v Ameriki 100 letal znamke Curtiss, ki se morajo dobaviti do pomladi 1939. _ Gre za lovska letala z brzino 480 do 500 km na uro. Ministrski svet je sklenil usta-
noviti mesto šefa generalnega štaba za kolonije ter je bil imenovan na to mesto general Buhrer, dosedanji generalni inšpektor kolonialnih čet. Temu ukrepu pripisujejo velik vojaški, pa tudi političen pomen.
noči
ter pamet-
nem, složnem, široko zasnovanem sode
Mariborčani!
Poslovimo se od bratov Bolgarov danes popoldne ob treh pred Mariborskim dvorom
lovanju vseh, ki so dobre volje, ki z bolečino v duši in srcu motrijo vse te pojave, in ki se zavedajo, da pomeni vsako odlašanje zločin ter veleizdajo nad lastnim narodom, katerega resnične in prave
koristi morajo biti visoko nad pritlikavimi, majhnimi računi, ki jih nekateri zaslepljeni ^strankarji uganjajo v zadnjem času v škodo nacionalni ter državni misli.
Ljubljanski župan v Ameriki
Ljubljanski župan dr. Adlešič se mudi, kakor znano, s svojo soprogo v Ameriki. Preko morja sta se odpeljala z luksuzno ladjo »Rex«. 1	m.' i davlu	7
HX* i tc m.f r - *■	n d),, j
I ’!1Inr i	,
Naraščanje cen
»Del. pol.« poroča v št. 43: »Mi imamo zakon proti oderuštvu in oderuškim cenam. V tem primeru kakor tudi proti delodajalcem, ki še danes ne plačujejo delavcem niti minimalnih mezd, bi se ta zakon lahko uspešno uporabljal. Opozarjali smo na ta zakon že večkrat. Rekli smo, da je izkoriščanje delavcev in nameščencev na ta način, da se jim ne daje za eksistenco primerne mezde ali plače tudi pretirano izkoriščanje ali verižništvo z delovno silo. Tega ni niti treba posebej dokazovati, ker je jasno kakor beli dan. Formalno (v resnici še ne velja povsod) so se določile minimalne mezde, na^ drugi strani pa imamo horendno naraščanje cen življenjskim potrebščinam. Zvišala se je domala samo dnevna cena kruhu za enourno minimalno mezdo na dan, Kaj potem pomagajo zakonite minimalne mezde? Minimalna mezda, če je zakonita, pa se ne plačuje, ali rase draginja, ne da bi se primerno višala tudi minimalna mezda, nima prav nobene praktične vrednosti.«
Edini uspeh
»Nova doba« št. 20 poroča med dopisi iz Stranic: »Otvoritev gospodarske
zadruge. V nedeljo so gospod oznanili s prižnice, da bo v kratkem otvoritev gospodarske zadruge na Stranicah. Poudarili so, da bodo prodajali blago samo članom. Naši čitatelji se še gotovo dobro spominjajo, da so hoteli gospod neki de-nar, ki ga je dobila bivša občina za zidanje šole, porabiti za zidanje »Katoliškega prosvetnega doma«. Ker pa je večina straniških davkoplačevalcev odločila. da se omenjeni denar porabi za namene, za katere je bil določen, so se gospod razjezili in obljubili, da bodo ustanovili zadrugo, ki bo konkurirala trgovcu in posestniku g. Sivcu, ki je agitiral proti župnikovemu predlogu. To je torej edini župnikov uspeh. Kako se bo zadruga razvijala, pa je še vprašanje. Ali je v takih razmerah čudno, če vera peša? Gosp. župniku povemo, da bo hiša Sivec-Arzenšek še dalje obstojala in da ne bo prišel iz te hiše nihče k njemu po bernio, četudi bi hoteli z ustanovitvijo zadruge, trgovine in trafike uničiti Sivca.«
Politični pridigarji
Beograjsko polslužbeno »Vreme« je poročalo pred nekaj dnevi o kazenski pravdi radi motenja vere, ki je tekla že več časa pred nekaterimi dalmatinskimi sodišči, tole:	»Mizarski mojster Božo
Kolendič je bil obtožen, ker je med cerkveno pridigo glasno ugovarjal proti izvajanjem pridigarja, ko se je po njegovem mnenju spustil na politično polje. Kolendič se je zagovarjal, da se je kot dober katoličan čutil užaljenega v svojem verskem prepričanju, ko je pridigar vmešal politiko v svojo pridigo. Apelacij-sko sodišče je izdalo načelno odločbo, da se cerkvena pridiga ne more prištevati bogočastju, ki ga ima v mislih kazenski zakon in motenje pridige ni kaznivo kot motitev službe božje, če se bo io sodno mnenje splošno uveljavilo, bo s tem preprečena marsikaka zloraba vere in bodo politični pridigarji morali bolj paziti na svoje besede.«
Triumf bolgamke pesmi v Mariboru
Mogočna manifestacija jugoslovensko bolgarskega bratstva
To, kar jc doživel včeraj naš obmejni Maribor ob veličastnem sprejemu bratov Bolgarov, plovdivskih pevcev, je bilo tako prisrčno in bratsko, da gre Mariboru, zlasti naši mladini, toplo priznanje. Maribor je sinoči zares iskreno razodel svoje bratsko čuteče slovansko srce, je globoko posvedočil svoj zdrav čut za vzvišeno mi sel slovanske vzajemnosti in slovanskega zbližanja. Okrašen z državnimi zastavami, z nekaterih hiš so visele tudi bolgarske zastave, je sprejel Maribor drage brat ske goste ter jim navdušeno, iskreno, ognjevito vzklikal.
Že pol ure pred napovedanim sprejemom se je zbrala na Kralja Petra trgu večtisočglava množica. Ob prihodu obeii avtobusov je godba »Drave« zasvirala, navdušeno in toplo pozdravljeni so izstopili bratje Bolgari. Vzklikanju ni bilo ne konca ne kraja ter se vihar navdušenja kar ni hotel poleči. Pred drage goste je stopil predsednik Jugoslovensko bolgarske lige v Mariboru g. dr. V. K u k o v e c, ki je v svoji dobrodošlici bratskim gostom izražal tople simpatije, ki jih goji naš narod do bratov Bolgarov, s katerimi hoče živeti v večnem prijateljstvu. Zatem je pozdravil bratske goste niagistrat-ni ravnatelj Rodošek v imenu mestne občine mariborske. Godba »Drave« je zasvirala bolgarsko himno. V temperamentnem govoru se je nato predsednik Plovdivskega pevskega društva P e š e v zahvalil za lep, zares bratski sprejem, povdarjajoč istost slovenske krvi od Maribora in Triglava do Črnega in Belega morja. Bolgarski pevci so ubrano in zanosno odpeli našo državno himno in je naša mariborska mladina zaključila prelepo sprejemno slovesnost z vseslovansko himno »Hej Slovani«. Gostje so se, toplo pozdravljeni, podali v Mariborski dvor in hotel »Orel«.
