govorim, da zarote ni bilo. Lahko jo borno izvršili jutri. Ali sedaj nismo tega dejanja izvršili. Lahko bi vam tudi odgovoril: dokažite resnico obdolžitev. Kadar boste dokazali, bom dejal, da je tako res. Ilegalna sredstva jiaz postorim pri drž-, akeija IZHAJA VSAK ČETRTEK Naročnina: ] Letno poiletn« četrtletno ITALIJA Lir | 10-4« 5-20 2-60 INOZEMSTVO I 18-20 910 4-60 Uredništva in upravništvo t Trst, Via Maiolica 10-12. Telefon 1590. Uradne nre ta stranke ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi: Za vsak mm vieočine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi l L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej. — Posamezni izvod £0 cent. Trst, 13. decembra 1923. — Leto IV. - Štev. 192. Glasilo Komunistične stranke Italije Z milo besedo o domovini so združene jece in temnice, izgnanstva in zasledovanja, trpljenje in ubijanje najboljših ljudi. Proletarski val bo s svojo mogočno silo odnesel proč vse take domovine, očistil bo zemljo vsega gnjilega. Domovina XX. stoletja Menda je ni besede, s katero bi kdaj tako varali ljudjstvo kakor z ono o ((domovini)). Ta pojm ni 'nov, prišel pa je v rabo posebno po francoski revoluciji (1789 1.) ter se je razširil po Evropi po burnih letih 1848. in 49. Oblika države XIX. stoletja ni šla le na zmago liberalnega gospodarskega reda, za popolnim prevladanjem bogatega meščanstva, strmela je tudi za združenjem v e-noto vseh onih, ki govore en jezik. Od tega poslednjega so si vsi obetali zlate gradove. Delna zmaga francoske revolucijo je pustila po Napoleonovih vojnah (1. 1815) Evropo tako nenaravno razkosano in pre-metano, da je vzlic «Sveti Zvezi« evropskih protirevolucionarnih držav povsod polagoma vrelo. «Sveta Zveza» je bila ustvarjena — kakor vse take novoprebeljene podirajoče ,se stavbe — za vse večne čase. V resnici je bila z vsemi debelin/? frazami zidana na pesek. Meščanstvo je hotelo priti do oblasti in moči, iin ker ni moglo navdušiti ljudstva le s svojimi 'sebičnimi težnjami, je govorilo o skupnosti vseh, ki govore en jezik, je skovalo nov pomen stari besedi, naredilo je iz «naroda» državo. Danes vidimo pri evropskih plemenih, posebno zapad-nih, da pomeni narod kratkomalo državo. Država pa ni preveč priljubljen pojm, ker ne predstavlja ltdovekako simpatična ustanove. Če pogledamo, kako je moderna država nastajala, vidimo najprej bojevito manjšino, ki si na gotovem ozemlju podvrže delajočo večino. Država je prvotno tedaj nastala iz podjarmljenja. To pa je pozneje dobilo milejše lice. Kdor je vladal, ni delal na polju, da bi si pridelal kruha, ivmral mu ga jo preskrbeti podjarmljeni, ziato se je bilo treba pobotati ž njim. Dogovorila sta se, nastal je davek; razmerje med zmagovalcem in pod-vržencem se je uredilo, sestavljen je bil prvi zakon. To je v bistvu prvotna država in preko tega človek do danes še ni prišel. Vsa zgodovina pa kaže, da je pogosto padel nazaj na tisto stopnjo, kjer se je država porajala, v barbarstvo. Ko so v nekdanji stari rimski državi kmetje radi obilice iz tujih dežel privaženega cenejšega žita obubožali, opustili zemljo ter šli v Rim, so se nazadnje prodali za sužnje. Lastnik je bil poslej gospodar njih življenja. Ko so na Francoskem nastopili hugenoti, ki so sprejeli protestantsko vero, so jih smatrali nevarne drža/vi in so neke noči dali znamenje, -naj jih pokoljejo (Jernej-ska noč)! Ko so se kmetje puntali grofom, so jih brez usmiljenja po-sekli v imenu — države. Ni tedaj čudno, če (ni država kot taka preveč priljubljena. Našla se je z metale silne trume ljudstva v žrelo smrti, so si mnogi grabili skupaj, kar jim je prišlo v nenasitne pesti. To je postal končni pojm «domovine»: bogat plen, ko so ugodni časi za plenitev. Po vojni se «domovina» ni spremenila. Delna zaplemba ali vsaj obda-čenje kapitala se ni izvedlo. Kdor je vzel je imel. Vojna posojila za ((domovino« so zahtevala velikanskih obresti. Plačuje jih — davkoplačevalec, kmet in delavec, ki tvorita 85% prebivalcev. Čim večja je« domovina«, tem bolj »sijajna« mora biti. Treba je orožja. Brez tega mi u-gleda. Seveda stane orožje denar. Toda mir imamo le, če smo do zob oboroženi. Zato: vse za domovino! Deset, dvanajsturni delavnik, obda-čenje dnevnih potrebščin, zapiranje šol, da bo narod neveden, zasledovanja, strahovanja, 'izseljevanje, da bo iz tujine prihajal denar v ((domovino«, izgoni, oviranje in uničenje društvene in zborovalne svobode, u-bijasnje tiska, požigi, poboji, itd. Kje ste, pesniki, da bi vse to opevali kakor bi se spodobilo? ((Domovina« to ne v nasilju in gnilobi in njeni stražniki vidijo v sladki besedi največkrat svoje lastne koristi im ničesar drugega; kvečjemu še notranje sovražnike ki jih je treba u-gonobiti. Domovina XX. stoletja je resnično vredna žarke ((domovinske« ljubezni, najčistejše ljubezni nje vrednih sinov! POLITIČNI PREGLED Italija DRŽAVNE FINANCE. Minister financ, poslanec De Stefani, je minulega tedna izpregovoril v senatu dolg govor. Poročal je, kako stoje državne finance. Državljani so torej še enkrat osrečeni in ako bo šlo tako-le gospodarstvo še nekoliko časa po tej poti, bodo lahko rekli, da živijo v rajski blaženosti, ker ne bodo potrebovali nič takega, • kar spada v «goli materializem«, kakor se namreč izražajo tisti ki bi hoteli, da bi se ljudje hranili samo z narodnim navdušenjem, da bi se redili ob pogledu na parade, na slavnosti ob priliki visokih obiskov in, e-nakem. De Stefani je torej naznanil deželi veliko novico, da se državne finance s pomočjo fašistovskega gospodarstva, dan na dan zboljšujejo. Poročal je, da je bil deficit zmanjšan, za upravno leto 1922.