Višek bratskega navdušenja je bil v Unionu, ki ga je nacionalni Maribor napolni!, da vneto in z neko pobožno poglobljenostjo prisluhne lepoti bratske bolgarske pesmi. Zlasti mnogo je bilo mladine, ki je vsa navdušena vzklikala pevcem. Viharno pozdravljeni so se pojavili na odru, obsuti s cvetjem. Prijetno, toplo je zvenela bolgarska narodna in umetna pesem. Z globokim občutjem je nacionalni Maribor poslušal simfonijo akordov, ki so se prelivali od točke do točke. Vmes neprekinjeno vzklikanje, navdušenje večtisočglave množice, zlasti pa mladine, v središču pozornosti in občudovanja pa mojstrski zborovodja plovdivskega pevskega društva K o č e t o v. Uvodno točko koncertnega sporeda je tvorila naša in bolgarska himna z »Rodno pesmijo«, ob zaključku pa je vsa zbrana množica z bolgarskimi pevci gromko in krepko odpela vseslovansko himno »Hej Slovani«. Ni bil to koncert v navadnem smislu besede. Bil je veličasten triumf bratske bolgarske pesmi. Biia je spontana, silovita manifestacija našega jugoslovenskega obmejnega Maribora za vzvišeno misel zbli-žanja z Bolgarijo, za večno prijateljstvo med jugoslovenskim in bolgarskim narodom. Navdušenje se je stopnjevalo od točke do točke ter se ob končanem koncertnem sporedu kar ni hotelo poleči. Množica je bratske pevce spremljala do »Orla«, dirigenta Kočetova pa je naša mladina na čelu povorke nesla na ramenih.
Po končanem prvem koncertnem delu sporeda je plovdivske pevce iskreno pozdravil predsednik Jugoslovensko bolgar ske lige dr. V. K u k o v e c in je gdč. Greta Večnikova izročila bratskim gostom v imenu tukajšnje Jugosl. bolgarske lige krasen venec. V imenu »Drave«, pa jc pozdravil plovdivske pevce njen predsednik g. J. Vokač ter je g. M o r d e j izročil bratom Bolgarom lep venec »Drave« bratskim pevcem v spomin. V zanosnem, ognjevitem govoru se je zahvalil za pozdrav in sprejem predsednik plovdivskega pevskega društva P e š e v, ki je v svojih izvajanjih, ki jih je množica sproti prekinjala z navdušenim aplavzom, pov-darjal misel jugoslovensko bolgarskega bratstva ter vzajemnosti, ki ni samo delo diplomacije ampak ki je predvsem globoko ter nezrašljivo zakoreninjeno v srcih Jugoslovenov in Bolgarov.
V	prisrčnem, bratskem razpoloženju je notekei raitp.ni nazdravili večer pri »Orlu«
na čast bratskim gostom. V nabito polnih spodnjih prostorih so se zbrali člani Jugoslovensko bolgarske lige in pevci mariborskih pevskih društev. Zopet so bile spregovorjene besede, polne iskrenega bratstva in zvestobe. Predsednik Jugosl. bolgarske lige dr. V. K u k o v e c je izrekel plovdivskim pevcem topel pozdrav. Mestni župan dr. A. Juvan je podčrtal vzvišeno misel slovanstva, ki je na pohodu in v katere znamenju se zbližujeta tudi jugoslovenski in bolgarski narod. Tajnik Jugoslovensko bolgarske lige v Ljubljani novinar B u č a r je prikazal nepopisno navdušenje, s katerim je vsa Slovenija sprejemala bratske bolgarske pevce. — Prof. L. Struna je v temperamentnih besedah omenjal poslanstvo Sokolstva in bolgarskih Junakov, ki težijo k skupnemu cilju slovanske skupnosti. Z veliko po-
zornostjo so navzoči sledili besedam bolgarskega prote S i m e o n o v a, ki je raz-členjal program slovanstva, ki v močnem valu zajema tudi jugoslovenski ter bolgar ski narod. Vmes so bratski gostje prepevali izbrane bolgarske pesmi, ob zaključku pozdravnega večera pa je znova pri-kipela iz grl navzočih vseslovanska himna »Hej Slovani«.
Danes dopoldne so si bratje Bolgari ogledali kopališke naprave na Mariborskem otoku, ki so zbudile obilo pohvalnega priznanja, nato pa tukajšnjo Vinarsko in sadjarsko šolo, kjer so bili bratsko pogoščeni. Po obedu pri »Orln« se zberejo vsi danes popoldne ob 3. pri Mariborskem dvoru ter se nacionalno občinstvo poziva, da se po možnosti udeleži slovesa pred odhodom bratov Bolgarov v Ptuj.
Usoda naša je zdaj v vas, mladini!
A. Gradnik (Simon Golja sinu).
Ugane vesti
Nov tržaški škof. Papež Pij XI. je. imenoval za naslednika dr. Alojziju Fogerju v. Trstu msg. Antona Santina, škofa na Reki. Novi tržaški škof je med vojno s starši pribežal v Maribor in je končal svo je bogoslovne študije v Mariboru in pozneje v Stični I. jugoslovenski cestni kongres priredi Jugoslov. društvo za ceste 4. in 5. junija 1938 v Ljubljani. Istočasno bo tudi razstava »Cesta«, ki naj prikaže gospodarski in kulturni pomen dobrih cest.
(jLr.KU/iiirtmtho
Maribor vodilen. Z ozirom na dvig žitnih cen v naših žitorodnih krajih so sedaj tudi ljubljanski peki zvišali cene kruhu in sicer v istem razmerju kakor v Mariboru. Značilno je, da so mariborski peki skoro 14 dni preje zvišali cene, dočim so v' Ljubljani in drugod šele te dni zvišali cene kruhu.
Radi širjenja nalezljivih bolezni pri živini v bivši Avstriji je kmetijski minister izdal odlok, da se razširi prepoved uvoza živine, živalskih sirovin in drugih pred metov, s katerimi bi se mogla prenesti slinavka in sajavec iz bivše Avstrije v Jugoslavijo.