-23., na tri milijarde in 41 milijonov in za upravno leto 1924-25 na samo 700 milionov. Zares dober gospodar je De Stefani! Naravnost copra... V svojem dolgem govoru pa je moral seveda tudi povedati, kako zna tako dobro gospodariti, ker drugače bi mu ne verjeli, da, se 'finance nahajajo v tako rožnatem stanju. In, v tem pogledu se lahko reče, da je bil odkrit. Saj drugače tudi ni mogoče, ko je stvar tako očitna, posebna pa za tiste, ki morajo nositi na grbi prijetno bre. me fašistov. «Fri stroških pa je bilo manj ob. vezoosti in sicer za 382 milionov. Pri dohodkih pa se je ugotovilo 161 mi. Hornov več. Tako je rekel De Stefani. Natančneje pa bi znali povedati vsi odslovljeni državni nameščenci: železničarji, poštni uslužbenci in drugi. Sicer pa je sam minister omenil, da je bilo 1. januarja 1923. 222.836 železniških nastavljencev, danes pa jih je le 175.000. Pri teh izjavah so mu seveda zbrani senatorji pritrdili z burnim ploskanjem, kakor se spodobi od poštenih patriotov. Nadalje je tudi izjavil, da bo država obvezana dokončati le tista dela, katerih ni nikakor mogoče od-goditi. To se pravi, da bo fašistov-sko gospodarstvo res mačehovsko skrbelo za ljudske naprave. Pa najsibodo državne fiinance take ali take, treba je vendar skrbeti za «narodno obrambo«: •(Vsem znani mednarodni položaj vsiljuje tudi za to upravno leto po. višanja izrednih stroškov, ki jih predvidevajo posamezni ministri za narodno obrambo. Zunanji politiki ki jo zasleduje Italija, to je politiki miru in spoštovanja pogodb, ki je pa tudi istočasno neupogljiva v varovanju svojega ugleda in narodnih interesov, je treba dati trdno vojaško podlago...* Tako D« Stefani: Treba je »narodu« več oklopnjač, več topov, pušk in bajonetov. Zato pa je tudi treba, da se nalagajo novi davki,: in da se krčijo stroški drugod. ITALIJANSKI DRŽAVNI POSLANCI BREZ POSLA. — Mussolini je zaključil državnozborsko zasedanje in je poslal poslance domov. Ta mesec poteče leto dni odkar je Mussolinijeva vlada dobila od parlamenta polnomoč da smo -rua gospodarskem in političnem polju delati in sklopati brez dovoljenja parlamenta. Sedaj se je govorilo, da. bo Mussolini predlagal naj mu parlament polnomoč podaljša še za eno leto. Pa mesto takega predloga se je zgodilo, da je Mussolini zaključil zasedanje. Storil je prav. Ako bi bili poslanci pametni in bi bili imeli le količkaj demokratične časti v sebi, bi bili morali sami nehati zahajati na zborniške seje. Mussolini je poslance osramotil, rekel jim je da se mu morajo zahvaliti ako ni is parlamenta naredil bivališče njegovih revolucionarnih čet. Jih je bičal in nižjim ni prizanesel. Oni so se mu pa klanjali in tresoč se so glasovali vse kar je od njih zahteval. Nazadnje so se mu zagnjusili in jih je zapodil. Niso bili vredni drugega. Seveda ni mogoče še izvedeti zakaj je Mussolini storil to. Tembolj ker mu niso delali poslanci nobenih ovir. Sedaj se govori, da Mussolini noče več dobiti od parlamenta pol-nomočnih pravic in da namerava parlament razpustiti in razpisati nove volitve, ki mu bodo zagotovile večino kakršno si bo sam ustvaril. Kljub vsem neprijetnostim je vendar lepo na svetu. Radovedni smo kam borno prišli z Mussolinijevimi nervoznimi sklepi in z italijanskimi demokratičnimi ustanovami. Volitve na Angleškem PORAZ KONSERVATIVCEV. — Pretečeni teden so se vršile na Angleškem državnozborske volitve. Volitev se je udeležilo nad 70% volil cev. Konservativci t. j. sedanja vladna stranka je doživela velik poraz. Izvoljenih je: 252 konservativcev; 154 liberalcev; 192 laburistov (delavska stranka) in 6 neodvisnjakov. Dobili so konservativci 5.350.000 glasov; liberalci 3 miliotne in pol in laburisti 4 milione in pol glasov. Konservativci so napram liberalcem in laburistom v manjšini in je verjetno, da bo sedanja konservativna vlada, ki ji načel j uje Baldwin in ki je pri volitvah izgubila 6 ministrov, demisijonirala. Mogoče je pa tudi, da pride do konservativno-liberalne vlade proti laburistom. Laburisti, ki so na Angleškem to kar je pri nas približno social-de-mokratična stranka, so dosegli veliko zmago. Vprašanje je kako jo bodo uporabili. Za laburiste so glasovali tudi komunisti in je med laburisti tudi par komunistov izvoljenih. Zmaga laburistov je značilna. Znamenje, da niso na Angleškem nič navdušeni za konservativno politiko. Pravijo, da je vplivalo izid angleških volitev na italijansko vlado zelo slabo. Menda je Mussolini pričakoval zmage svojih prijateljev konservativcev. Naše stališče o volitvah) in o parlamentu je jasno in našim sodru-gom znano. Ni torej čudno ako ne pripisujemo volitvam tiste važnosti, ki jim dajo sociaLdemokratje. Tudi na angleške volitve ne. LUNACARSKI V BERLINU. Prispel je v Berlin ruski ljudski komisar za javni pouk, Lunačarski. Namen njegovega obiska je, da pride v stik z nemškimi znanstveniki. NORVEŠKA IN SOVJETSKA RUSIJA. Sporočajo iz Kristianije, da bo norveška vlada pripoznala Sovjetsko vlado. Na ta način bi bila Rusija prjpoznana, prvi krat s strani ene državo, ki je ostala nevtralna tekom vojne. Nemčija SINDIKALNI POLOŽAJ. Seje izvrše-valnega urada Rdeče strokovne internacionale so bile posvečene izključno položaju v Nemčiji. Stara Splošna delavska zveza je v popolnem razkrajanju. Osem desetink njenih funkcionarjev je zapustilo svoje mesto vsled finančne krize. In ker so bile delavske mase toliko krat izdane, nimajo nobenega zaupanja več v reformistične voditelje. Sodr. Čirkov, tajnik mednarodnega propagandnega odbora, je poročal o iz-gledih gibanja med poljedelskimi delavci. Komunistična stranka Nemčije šteje preko 50 odstotkov svojih pristašev med poljedelskimi delavci. Reformistična Zveza kmetskih delavcev faktično ne obstoji, kot organizacija. V zadnjih časih se je zelo razvila ena nova organizacija : Zveza malih kmetov, ki šteje 400.000 članov. Ta organizacija je pod komunističnim vplivom. * * * Nemški reakcionarci so mislili, da bo v masah ubita komunistična ideja, z razpustan Kom. stranke, pa doživljajo vedno nova razočaranja. V delavskih masah vre. Minulega tedna so se vršile v Berlinu velike demonstracije komunističnih delavcev. Kljub temu, da je policija podvzela mere za preprečitev manifestacij, se je zbralo par stotisočev ljudi. Čehoslovaška V Kladnu se je vršil kongres rudarskih obratnih svetov, ki je bil sklican proti volji socialpatriotične strokovne birokracije. Ta kongres je bil verna slika solidarnosti, splošne enotne fronte proletariata, Vprvič so prišli skupaj za-' stopniki iz vseh krajev republike, brez razlike narodnosti in političnega prepričanja, zato da se posvetujejo o skupnih interesih proletariata. Bilo je pri-! sotnili 200 delegatov, zastopajočih 104 rudnikov. Rudarji so izrekli svojo mednarodno solidarnost z vsemi drugimi tovariši celega sveta. Pozivali so obratne svete iz revirjev v drugih državah, da vstopijo v najtesnejše mednarodne odnošaje z' obratnimi sveti Čehoslovaške, zato da se v st vari jo predpogoji za skupno akcijo rudarjev vseh narodnosti, ki ima pomagati rudarjem tiste dežele, kjer so ogroženi. Štedenje Za blagor naroda je treba vedno Slediti. Prihranki pa se uporabljajo tako-le: Na podlagi kraljevskega odloka in na predlog državnega tajnika za finance, spoi razumno z ministrskim predsednikom se stroški proračunjeni za ministrstvo: zunanjih zadev zvišajo kakor sledi: Za »tajne stroške* I. 200.000 Za tajne stroške izvirajoče iz mednarodnih dogodkov » 4.400.000 Skupaj L 4.600.000 Če večni plačnik vpraša, za kake ».tajnosti? gre ta denar, dobi odgovor: molči in plačaj. Tvoja naloga je, da plačaš! -«o»— Slabi zobje Pred kratkim smo brali, da je šel Kralj Aleksander v Pariz radi posebnega zdravljenja zob. Poiskali je moral dobrega specialista, da bo poprava izdatna. Ko so patri olivni meščanski lUti o tem poročali, smo natančno verjeli, ker buržoazno časopisje. navadno ne laže. Prepričali smo se kmalu, da tudi takrat ni lagalo. Kralj Aleksando je ',il ms pri zobozdravniku. Ni mu pa zob popravi.a’, ampak samo brusil. Kronane giavc st zadnje čase spel rade kažejo zobe, zato morajo biti dopro ipičasti. Spičenje zob je m prevoj drag Upaš. ki ga zmore le francoski kapital. Ta brusi zobe vsej mali antanti s Poljsko vred, Izdal je za take posle i?i)0 milionov frankov, Poljski 400, Jugoslaviji m, Cehoslo-vaški in IluMuniji po 500 milionov. Ta denar pride seveda nazaj v Francijo, ker je določen za orožje, ki se mora nabaviti v francoskih fabrikah. Tako ima SHS dvakrat dobiček, je uprežena v voz francoske velike politikf in plačuje francoskim kapitalistom milione. Pravijo, da so to posledice obiska kralja Alfonza v Rimu. Nemški inženir Moritz Hartmanu je za~ res brihtna glava. Iznašel je posebno bla-> gajno, ki lovi tatove, ravnotako kakor past miši. Magajna je izdelana s posebno mehanično pripravo. Kadar se ji približa uzmovič, da jo bo prevrtal, se iz blagajne, iztegnejo take železne roke, ki prav ljubeznivo objamejo «operatorja>. Jz tega objema ga seveda reši policija. Ta blagajna lovi tatove, pa le gotove vrste. Je stroj, izdelan iz jekla in mora funkcionirati po predpisih izumitelja. Kajti, ko bi ne bila stroj, bi vlovila tatu brez razlike. V prvi vrsti seveda tistega ki jo poseduje, ker ta je ~~ največji tat. Govori sodrug Bordiga Stališče