Nova petrolejska družba. V Beogradu se je ustanovila petrolejska družba »Panonija« z glavnico 5 milijonov din. Družba bo preiskovala polje na desnem bregu Drave od Osijeka proti Medjimorju. Ker na madžarski strani že izkoriščajo polja in proizvajajo dnevno 8 do 12 vagonov nafte, pričakujejo, da bo preiskovanje dalo dobre rezultate.
Cene tujemu sadju na naših tržiščih. V zadnjih mesecih smo uvozili 10 vagonov kalifornijskih jabolk, ki so se prodajala po 11 do 15 din za kg, argentinsko grozdje prodajajo pri nas za 60 din kg, za ita lijanske črešnje pa zahtevajo 40 din za kg, za jagode 50 din za kg.
Cena pšenici popušča. Po večtedenskem stalnem naraščanju jc včeraj cena pšenici prvokrat nekoliko popustila, in sicer za 3 do 5 din pri 100 kg. Koruza pa je nadalje čvrsta, in tudi oves ter ječmen sta se podražila.
Prirastek 37 trgovinskih obratov beleži zbornica za 1OI v Ljubljani v prvem letošnjem četrtletju. V tem četrtletju je bilo prijavljenih 225 trgovinskih obratov (lani 208), odjavljenih pa je bilo 188 trgovinskih obratov (lani 211).
V dravski banovini 401 industrijskih obratov. Po najnovejših statističnih po-datkhi imamo v Sloveniji 401 industrijsko podjetje, od česar odpade na Maribor me sto 43, Maribor desni breg 29, Maribor 1. breg 9, Ljubljana mesto 81, Ljubljana oko
lica 31, Celje mesto 24, Celje okolica 13, Kranj 30, Kamnik 21, Dravograd 9, Ptuj mesto 6, Ptuj okolica 7, Ljutomer 5, Murska Sobota 6, Lendava 3, Konjice 5 itd.
Konec avstrijskega šilinga. Z dnem 26. aprilom so avstrijski šilingi izgubili lastnost zakonitega plačilnega sredstva. Do 15. maja so le še avstrijske javne blagajne sprejemale v plačilo bankovce, glaseče se na šilinge. Sedaj tudi avstrijske javne blagajne ne sprejemajo teh bankovcev in ji‘h do konca leta zamenja le še nemška Reichsbanka, po 1. januarju 1939 pa izgube vsako vrednost. Kovani denar, glaseč se na šilinge in groše, je zaenkrat še ostal v prometu, dokler se ne zamenja za nemške kovance.
Za 19.6 milijonov steklenic šampanjca so popili v preteklem letu v Nemčiji. Potrošnja se je napram letu 1935 početvorila in sicer radi ukinjenja davka na šampanjec in tarifnega izenačenja z vinom.
Češkoslovaška je uvozila v prvem letošnjem četrtletju vino v vrednosti 6.3 milijona KC (lani 5.4). Od tega odpade na uvoz iz Italije 1.8 milijona KC (lani 1.2), na uvoz iz Jugoslavije 1.2 milijona KČ (lani 0.4), na uvoz iz Madžarske 1 milijon KC (1.3) in na uvoz iz Grčije 0.9 milijona KC (0.9).
Prizad ne bo kupoval več pšenice na domačem trgu. Prizad je sklenil, da ustavi nakup pšenice, vendar pa v primeru, če bi cene pšenici še vedno naraščale, začel uvažati pšenico tudi iz inozemstva, kjer je pšenica mnogo cenejša in sicer radi tega, da onemogoči dobiček špekulantom na račun konsumentov.
Zaloge in cene vina v Banatu. Po strokovni oceni je v Vršcu še 400 do 450 vagonov nepredanega vina, v Beli cerkvi 180 do 200 vagonov, v Gudurici pa 60 do 80 vagonov neprodanega vina. Cena navedenemu belemu vinu je 3 do 4.20, navadnemu črnemu vinu 3.40 do 4.40, kvalitetnemu vinu po 4 do 6.50 din za liter.
Razsvetljava na postajališču. Res je,
da je naše postajališče novo in lepo. Tudi Maistrova ulica do postajališča je zaenkrat primerno razširjena in »omiljen« nekoliko nevaren vogal ob sklopu Ptujske ceste in Maistrove ulice, že več tednov pa čakajo premestitve drogovi ob teni križišču, ki so največja ovira prometu. Bojda uprava, ki je merodajna za prestavitev drogov, nima dovoljnega števila delavcev. — številne pritožbe se tudi čujejo radi nezadostne razsvetljave na našem postajališču od potnikov, ki izstopijo na severni strani postajališča, ko privozi vlak iz Maribora. Tukaj je pač železniška uprava podaljšala peron, ni pa namestila nobene svetilke na severni strani postajališča, da morajo potniki, posebno če je daljši vlak, iskati izhod v pravi egiptovski temi. Bivši odbor za gradnjo postajališča pač ni mislil na tako ogromen promet, zato prosimo železniško upravo, da namesti še eno svetilko na severni strani postajališča in s tem ugodi z nizkimi stroški želji občinstva.
Hripa, ki je zadnji čas toliko ljudi priklenila na bolniško posteljo, je sedaj nekoliko pojenjala. Razsajala je med odraslimi in tudi med šolsko mladino in ni prizanesla tudi učiteljstvu. Mnogo ljudi je iskalo zdravniške pomoči. Zdravnik g. dr. C i j a n, ki se je naselil pr! nas, je imel obilo posla in mu je marsikateri hvaležen, da je zopet okreval. S svojo izredno ljubeznivostjo in vestnostjo si je v najkrajšem času pridobil ugled in sloves dobrega zdravnika, kakršnega potrebuje naš delavski okoliš.
Dva apela
LONDON, v maju 1938. Japonci so izdali dva apela. Prvi je naslovljen na japonski narod, drugi pa na Veliko Britanijo. Prvi se glasi: »Zmagujemo na vseh frontah. Morala naših vojakov je odlična. Ne maramo nobene pomoči. Drugi apel se glasi: »Tolčejo nas na vseh frontah. Morala naših vojakov neprestano upada. Pomagajte nam čim preje.«
Profesor iz province je obiskal Ljubljano, pa se ni znal orijentirati.
Zato stopi k službujočemu stražniku, proseč ga, da mu pokaže najbližjo pot li kavarni Evropa.
Ko dobi zadovoljivo pojasnilo, reče stražniku: »Dobro! Sedite!«
Astorjeva naselbina „Sreča d. d."