Komunistične stranke Bordiga: Vi gospod me radi zapeljali v to, da bi dal nekatere izjave. Jaz pa to prav lahko in brez vsakih kov. Naše stališče in maša proti ifašistovski stranki ni nič posebnega. Enako bi se mi ravnali napram vsaki drugi stranki, ki bi bila na vladi. Mi bi se bili enako borili proti vsem političnim silam, ki predstavljajo državo. In sicer zato ker je država po našem prepričanju nasprotnica delavskega razreda. In je država taka pa naj bodo na vladi demokratje, krščanski socialci ali fašisti. Tudi se mi ne prepiramo radi boljših ali slabših vlad in niti nismo krivi, da je baš sedanja fašistovska vlada naj slabša. Predsednik: Ali to ni predmet razprave. Bordiga: Res sem v nekem oziru zašel. , Predsednik: lin jaz sem vas hotel napeljati na pravo pot s tem, da sem vas opozoril na pravila Komunistične stranke, ki so bile sprejete na prvem kongresu Komunistične stranke v Livornu. Bordiga: In baš na tej poti sem vam hotel slediti. Naše delovanje ni odvisno od tega ali ostaine ali ne fašistovska stranka na vladi. Enako bi bilo naše delovanje pod vsako drugo vlado. Predsednik: Vaše zadržanje je bilo vedno protidržavno. Bordiga: In mi vemo, da do te razprave ni prišlo zato da bi se dokazalo naše kazensko odgovornost marveč za to, da se izvrši proti nam politično akcijo. Predsednik: Pustite pri miru take reči. Vedite, da govorite z italijanskimi sodniki. Bordiga: Saj nisem govoril o sodnikih. Predsednik: Za nas je ta proces tak kakršni so vsi drugi. Nihče ne vrši nad nami nobenega pritiska. Ako ste vredni, da se vas oprosti, se vas bo oprostilo. Ako ste vredni, da se vas obsodi, se vas bo obsodilo in to brez ozira na vlado. Bordiga: Nisem imel nobenega namena govoriti o zadržanju sodnikov in se tega predmeta v tej razpravi ne bom dotaknil. Jaz sem le povedal, da obtožba radi katere se moram tu zagovarjati je bila pripravljena s sodelovanjem vlade. To ni baha sivo marveč je fakt kajti začetek te razprave je dejanje ki ga niso izvršili sodniki niti ne policija. To dejanje je komunike s katerim nas je fašistovska vlada obdolžila pred javnostjo. In jaz se ne morem zagovarjati pred sodniki ako mi ni dovoljeno pobijati vladine izjave. Predsednik: Vi imate nalogo, da se branite obdolžitve radi katere ste prišel pred sodnike. Bordiga: Torej v gotovih okoliščinah in v svrho obrambe smo mi komunisti prisiljeni tajiti, da preprečimo aretacijo drugih sodrugov ali pa le samo zato, da onemogočimo našim nasprotnikom, da bi te naše sodruge spoznali in jim na kak način škodovali. Iz tega sledi, da bi morali jaz in nekateri drugi sodrugi zavzeti napram gotovim obdolži-tvam negativno stališče. To sem povedal ker sem hotel pojasniti da v svrho obrambe je mogočo zavzeti tud.i tako stališče. In res, takoj ko so me pričeli izpraševati o rečeh, ki se tičejo današnjega procesa, sem odgovoril, da mi je dal kongres Komunistične stranke gotovo nalogo, ki sem jo dolžan vršiti in da o svojem delovanju bom dal račun bo-dočnemu Komunističnemu kongresu. Rekel sem tudi, da nimam nobenega namena dajati podatke o organizaciji Komunistične stranke, da sem pa pripravljen na posamezne obdplžitve, kakor mi bodo stavljene, odgovarjati kakor se mi bo zdelo, najbolj pametno. Tako sem tudi storil. Ponovim torej; lahko se /godi, da komunisti taje obdolžitve radi katerih so poklicani pred sodišče, ali ne zato, da hi odvrnili od sebe gotove odgovornosti, marveč zato, da ne bi izročili nove podatke nasprotnikom, ki hočejo po vsej sili preprečiti življenje naši stranki v Italiji. Toda v zadevi, radi katere smo tukaj, ni bilo takih potreb. Obdolženi smo zarote. Ne bom razpravljal ali je izražena ali ne v besedi «zaro ta» ideja naše revolucionarne akcije. Vzemimo besedo za to kar je, za to kar se hoče z njo povedati, in od-, Mi tudi trdimo," da niti zarotniške organizacije o kateri govori obtožba ni bilo, je ni in da je ne bo nikdar. , Mi tajimo torej ohstanek take organizacije ne samo za sedanjost marveč tudi m priliodnjost. Pravimo, da Komunistična stranka nima potrebe take organizacije. Ni nobene podlage za obstoj take organizacije v naši stranki, in ni taka organizacija niti potrebna stranki za izvršitev njenih posebnih nalog. Sedaj bom pa skušal zaglobiti se v zadeve, ki se tičejo mene. Če se ne motim obtožba proti meni govori o javnih strankinih manifestacijah v kolikor sc tičejo pogoji, ki so omenjeni v čl. 247 javne, ga ščuvanja na odpor. Predsednik: Ščuvanja javnosti naj bo neposlušna ziakonom i>n apologije dejanj, ki so po naših zakonih smatrani kot zločini. Bordiga: Seveda, obdolženi smo javne apologije, ki smo jo izvršili na način, ki je nevaren javnemu miru. Torej smo vedno v okviru strankinega javnega delovanja, ki nima nič skupnega z onim tajnim, skritim delovanjem o katerem se je mnogo govorilo v drugi obtožbi in o katerem ne. govori več nego dovolj tudi v sedanji. Prisiljen sem torej spregovoriti nekaj besedi tudi o tem. Sedanji položaj nas je prisilil, da