Sin milijarderja Astorja je padel v vojni. To si je oče tako vzel k srcu, da je sklenil svoje hiše in vse svoje premoženje posvetiti ustanovitvi čisto svojevrstne naselbine, kakor smo jih (po utopični zamisli) spoznali že v »Interkontinental-nem Spektaklu«. Pri razdedinjenju se na vso moč upira Astorjeva žena, dočim brat izvedbo podjetja podpira, toda iz svojih posebnih namenov. Ustanovnik sam pa je predet z vero v racionalizacijo sveta^ in je prepričan, da zmore Amerika vse. Za praizvedbo sklepa so rabili 10 let za raziskovanje na vseh poljih znanosti, tehnike in moderne kemije. Vse delo največjih sodobnih učenjakov se je osredotočilo v laboratoriju, kakršnega svet še ni videl. Z ogromnim denarjem, izdanim za priprave, so storili vse za ovtoritev naselbine. Edino Astorjeva žena, zakrknjena miljarderka, ni hotela ničesar slišati o razdedinjenju, češ, da bi denar uporabil bolje, če bi pokupil vse evropske države in jim ustvaril novo blago-
stanje. Astor pa noče o tem nič slišati. »Grabil sem denar. Vlagal sem ga za podjetja, delal sem za sina, on pa je padel v vojni, v kateri je zmagovalo moje jeklo. Morda ga je ubilo celo moje lastno orožje. Sedaj nočem več. Naj delajo drugi, kar hočejo, jaz nočem, da bi moji vnuki poginjali v vojni... Zadosti dolgo je služil moj denar tvornemu napredku. Odslej bo posvečen duši človeštva. Znanost je že tako napredovala, da so danes v naših rokah že vsi pogoji za srečo vsakega posameznika ... Sreča je mogoča samo, če živi človek v malih delovnih edinicah, v katerih se z vzgojo zatro vsa plemenska in druga sovraštva, v katerih se morajo ljudje ukvarjati z individualnimi človeškimi željami, v katerih je načelo skupno delo, ne pa produkcija, ki hoče druge zasužnjiti. — Da bi pokupi! vse evropske države? čemu naj bi mi bile vse te gnile države? — Da hočem okrasti svoje dediče? — Moji predniki so okradli iskalce zlata. To je bila njihova »razdelitev dela«. Moja je drugačna. Sicer pa jc dedičem zagotovljeno življenje je že dograjeno.
Posvet učenjakov, samih prvovrstnih znanstvenikov, katerih vsak iz svoje stroke predava Astorju o dovršitvi priprav. Astor jih zadovoljivo posluša. Toda: »In vendar je vmes še nekaj nedoumljivega. Mene je nečesa strah, kakor da nismo česa pozabili... morda malenkosti, ob kateri se lahko vse razbije.«
Med tem je bila naselbina dogotov-Ijena. In čisto novo življenje, porazdeljeno na »panje«, se je pričelo.
Na prizorišču se pojavi uredništvo velikega ameriškega lista. Telefon brni, viden je kabinet gospoda »glavnega« ln sliši se ropotanje tiskarniških strojev. »Glavni« je prestrašen zaradi Astorjevih sklepov. Panika? Izvrstno! Torej Astor umika dokončno ves svoj kapital iz tru-sta? Iz obeh trustov? Jeklarskega in bombažnega? — Telefoni brnijo dalje. Glavni kliče svoje reporterje. — List se polni s senzacijami te naselbine. A ko je vse že gotovo,^ dpbi uredništvo nalog, da Astor ne želi objave. Tisk se ustavi. Astor je pokupil koncerne lista. Mi pa si vseeno ogledamo to prečudno življenje v novi naselbini »Sreča d. d.«.
Telefon
22-19
Grajski kino
Od četrtka 19. maja dalje prinašamo prekrasen	__ v
film po znamenitem Anzengrnbeijevem deln KIRHFELDSK! ŽUPNIK
Psihološko globoko zajeto življenje preprostega ljudstva v tihi tirolski vasi je v tem filmu prikazano tako, da mora ostati slehernemu, obiskovalcu v neizbrisnem spominu. — Lepe pokrajinske slike dajejo harmoničen okvir življenju in nehanju tega dobrega ljudstva kateremu je mladi kirhfeldski župnik pravi dušni pastir
Hans Jaray Hansi Stork Karl Parvla
HUuifotske	in	skoK
Imenovanja pri novo ustanovljenem okrožnem sodišču v Murski Soboti
V	sodniških krogih se je z velikim zanimanjem pričakovalo imenovanje sodnikov in osebja novoustanovljenega okrož. sodišča v Murski Soboti, ki prične uradovati že dne 1. junija 1938. Za predsednika novega okrožnega sodišča v Murski Soboti je imenovan dr. Fran Z ih er, dosedanji predsednik okrožnega sodišča v Ma riboru; za sodnike pri okrožnem sodišču v Mur. Soboti pa so imenovani: dr. Josip T o m b a k s. o. s. v Mariboru, Emil K r a m e r s. o. s. v Mariboru, Metod K o-m o t a r s. s. s. v Murski Soboti, Stanko M o š k o n, s. s. s. v Murski Soboti, Vikt. P r o h i n a r, s. s. s. v Novem mestu ter dr. Odon P1 a n i n š e k, s. s. s. v Kozjem. Za sodnijske pripravnike pri okrožnem sodišču v Murski Soboti so imenovani na slednji diplomirani pravniki:	Danilo
Do b č n i k in dr. Drago T r i b n i k iz Maribora, Karel T a s s o t i in Hubert R e p o v š iz Ljubljane. Za kanclista 10. skupine sta imenovana Ljubo Ferenc, zvaničnik 3. razr. doslej pri sreskem sodišču pri Sv. Lenartu in Anton Videč-n i k, zvaničnik 2. razr. pri okrožnem sodišču v Mariboru. Nadalje so premeščeni k novemu okrož sodišču v Murski Soboti: Josip Ko c i j a n, pisarniški predstojnik 9. skup. pri sreskem sodišču v Mariboru, Matija Semen, kanclist 10. skup. pri
sreskem sodišču v Marenbergu in Janez Abadič, kanclist 10. skupine pri sres-skem sodišču v Radovljici. Potrebno število dnevničarjev in služiteljev bo imenovalo predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani.
Poleg okrožnega sodišča v Murski Soboti se je tam ustanovilo tudi državno tožilstvo in je bil imenovan za državnega tožilca dr. Albin Juhart, namestnik državnega tožilca v Mariboru, za namestnika državnega tožilca pa Ivan Groznik, naslej nam. drž. tožilca v Novem mestu. Pisarniško osebje pa bo dodelilo predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani.
Novo okrožno sodišče v Murski Soboti bo, kakor smo že porčali, nameščen v gradu groia Szaparya. Ker pa je v gradu premalo prostora za zapore, bodo obsojenci prestali svojo kazen v mariborski jetnišnici.