smo dali naši organizaciji in našemu delu tajno ogrodje in sicer zato, da onemogočimo našim nasprotnikom, da bi nas zasledili in tako naše delo uničili. Bili smo prisiljeni se posluževati psevdonimov in dogovorjenih naslovov. Vi veste čemu. Naša pisma se je odpiralo in trgalo, naše časopise se je iz železničnih vozov metalo v prepade raesto da bi se jih bilo dostavilo naslovljencem in žalilo se je osebe naših sodrugov. Vse to nas je prisililo da smo našo delo skrili poželjivim očem naših nasprotnikov. Naše ilegalno delo beseda je taka — naše ilegalno delo se je pač posluževalo ilegalnih sredstev ni pa šlo za ilegalnimi cilji. Naši cilji niso ilegalni. V Komunistični stranki je pač nekaj tajne, ga, nekaj kar je znano le gotovemu delu naših sodrugov. Toda ta tajnost zadevlje le mehanizem naše organizacije, Kar se pa tiče naših ciljev in, naše propagande, ki jo vršimo za te cilje, v tem ni nič tajnega, nič skritega, ničesar kar bi hoteli pred komursibodi skrivati. Obratno imamo mi interes poznanje naših ciljev kolikor mogoče razširiti. (Dalje prih.) DROBNE VESTI SPOROČILA POTOM BREZŽIČNEGA BRZOJAVA. Uvedena je nova vrsta te-legramnih pisem, v javnem prometu, v sporočilih med katerimsibodi poštnim uradom v Italiji, vključi vsi Reko, in severno ter centralno Ameriko. Ti telegrami bodo odposlani iz Italijo po pošti v Berlin, odkoder jih bodo vpotili z brezžičnim brzojavom v New-York in od tam zopet s pošto na določeno mesto. Tarifa je 35 cent. za besedo- K temu se prišteje pristojbino L. 2.50, kakor tudi sprejemno pristojbino v znesku 25 cent. FRANCOSKI KOMUNIST MIDOL je bil obsojen na šest mesecev ječe in na plačilo 200 frankov globe. Bil je obsojen radi tega, ker je meseca maja 1920. zagrešil nekaj, kar navadno stori vsak zavedni komunist, ob gotovih prilikah: vršil je kom. propagando med vojaki. PROCES PROTI FINSKIM KOMUNISTOM. Na razpravi pri prizivnem sodišču v Helsingforsu, je državni pravdnik zahteval obsodbo proti 142 komunistom, kakor tudi razpust vseh kom. organizacij. Finska, ki kakor druge države, ki mejijo s Sov. Rusijo, igra ulogo zaudarja na ukaz antante, mora seveda vedno iznajti kak komplot ! BREZPOSELNE PODPORE NEMŠKIM DELAVCEM so bile ustavljene. Razlog tega ukrepa jo, da morajo brezposelni na vsak način izkoristiti priliko in se podati na delo, kjer so nudi To se pravi, da morajo nemški delavci iti delati za sramotne plače in z zvišanim delovnim časom. KOMI'MISTIČNA VEČINA V MOSKOVSKEM SOVJETI' — Pri novih volitvah v' Moskovski sovjet je bilo izvoljenih 1187 komunistov in 1*1 l>rezsirankarjev. Crvena internacionala seljaka Prva Internacionalna konfederacija mu za ovaj savez. Ona je raspiuvljala o seljaka održana je 14. i 15. ftktobra u starim zidinama Kremlina u Moskvi. To je dogadjaj čije je ztmčenje veoma velike i neprocenljive vrednosti. Zinovjev pozdravljajuči u ime Komu-nističke internacionale ovu prvu seljač-ku konfereneiju rekao je, da če se va jednu ili dve godine svuda uvideti i priznati njeno ogromno značenje, Lenin, dodao je Zinovjev, je od veoma velikog značaja za naš rad. Njegovo zdravstveno stanje ne dozvoljava mu da prati štam-pu i politiku. Ipak on prati seljački pokret sa jednom veoma sredjenom pažnjom. U čemu je važnost ove prve medjuna-rodne konferencije seljaka ? Mentalitet seljački h masa zapadnoevropskih ze-malja kao i večina kapitalističkih ze-malja preživljuje v današnjem vremeni-ma duboke promene. Avangarda ogromne seljačke armije počinje da pomaže proletariat. Inteligentno seljaštvo odvaja se od buržoazije i objavljuje rat kapitalizmu u ime životnih interesa širokih seljačkih masa. Nesumnjivo je, da če ove mase naskoro slediti za svojim avangardoma. Ištorija svih socijalnih pokreta je, da su prve parole i pokreti za prave interese jedne klase bili uvek u početku nošeni od jedne male grupe smelih začetnika. Ali ti pokreti nisu vodjeni idealističkim osečajima bratstva ne o radi očuvanja životnih interesa svoje klase najsvesniji seljaci po-činju danas da smatraju da je edino za-jednički rad i akcija sa radničkom klasom protiv eksploatatora, velikoposed-nika i kapitalista može ih osvoboditi od vekovnoga ropstva. U stvari seljaci su uvek eksploatisa-ni kao i radnici. U mnogim zemljama njihovo iskorlščavanje je mnogo vefie nego iskoriščavanje industriskih radni-ka. Seljačkoj klasi, koja se najzad spremna za odbranu potreban je jedan veran, iskren i nepristrasan saveznik, koga ona neče nači nikde drugde nego u rad-ničkoj klasi. Seljaci razumeju sve bolje i bolje tla i ako se po neki put interesi seoskih velikoposednika sukobljavaju sa interesima trgovačke i industriske buržoazije ipak velikoposednici, kapitalisti, trgovci i iinancijeri sačinjavaju j<5-dan borbeni blok protiv seoskih radnika kao i protiv varoškog radnika. Za-jednička eksploatacija dveju eksploata-torskih klasa, velikoposednika na selu i kapitalista u varoši, objašnjava potrebu jednog čvrstog saveza izmedju radnika i