Vsi sodniki mariborskega okrožnega so dišča v Mariboru, ki so bili postavljeni na razpoloženje, so bili zopet imenovani. Do imenovanja novega predsednika mariborskega okrožnega sodišča bo vršil predsedniške posle najstarejši sodnik okrožnega sodišča v Mariboru in bo novi predsednik sodišča imenovan prihodnje dni.
Telovadni nastopi
V	poletnem času ima občinstvo priliko, da vidi na sokolskih nastopih kako je sokolsko članstvo, naraščaj in deca napredovalo v telesni izurjenosti in discipliniranosti. Bolj kot kedaj preje je potrebna vzgoja našega naroda v sokolskih telovadnicah. Mnogo se danes piše proti sokolstvu, še več se proti sokolstvu dela. To bi moralo po zamisli prizadetih naše sokolske vrste zrahljati. Toda kakor red-kopreje je vrsta trdna. Vera v pravilnost in potrebnost našega dela nas jača in nam dovaja zdravega dotoka. Na nastopih, ki jih Sokolstvu redko prireja, pa manifestiramo pred svojimi prijatelji na viden način za svoje delo in ideje.
Kdor je prijatelj Sokolstva, bo samo s svojo prisotnostjo na sokolskih nastopih izkazal svojo pripadnost in povečal blesk naših prireditev.
Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev sporoča: V nedeljo 22. maja se vrši v Selnici ob Dravi javen nastop 'tamkajšnjega sokolskega društva. Isto-; časno otvori društvo novo letno telovadi-‘ šče ter proslavi 25 letnico svojega obsto-| ja. Sokolsko društvo Selnica ob Dravi ka-,že ves čas svojega obstoja veliko delav-jnost in pravilno razumevanje sokolskih •nalog. MOMSD poziva tedaj vse podrejene edinice ter posameznike, da pohitijo ta dan v Selnico ob Dravi. Odhod iz Maribora (gl. kolodvor) ob 14.30 do Ruš. — Zdravo!
^/ia navada
zobna pasta Chlorodont
Kino Union. Danes v petek zadnjič vese loigra »Korajžni ženin«. V petek dunajski film »Najsrečnejši zakon sveta«.
Skupščina mariborskega strelskega okrožja Svečana otvoritev strelišča v Radvanju v nedeljo 29. t. m.
j Četrtek, 19. maja, ob 20. uri: »Sreča d.
d.«. Premiera. Red A.
Sobota, 21. maja, ob 20. uri: »Dalibor«. — Red D.
Nedelja, 22. maja, ob 20. uri: »Nečak«.— Znižane cene. Zadnjič.
»Osrečitev človeštva pod kuratelo«.
Pod tem naslovom zaključuje veliki ameriški list nenavaden polom Astorjeve naselbine »Sreče d. d.«. Polom povzročita dva Balkanca s svojo ljubeznijo: eden do — za novo človeško raso določene — Astorjeve vnukinje, a drugi za svojo jugoslovansko domovino, kjer se v samot-jnem domu šele pričenja prava rodbinska | sreča—torej brez milijardne preučene delniške družbe.
Po zadnjem sklepu Strelskega okrožja bo v nedeljo 29. t. m. svečana otvoritev letošnje strelske sezone na vojaškem stre lišču v Radvanju in obenem občni zbor mariborskega strelskega okrožja. Mariborski in okoliški strelci iz Košakov, Pobrežja, Studencev in Tezna se zberejo ob 7. uri na Trgu svobode, odkoder bo skupen odhod z vojaško godbo na čelu, zastopnikov vojske, oblasti, uradov in narodnih društev na strelišče v Radvanju, kjer bo ob V*io. uri občni zbor strelskega okrožja. Pozivamo že sedaj vse strelce
Maribora in okolice, kakor vsa narodna društva, da se udeležijo svečane otvoritve strelišča in naj bi bila ta otvoritev velika manifestacija ne samo vseh strelcev okrožja, temveč manifestacija nacionalnega Maribora, saj je namen strelskih družin poleg uporabljanja dobrih strelcev predvsem državljanska in nacijonalna vzgoja članstva. Strelskemu pokretu naj bi se po vzgledu naših sosedov zlasti posvetila naša mladina, naj sledi vzgoji na tem polju našim velikim sosedom, ki vzga jajo milijone mladih strelcev.
t Ivan Dolenc
V	65. letu svoje dobe je izdihnil v Kettejevi ulici 27 vpokojeni orožniški narednik g. Ivan Dolenc. Še čvrstega in mladostno vzravnanega ga je dohitela nenadna smrt, ki je nastopila kot posledica kapi. Blagi, dobri pokojnik je bil vzoren rodbinski oče, čigar zlato srce je do zadnjega utripalo za drage svojce. Služboval je pred vojno na Goriškem, po vojni je bil dolgo vrsto let komandir orožniške postaje v Studencih, kjer si je pridobil radi svoje korektnosti, ljubeznivosti in stroge pravičnosti splošno spoštovanje in priljubljenost. Vse svoje življenje je bil zaveden narodnjak ter je poskrbel za narodno vzgojo svojih otrok, od katerih sta hčerki učiteljici, sin pa kapetan v Osijeku. Bil je poštenjak, kremenit značaj. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno marljivemu, vestnemu delu. Pokojni Ivan Dolenc je bil zvest naročnik in čitatelj naših listov. Vsi, ki so zglednega ranjkega poznali in spoštovali, mu bodo ohranili trajen spomin. Žalujočim svojcem naše iskre no in globoko sočutje!
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri petek 20. t. m. sledeče vreme: Pretežno oblačno, ponekod deževno, topleje.
V	prid delavstvu. Tukajšnji industrijec Marko Rosner je ob priliki svojega 50 rojstnega dne ustanovil za delavec objekta III. svoje tvornice poseben sklad, katere-
ga obresti se bodo uporabile po sporazumu med zastopniki delodajalca in delojemalcev v prid delavcem, ki so jugoslov. državljani. G. M. Rosner je votiral v sklad znesek 100.000 din.
Stari mariborski rod izumira. Na Koroški cesti 26 je umrl čevljarski mojster Karel Lešnik, star 87 let. V 78. letu svoje dobe je preminila na Radvanjski cesti 55 posestnica Terezija Kodelova. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje.
Slovenska reprezentativna umetnostna razstava v Mariboru bo prvič po dolgi dobi, gotovo pa v Mariboru združila vse ! slovenske kiparje in slikarje. Razen Mariborčanov seveda in Celjanov ter kroga okrog teh dveh mest bodo razstavili umet niki, včlanjeni v Društvu slovenskih likov nih umetnikov v Ljubljani in vsi mladi v Klubu neodvisnih. Priglasili so udeležbo naši stari mojstri Jama, Jakopič, Vesel in Sternen. Otvoritev bo 29. t. m. ob 11. uri v dvorani Union. — Umetniški klub.
Branibor podružnica Maribor vabi vse svoje člane in prijatelje na obmejno materinsko prireditev društva »Jadrana« nocoj ob 20. uri v Ljudski univerzi. Pokažimo svojo ljubezen in spoštovanje do obmejnih mater.
Iz policijske službe. Od predstojništva mestne policije v Mariboru so premeščeni h komisariatu železniške in obmejne policije v Mariboru: podnadzorniki policijskih agentov Josip Nežič, Franc Saksida in Franc Fradel ter policijski agent Pavel Penko. V višjo skupino so napredovali
policijski stražniki-pripravniki Franc Bob nar, Anton Možek in Janez Podržaj, vsi pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Zastopniki prosvetnega ministra pri letošnjih maturah. Minister za prosveto je imenoval za odposlance pri letošnjih maturah: Na realno gimnazijo v Mariboru: dr. Leopold Poljanec, načelnik prosv. oddelka v pok. Na državno realno gimnazijo v Murski Soboti: dr. Josip Pipenbacher, gimn. ravnatelj v pok. Na realno gimnazijo v Ptuju: dr. Josip Tominšek, gimnaz. ravnatelj v pok.
Iz banovinske službe. Imenovani so za banovinskega višjega računskega inšpektorja pri banovinski bolnišnici v Mariboru računski inšpektor Rikard Kokalj, za banovinskega uradniškega pripravnika pri sreskem cestnem odboru v Konjicah K. Mohar, za banovinskega uradniškega pri-pravilnika sreskega cestnega odbora v Sl. Konjicah Franc Oblak. V višjo skupino je napredovala banovinska učiteljica pri dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru Na-daJarošelj-Fabjanova.
Podružnica I j blianske kreditne banke v Mariboru
najstarejši bančni zavod v Sloveniji se priporoča za vse v bančno stroko spada oče posle.
Devizne in valutne transakcije izvršuje najkulaotneje
Iz poštne službe. Premeščena je poštna uradnica Justina Florjančič iz pošte Maribor I v Gornji grad.
Sokolsko društvo v Slivnici se vneto pripravlja na igro »Miciki je treba moža«, ki jo vprizori 22 .maja pri g. Lesjaku na verandi. Brate in sestre od blizu in daleč že danes opozarjamo da na ta dan pohitite v prijazno lilivnico, da izpolnijo svojo sokolsko dolžnost in se tako vsaj deloma oddolžijo požrtvovalnim bratom in sestram igralcem ter igralkam.
Poziv trgovstvu. Vsi oni p. t. trgovci, ki nameravajo razstaviti svoje blago pri »Mariborskem tednu«, se pozivajo, da se zglase čim prej v pisarni Združenja, Jurčičeva ul. 8 I, najkasneje pa do vključeno 4. junija t. 1. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
S
Nočno lekarniško službo imata ta teden Minafikova lekarna na Glavnem trgu >n Remsova lekarna na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste.
Nalagajte svoje prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru.
Drevi priredi ženski odsek društva »Ja dran« Materinski večer v Ljudski univerzi. Dolžnost je, da se tega večera udeležimo polnoštevilno, vabljeno zlasti narodno ženstvo. Dobiček je namenjen obmejnim materam.
V	počastitev spomina pok. vladnega svetnika Fr. Župneka, pokloni društvu »N a n o s« ga. Zora B e n i c iz Ljubljane 50 Din.
Kam v nedeljo? Gotovo na tombolo, kjer Vam lahko sreča prinese lepe dobitke^. 18 lepih tombol! Vidite jih lahko v izložbi »Weka«, Aleksandrova cesta.
Telovadni nastop Sokolskega društva Maribor - matica bo v nedeljo dne 29. V. 1938 popoldne ob 3. uri na letnem telovadišču.
MUZIKALIJE
vseh založništev dobavlja po originalnih cenah najhitreje Knjigarna V. HEINZ, Maribor, Gosposka 26.
Iz davkarije. V smislu čl. 148. zak. o neposrednih davkih je potekel dne 15. maja 1938 skrajni rok za plačilo II. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na posl. promet in luksuz (pavšaliran) rentni ne, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka na skupni bruto promet. V smislu čl. 26. uredbe o zavarovanju, prisilnem iztirjanju in neizterlivosti davkov z dne 19. 12. 1928, št. 146.000 (Uradni list 32-8 iz leta 1929) se opominjajo vsi davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom teh kakor tudi že poprej v plačilo zapadlih davkov in taks, da jih plačajo v osmih dneh, sicer se bode uvedla prisilna izterjava v smislu čl. 30. in 59. zgoraj citirane uredbe.
Sotina pdkuiie
Lctošnii olimpijski dan bo v vsej državi dne 19. junija. Na ta dan bodo jugo-slovenski športniki manifestirali svojo športno zavednost. Manifestacij se bodo
udeležile vse organizacije, ki se bavijo s športom.
ČeškosIovaška:Irska 2:2. V Pragi se je včeraj odigrala nogometna tekma med ta prezentancania češkoslovaške in Irske, ki se je končala neodločeno 2:2.
Na zadnjem mestu so se plasirali jugo-slovenski sabljači, ki so se udeležili sab-ljaškega turnirja Male antante v Pragi. Našo ekipo so tvorili Tretinjak, Ladany, Radovič, Marion, Pengov, Mažuranič in Arnstin. Prvo mesto na turnirju je zasedla Češkossovaška, drugo Romunija, tretjo pa Jugoslavija.
Mariborski nogometni derby, to je prvenstvena tekma med iSSK Mariborom in SK Železničarjem, bo v nedeljo 22. maja ob 17. na stadionu SK Železničarja. Za izid tekme vlada veliko zanimanje.
Mnogo komentarjev v jugoslov. športni javnosti je zbudil sporazum zagrebške Concordije in sarajevske Slavije, ki sta se sporazumeli, da odigrata svojo zadnjo prvenstveno tekmo že to nedeljo v Sarajevu. Concordia bo nastopila brez svojega najboljšega igralca Jazbeca, ki igra v nedeljo v Italiji v državni reprezentanci. Pravijo, da sta se Concordia in Slavija sporazumeli, da se bo tekma končala neodločeno, tako da bi Concordia ostala v ligi. Na ta način bi morala SK Ljubljana vzeti slovo od lige...