seljaka. Konferencija u Moskvi nema drugi cilj nego da nad je zajedničku platfor- pitanju rata i mira; ona je zaključila da održanje kapitalističkog poretka znači za seljačke mase nepresušivo vrelo nesreča. Ona je raspravljala takodje ekonomske probleme i konstatovala da u večini zemalja buržoazija nameče rad-nicima i seljacima sve terete, koji su posledica evropskog rata. Bilo to u obli-ku najrazličitijih fiskalnih nameta i po-reza, bilo u inflaciji novca i. t. d. opaža se uvek posle pažljivijeg ispitivanja da ta skupoča životnih potreba ima kao početni uzrok kategorično odbijanje buržoazije da učini ona i najmanju žr-tvu za državu. U gotovo svima kapitalističnim zemljama opaža se nazadovanje seoske proizvodnje. A ako se država katkada i pobrine za zemljoradnju, to je uvek u interesu bogatih seljaka ili velikoposednika. Konferencija’ je stvorila ezgro Crvene seljačke internacionale. Ona je smatrala za nužno da učini kraj utopističkom verovanju o političkoj nezavisnosti seljačke klase. Ona je izbacila na dnevni red parolu : «Seljaci i radnici svih zemalja, ujedinite se !» U tome duhu treba računati sa mo-gučnošfcu jednog perioda zajedničkih revolucionarnih borbi radnika i seljaka protiv eksploatatora i sa mogučnošču jednog dugog perioda mirne saradnje siromašnih seljaka sa radničkom klasom. Za oiakšanje i napredovanje te saradnje odlučeno je da se ustanovi jed-na poljoprivredna ustanova koja če proučiti uslove ekonomskog podizanja sitnih seljaka kao i ekonomski napre-dak zemljoradnje u opšte. Konferencija smatra da je zemljpradnička akcija radnika i seljaka potrebna i radi sa-mog obrazovanja vlade radnika i seljaka i saveza internacionalnih republika radnika i seljaka. 122 delegata seljaka, koji pripadaju 40 različnih narodnosti uzeli su učešča u ovoj prvoj intemacionalnoj seljačkoj konferenciji. Internacionalni seljački savet, sastav-ljen 15. oktobra, sačinjavaju delegati sledečih zemalja : Sovjetske federacije, Bugarske, Francuske, Severne Amerike, Litvije. Finske, Estonske, Japana, Indo-Kine, Brazilije, Nemačke, Mehika, Latvije, Poljske i Čehoslovačke. Uprava je izabrana ovako : Smimov (Ilusija), Dombal (Poljska), Berli (Ne mačka), Varej (Francuška), Fidlo (Čeho-slovačka), Gorov (Bugarska), Hero (Skandinavska), Gakvan (Meksika), Ha-Ja-So (Japan), Aj-Kvak (Indo-Kina), Grin (E. U ). Izrezki «0»---------- «New-Jorška policija je prišla na sled komplotu, potom katerega naj bi se strmoglavil^ vlada Združenih ameriških držav in ustanovila sovjetska.* 'tako je poročalo meščansko časopisje, ki mora svojim bralcem na vsak način servirati, za zajutrek, kosilo in večerjo, kak komplot. Pa pa ne bo ta jedača pripravljena redno na eden in isti način, ga je takrat serviralo posebno pripravljenega: »Organizator tega komplota je neki deček (!!), Leon Granov, rodom Rus, ki je bil aretiran v momentu, ko je vihtel rdeči prapor ter govoril svojim tovarišem, po-zivajoč jih, da raztržejo verige.« Dobro. Mogoče je, da bo ta inteligentni deček poslal res kaj posebnega. Toda, a-meriika policija mora hiti res pogumna, da se je zbala... dečkov! Pri tem dogodku, kakor tudi pri pogledu na vatnost, s katero poroča o njem meščansko časopisje, je videti dvoje: da mora jitl meščanski red v Ameriki res trhel, da se boji rdeče zastave ki jo vihtijo dečki, kakor tudi, da je burioazno časopisje, ki poroča o teh rečeh, prav resno I Leonu Granovu pa voščimo. da bi res postal drugi Trocki. H* Zbolel je.vojvoda in, ker imajo vojvodi navadno velike zasluge za narod, je naravno. (la se jim mora posvetiti več painje. (:e oboli navaden delavec ali kmet ni nič na tem, ako mora ležati v nezakurjeni sobi. z nezadostno odejo, da nima primerne hrane in primernega zdravila in, da nima potrebnega miru ker ga moli vsakovrstni šum: ropot s ceste, kričanje In jok otrok Ud. Tudi če pogine nič ne de. Raj ji' na milijone drugih na razpolagi, ki bodo garali, da bodo redili potrebne vojvode in drugi\ ki sl slečejo za narod velike zasluge. Pišejo dobro poučeni listi: «'/.ato da bi zunanji šum ne motil voj- vodi počitka, so oblasti dale ukiniti tramvajski promet, kakor tudi promet i d m giml vozili, v bližini palače. Nekoliko mestnih stražajev, ki so postavljeni na vogalih, skrbi za to, da se te odredbe spofctujejo in da se na noben način ne moti najpopolnejšo tišino.» C.sr 10 seveda za vojvode. Drugim tega ni potreba. Drugi skromni zemljani ima jo eno doltnoH in eno pravico: garati, tepsti se za magnate in umirati na rev nem letliču, v skrajni bedi. v Komunistična stranka Italije (Sekcija Komunistične Internacionale) Sporočilo izvrševalnega odbora IzvTŠevaini odbor stranke izjavlja: Posl. Bombacci ni, v svojem govoru o italijansko-ruski pogodbi, ki ga je imel v poslanski zbornici, nikakor zastopal mnenja in zadržanja stran, ke napram temu problemu. Izvrševalni odbor potrjuje glasovanje parlamentarne skupine v prid pogodbi, a istočasno zanikuje, da bi bili vzroki, ki so dali povod za