Velike konjske dirke bodo 22., 26. in 29. maja v Zagrebu. Jugoslovenski kasaški derby bo 26. maja. Dirk se bodo udeležili tudi mariborski dirkači.
UMttt
turnega polja. »Zarja« širi na Pobrežju smisel za našo lepo domačo in slovansko pesem. Pri tem lepem, a težavnem delu ji želimo, da vztraja in napreduje do še večjih uspehov.
SoUoui
Koncert »Zarje«. V nedeljo 15. maja je pevsko društvo »Zarja« na Pobrežju priredilo uspel koncert. V dvorani g. Renč-Ija, ki je bila kljub krasni majski nedelji skoraj docehš zasedena, četudi imajo v Pobrežju sorazmerno mnogo prireditev, je zbor izvajal ob rastočem navdušenju poslušalcev program umetnih in narodnih pesmi. Med umetnimi so najbolj ugajale Zajčev vedno navdušujoči »U boj!«, Prc-lovčeva »Sedem si rož«, Mirkova »šumi potok«, izmed narodnih pa so morali pevci ponoviti Devovo »Splavarsko«, veselo Zepičevo »En fantič je prišuc, »Vinskega brata« in Mirkov »Kolo«. Priznanje, ki ga je bil zbor deležen, je tudi v polni meri zaslpžil. Zbor je sestavljen večinoma iz delavskih vrst, ki kljub težkemu dnevnemu delu najdejo zvečer čas, dati izraza svoji ljubezni do lepe pesmi in se pridno vežbajo pod neumornim in izkušenim vodstvom svojega vodje jan ka Živka. Trud pevcev in pevovodje je bil poplačan z res dobrim uspehom koncerta. Posamezni glasovi so uravnoveše ni in lepo izenačeni. S tem svojim koncertom je »Zarja« pokazala, da je v našem predmestju mnogo hvaležnega kul-
Ogenj. V soboto zvečer je nastal sredi Pesja velik požar. Gorelo je mogočno gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Blekaša, p. d. Kaša. V nevarnosti je bila zlasti Glušičeva žaga. Kako je ogenj nastal, še ni popolnoma ugotovljeno. Najbrž je bil podtaknjen po zlobni roki.
Literarni večer. V vrsti letošnjih kulturnih prireditev bo v nedeljo 29. maja zvečer. Svoja dela bodo recitirali priznani obiskovalci slovenske besede: Miško Kranjec, Anton Ingolič, Ivan Potrč, Mile Klopčič in Ivo Bmčič.
»Pehta« je krasno uspela. Preteklo soboto in nedeljo je nastopil na odru sokolski naraščaj. Bili smo priče res lepo uspeli uprizoritvi Bulovčeve planinske pravljice »Pehta«. To ni bilo golo in šablonsko podajanje vlog nabrbljane komedije. Bilo je mnogo več: globoko pojmovanje odrskega življenja. Pravljičnost »Pehte« je seveda močno povzdignila in simbolizirala odlična inscenacija sokolskega odra. Junaško sta nastopila Kekec in Jurček sredi svojih prijateljev, vsi polni planinskega zdravja in vriska. Stric Grega je postavil na oder originalen lik vaškega popotnika. Imponirala je zlasti njegova pristna gornjesavinjksa govorica. Učinkovita, retorično odlična je bila Pehta, Mojca tudi. Živahno in prikupljivo je igral Pehtin škrat. Pojavljanje vil je bilo neprisiljeno. Uprizoritev je uspešno mobilizirala mlade in nadebudne igralce. Tem, posebno pa režiserki ge. L. Rainer-jevi veljajo naše čestitke in priznanje!
delavci, ker mu ni treba plačevati davkov. Zadnje čase vozi skupaj po 100 do 300 stanovanjskih avtomobilov. Tako so nastala nekakšna potujoča mesta. Burns trdi, da je to zelo posrečena misel. Nasprotno pa pravi Babson, da so ti ljudje nevarnejši od puščavskega vetra in kobilic. Ce bo ta pokret zajel večino ameriškega prebivalstva, pravi Babson, bo Amerika izgubljena.
Tudi ameriika: Potujoča mesta
V Ameriki se je potovanje v stano vanjskih avtomobilih tako razširilo, da so celi sloji prebivalstva neprestano na potovanju. Govori se že o modernih nomadih. V začetku predlanskega leta je bilo v Ameriki v prometu 300.000 stanovanjskih avtomobilov, zdaj jih je pa že dvakrat toliko. Znani ameriški statistik Roger Rabson trdi, da bo leta 1958 že polovica ameriškega prebivalstva na kolesih. Večina teh nomadov pa je s severa. Jeseni potujejo proti jugu tja do Mexike, spomladi se pa vračajo nazaj. Vodja tega pokreta je bivši mizar Dad Burns. V nekem ameriškem listu je objavil o svojem pokretu članek, v katerem pravi med drugim: »Stroški za tako potovanje znašajo mesečno 60 dolarjev za štiričlansko družino. Na olje in bencin ne odpadejo niti 4 dolarji dnevno, če prevozimo 250 milj.« V Evropi lahko potuje z avtomobilom samo kdor ima denar, v Ameriki je pa drugače. Čim prispe tak moderni nomad v vas, začne takoj delati reklamo in dobi navadno dovolj dela, da se lahko prehrani do sledeče vasi. Dela lahko ceneje kakor domači
Kako imenujejo razni moški svoje neveste.
Gasilec: Moj plamen! — Slaščičar: Moja sladka! — Tičar: Moja golobica! — Milijonar: Moje zlato! — Dragotinar: Moj biser! — Vremenski prerok: Moj solnčni žarek! — Cvetličar: Mo rožica!
— Zdravnik: Moje srce! — Fotograf: Slika moje duše! — Zvezdoslovec: Moje solnce! — Dijak: Moj angel!
Vse za
rmo
svileno blago, venčki, spodnje perilo, nogavice, rokavice, otroške srajce
prinaša
Razno
SVEŽE MORSKE RIBE vseh vrst danes prispele-Gostilna »Ljutomer«. Štibler. 3021
OVČJA VOLNA
za tnadrace kg din 19— pri tvrdki »Obnova«. F- Novak. Jurčičeva 6.	2995
Prodam
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ
proda. Prevoljšek. Kejžarjeva ul. 3.	3019
Službo dob'
Maribor, Gosposka ul. 14
Spargeline
|tS o I o“ dnevno sveie rezani
dobite po najnižji dnevni ceni kakor tudi dnevno žive rake, postrvi in karpe pri
Ferdo Greiner-iu
Maribor, Gosposka ulica 2
POMOŽNO KUHARICO
samostojno, iščem za hotelsko restavracijo. Ponudbe pod »Kuharica« na upravo. 3020
PRIDNO KUHARICO
z letnimi izpričevali sprejmem. Vprašati Jenkova l-I-3003
IŠČEM DEKLE
kot pomoč za hotelsko kuhinjo proti dobri plači za hotel na Jadranu. Nastop takoj-Ponudbe na hotel »Sirena« Podgora, Dalmacija- 3012
Stanovsnle išče
IŠČEM STANOVANJE
(dve veliki in eno malo sobo ter kopalnico) boli sredi mesta ali bliže kolodvora s 1. ju lijem. 1- avgustom ali 1. sep tembrom. Naslov v upravi-3007
Vrtni
namizni
indantren
Maribor, Gosposka ul. 14
Revma protsn |Sjjas
Ako imate te bolezni odootujte takoj v Varaždinske Toplice 1
Ne dopustite, da se ta nevarna bolezen vgnezdi v Vašem telesu. Edino v Vaiaždinskih Toplicah jo lahko odpravite Pavšalna cena dnevno din 60'—. V tej ceni je vnoštevano: stanovanje, žveplene in močvirne kopeli, prvovrstna hrana v kopališki restavraciji z vsemi taksami.
Te cene veljajo do 15. junija. Preskrbite si pravočasno sobo. Pojasnila in prospekte pri kopališki direkciji	2704
Varaidšnske Toplice
Naš predragi in ljubljeni soprog, oče, brat, stari oče, tast, stric in svak, gospod
Ivan Dolenc
iand. nar. v pokoju
je danes ponoči nenadoma preminul v 65. letu svoje starosti.
Pogreb bo v petek ob 16. uri na magdalensko pokopališče v Mariboru.
Maribor, dne 18. maja 1938.
Ljudmila, roj. Košuta, Ljuboslava Berce, Ljudmila,
soproga.	hčerki.
inž. kapetan Cvetko, Rafael Berce, Mitja,
sin.	zet.
in vso ostalo sorodstvo.
vnuk.
JCenKa
Umolknil je, toda komaj je grmenje nekoliko ponehalo, je pričel brati znova. Zopet trušč. Bled od jeze je vstal in premeril jezno vrste nezadovoljnih poslušalcev. Ker tudi tako ni uspel, je pobral papirje in odšel.
Ž dvorane so še vedno bučali burni glasovi in iz vsega grmenja in bobnenja ic odmevalo: »Majales! Majales!« —
K filozofski maši, ki je bila ob devetih ie hodilo mnogo ljudi. Danes sc jih je radi lepega dne že mnogo pred deveto zbrala posebno velika množica. V klopeh je bila pisana množica oblek gospa in gospodičen, ki so najbolj pridno hodile m deveto, »filozofsko«. Cerkovnik je stopil že nekajkrat iz zakristije pred oltar in gledal proti glavnemu vhodu, toda filozofija ni šla.
Prižgal je že na glavnem oltarju sveče — kar se je oglasil hrup in takoj nato so sc valile trume študentov skozi glavni vhod in stranska vrata v hram.
Marsikatera gospodična je dvignila
glavo, da morda vse, ali samo enega vidi. Drugič so vse takoj nato pobožno sklonile glave, danes pa so vse začudeno gledale valečo sc množico.
Kje je bil red in nastop? Kaj se je neki
zgodilo? Pridrveli so se pomešani kakor čreda, neurejeni; in v kakršnem neredu so prišli, tako so se postavili ali posedli. Glej, kako tu in tam stikajo glave in šepetajo, kako sc spogledujejo! Nekdanjega miru ni bilo več in nenavadno razburjenje se ni poleglo niti v cerkvi.
Začudenje vseh pa je še bolj naraslo, ko sc ni pri oltarju pojavil kakor vedno profesor verouka, ampak drug duhovnik.
Po maši se niso razšli kakor navadno, temveč so se ustavljali pred kolegijem v velikih skupinah in živahno debatirali. Največja skupina je bila okoli Friborta in Vavrene.
O vsem tem je živahno pripovedovala gospa Roubingova s hčerjo, ko sta sc vrnili domov. Gospod aktuar je končaval svojo toaleto — napravljal se je k včliki, h kateri je hodil vsako nedeljo — in poslušal brez zanimanja ali začudenja. Sploh se je vedno čuval na svojem ble-
dem, malo izrazitem licu vedno mir, kakor se dobro prilega uradniku, da vzbuja spoštovanje, in nihče še ni videl tega brezbrižnega kakor voščenega obraza, da bi bil vznemirjen.
Medtem, ko sta žena in hči vsevprek živahno pripovedovali, je stal pred zrcalom, otipavaje belo naškrobljeno rutico, tesno okrog vratu zvezano v umetno pentljo, in si gladil lase v »šestice« počesane na sence.
In ko je Loti razlagala, kako so sc ti filozofi nekam razgreti privalili v cerkev, se je mirno obrnil in dejal:
»Lenka, Arona!«
Lenka, ki je za sebe in za strica pridno poslušala, je odskočila k omari, odkoder je prinesla temnovišnjev frak, ki ga je počasi in slovesno oblačil kakor bi podpisoval važno listino. Gospod Roubinek jc bil namreč neizmerno varčen in reden človek. Kakor je gospod grof dajal svojim konjem različna imena, tako je imenoval tudi gospod aktuar svoje suknje in frake, katere je v gotovem redu oblačil.
Danes je na vrsti »Aron«, ki je od tod nosil ime, ker je gospod Roubinek kupil
zani blago od 2ida Arona. Poleg »Arona« je imel še »Abrahama«, suknjo lectaste barve, ki jo je že malo ponošeno kupil pri Židu Abrahamu. Ne samo izraelska, temveč tudi krščanska imena so imeli kosi njegove garderobe.
Kadar je bil praznik Matere Božje, je oblekel vedno sivovišnjeve hlače, ki so bile v rodbini in izven nje znane pod imenom »Marijine«. Vse je imelo svoj čas, vse je teklo po gotovem in nciz-premenljivem redu.
Ko je imel že »Arona«. sc je podal na pot.
Preden jc stopil skozi vrata, je poljubil hladno in resno svojo ženo. Nato jc suha, kakor z okornim mirom prepojena postava resnega uradnika izginila.
In zdaj so se ženskam razvezali jezički.
»Le pomisli, mama, gospod Vavrena se še okrenil ni za nama, še ozrl se ni.«
»Bil je kakor vsi. Ali popoldne morda pride, pa nam bo moral vse povedati! Prav vse! —*
(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani
Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAViKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d-predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, yjsi v Mariboru.