tako glasovanje, isti katere je Bombacci v zbornici navedel. Italijanski prole. tariat odobrava obnovo trgovskih odnošajev in politično priznanje Ru. sije in sicer ne radi izključnih in e. konomično sebičnih interesov, ki dajejo vspodbude kapitalistični bur-žoaziji, ampak zato, ker v tem dej. stvu vidi ojačenje in možnost večje, ga razvoja sil ruskega proletariata, kateri, kljub prikritim in odkritim napadom mednarodne buržoazije, trdno drži mesto predstraže svetovne revolucije. Badi govora, kateri žali, ne samo vodilne kriterije ampak ugled same Komunistične stranke, posl. Bom. bacci ni več pooblaščen, da zastopa Komunistično stranko v poslanski zbornici in v tej govoriti v imenu stranke. Vsled tega se poživlja sodr. posl. Bombacci-ja, da poda ostavko poslanskega mandata. I. O. KOM. STRANKE ITALIJE Glasovi z dežele Ms Na spomeniku «neznanega vojaka» Dunkergue (na Francosk.) so našli, obeše nega neznanca. Pri sebi je imel, ko so ga preiskali, dva franka in red *častne legije.» Na rokavu je imel znamenje, da je bil v vojni trikrat ranjen.. Po tem. dogodku se je €palriotični duh» na Francoskem gotovo dvignil. Bivši vojak, ki se je boril za domovino, katera ga je poplačala na tak način, da si je vzel iivljenje, je šel pomnoiit vrste vseh neznanih vojakov, ki so bili razmesarjeni v svetovni vojni. Pri tem pa je hotel dokumentirati na najjasnejši način, kako mnenje si je pridobil o družbi, ki ga je tirala k smrti. Obesil se je na spomeniku ki priča o vseh zločinstvih meščanske družbe, ki priča o hinavščini in ciničnosti predstavnikov burtoazije, ki s svojimi dejanji naravnost talijo mrtve. V tem činu obupanega človeka je videti znak protesta. Mnogo jih je še, bivših bojevnikov, ki uvidevajo, zakaj so se prav za prav borili, in kakšna je drutba. ki jih pusti stradati. Toda vsi ne bodo sledili tistemu neznancu. Pogum, vzrastel iz spoznanja jih bo vodil k odločilnim dejanjam, skupno z drugimi masami neznancev — proletarcev. Danes neznanci, bodo julri odločevali o svoji usodi. NAROČNIKOM. Vsi tisti naročniki, katerim poteče naročnina koncem decembra, naj jo poravnajo pravočasno. Iz sovjetske Rusije Leta lun. jt. ljii.s.o i:u luuu prebivalcev 47 šolarjev, 1. 1920 pa 92 (enkrat veči), Stroški za narodno prosveto so znašali 1. 1913 0.7%, 1. 1920 pa 11.—% celokupnih državnih izdatkov. Dočim je bilo leta 1914 v. ;0 niških gubernijah samo 130 vzgojevališč za predšolsko deco, je imela sovjetska Rusija 1. 1921 skoro 0000 takih zavodov. Za odpravo analfabetov je bila ustanovljena izredna komisija, ki je imela poleti 1921, čez 50.000 kurzov, kjer se je mogel vsakdo naučiti branja in pisanja. Čitalnice, potujoče knjižnice, predavanja so dosegla tudi najbolj skrite kotičke prostrane ruske zemlje. Toda, še lani decembra je izjavil Lenin, da cilj ljudske prosvete še dolgo ne bo dosežen. Kljub vjfem naporom je bilo I. 1920. med mestnim prebivalstvom na 1000 skoro •100 analfabetov, po deželi pa skoro 650. Samo v rdeči armadi se je posrečilo po v sem odpraviti analfabetstvo. Prosvetno delo je trpelo tako na pomanjkanju sredstev kot na pomanjkanju lju dl. Katastrofalen pa je postal položaj, ko je 1. 1921. nastopil glad. Tedaj je bil sto rjen korak, za katerega se je prosvetni komisarijat le iztežka odločil: uvedlo se je plačevanje za ljudsko šolo (delavski otroci so bili oproščeni). Toda po zadnjeii kongresu sovjetov so se razmere mnogo spremenile: v gladovnem letu 1922. so znašali stroški za prosveto 3% vseh državnih izdatkov, letos pa že 8%. Šolstvo je vzpostavljeno celo v gubernijah, ki so največ trpele na gladu. Ker država sama ne more vzdrževati vseh šol, se steka v to svrho dobljen del lokalnih bidžejev (davki bogatih kmetij, trgovine, gozdov itd.) Sole so .stavljene pod vAdstvom podjetij in obratov, ki imajo skrbeti za njih napredek, I'o mestih delujejo »sotrudni-ški odbtwj», ki s prostovoljnim obdavče vanjem staršev dobavljajo sredstva za šole. •Sovjetska Rusija stremi za uresniče njem enotne delavne šole, ki bi bila pre pojtna i. novim duhom — duhom .dela in revolucije. Zato pa ji je treba novih ljudi Proletarskih šol ni mogoče voditi z me ščanskimi učitelji. Zato goje sovjeti po leg osnovnega šolstva predvsem vzgojo novih, proletarskih učiteljev. Danes štu dira 25.000 študentov na delavskih fakultetah. zraven je še > mnogo stranskih šol in komunističnih univerz. S teh šol odhajajo učitelji, oboroženi z znanjem novega veka, da se stavijo na razpolago proletarski državi. In v tem tiči veliki f>o men teh novih ljudi, ne da se vdinjajo kakim kapitalističnim vladajočim mogot cem, marveč da ostanejo v svojem last nem razredu in ramo ob rami. Sodrugi iz tovaren, iz rudnikov in s širokih ruskih pi:ljan gradijo zgradbo bodočnosti. Marezige Kadi dogodkov dne 15. utaja 1921. Marezigah, imamo še enega našega so druga v zaporu: Josipa Babiča. Drugi so bili izpuščeni na svobodo pred enim mesecem. Ta naš sotrpLn se n aha j a v zaporih v Piacenzi. Prošlo nedeljo smo mu pokopali mater. Pogreb je bil veličasten, po udeležbi ljudi, ki so prišli tudi iz okolice. Pri tej priliki se zahvaljujemo posebno pevcem in pevkam iz Sv. Antona, ki so zapeli pri odprtem grobu zadnjo žalostinko proletarski materi. Ginjenost se je •čitala na obrazih vseh navzočih. Lahko si je misliti, kako bo ta dogodek pretresel Babiča, ki ima doma še ubogega starega očeta in sestro. Kaj je Babič zagrešil, da je v ječi? Branil je svoje življenje, dne 15. maja. Kakor sem že enkrat omenil, u-stvarjajo dogodki današnjega časa ugodna tla za širjenje proletarske misli. Je pa tukaj še nekoliko ljudi, katerim rojijo po glavi misli o kaki pomoči s tiste strani, od koder ne more priti. Dragi kmetje. Ne iščite pomoči pri pijavkah. Kajti te vas mislijo osvoboditi na tak način, da bi vas izsesavale. Pijavke so vse enake. Mesto fantazij o «narodni rešitvi« vas mora prešiniti zdrava misel, da le mednarodna združi te v vseh izkoriščanih, delavcev in kmetov, bo rešila te izped jarma vseh izkoriščevalcev! Naprej torej! Živela enotna, fronta proletariata celega sveta! Bdeči vojak Slap na Vipavskem Zgodba o komarju. Letos je nenavadno leto, ker še se-daj, v tako poznem, že zimskem času, krožijo komarji po zraku. Človek bi mislil, da so na svetu samo ene vrste komarji, toda so več vrst in vsakemu je dobro zinano, da je ta mrčes zelo nadležen, posebno pa v poletnih, toplih časih. Človek bi ne mislil, da ima ta- živalioa še sedaj poguma pikati ljudi. Nekega dne je šel mladenič v hišo svojega prijatelja, radi gospodar skih opravkov, nakar prileti njim črni komar, ter se prične zaganjati proti njemu in mu brenčati okolu ušes. Mladenič ni bil hudoben in pustil ga je pri miru. Pričel je prav močno delovati s perutmi, to je, prišel je na dan s celim arze nalom fantazerstev, laži in psovk. Kvasil je, da so komunisti krivi tega, da je vrag vzel gnjilo Avstrijo, da so izdajalci naroda, krivi vsega slabega kar se godi na svetu in v katoliški cerkvi. Na tem mestu ni dovolj prostora za vsa fantazerstva, (sanjarije), ki jih je izrekel. Mladenič je mirno poslušal in se le za silo branil tega komarja. Kljub temu ni miroval in pikal dalje, dokler ni ne kaj zazvonilo, nakar je odšel v svoje gnezdo. Opisani komar je v obliki človeka in se bojuje proti proizvajajočemu razredu. Brani pa Ust«, kateri si ne vidijo prstov na svojih nogah in živijo na račun krvavih žuljev drugih ljudi, kupčuje s krvjo teh ljudi. Tak človeški komar sedi na velikem toda že oguljenem in prepranem skalovju, kakor sem sedel tudi jaz par mladih) šolskih let, dokler me ni poklical bog: «Pridite k meni vsi vi ki ste obteženi in utrujeni in ki živite v raznih fantazijah.« Tako jih je bog poklical, in veliko jih kliče, vsak dan več. Toda seveda takih jih ni, ki teptajo Kristove nauke, kateri sovražijo tiste, katerih število in beda sta neizmerni. Še mnogo je ljudi, za katerih veljajo Sokratove besede: «Ljudje si mislijo, da veliko vedo, a ničesar ne vedo. Tudi jaz vem, da nič ne vem.« Taki ljudje živijo tako, da, ko so OQ*iveli ne vedo kakšno življenje so živeli, ali živalsko ali človeško. Hodijo dolgo vrsto iGt skozi temo in ne vidijo nikdar luč svobode, luč ivljenja. Tako ljudstvo si samo izpleta bič, kateri jih vsak dan neusmiljeno bije. Tako ljudstvo pada na kolena in kleče, s povzdignjenimi rokami prosi rekoč: «Gospoda, bičaj me, izkoriščaj me, samo da mi grehe odpustiš.« In ker dosti ljudi tako pravi, so njih prošnje uslišane, zato jih vedno izkoriščajo, z vojnami in vsem slabim. Pa jih bodo še nadalje, dokler bodo tako prosili in se pustili biti. Toda pri tem bičanju trpimo tudi mi, ki se z vso silo branimo proti dvoživcem in hijenam. Človeških komarjev je vedno manj in še manj jih bo, ako bodo gospodje državniki še parkrat povečali davek na vse. Gospodarski nered dela na to, da se vedno bolj poglablja in širi prepad med izkoriščanimi in izkoriščevalci. Trpeče ljudi pa pozivam, da se 'ne dajo pikati od črnih komarjev, ampak da se jih pošteno otresejo in jim povejo to kar jim gre. Neprijatelj laži in izzivanj Fr. VENTURINI: Šest nM Is noikili zborov Umika se v splošni literaturi kakor tudi v glasbeni oni viharni povojni čas, ko je kar deževalo novih izdaj. V vojnem času nakopičena snov je hotela za vsako ceno na dan — naj si je bila slaba ali dobra. Marsikaj je bilo dobrega, marsikaj pa tudi slabega. V tem času se je umstvena produkcija prccej zmanjšala, presojevalni kriterij precej umiril. Prav v tem času je pa zagledala beli dan Venturinijeva zbirka, zato bo tudi morala prestati rmu^sikatero o-čitanje, kar bi se ji najbrže ne zgodilo oni povojni etapi, ko ni imel recenzent niti časa, da bi se vsedel kaj še, da bi pošteno presojal. Zbirka sama- na sebi ni slaba, če' jo pomaknemo v dobo primitivnih slovenskih skladateljev, v dobo Vilharja, Hajdriha el. comp. Ne moremo je pa akceptirati v tej dobi — današnje glasbene višine. Že večkrat sem v raznih ocenah trdil, da mora biti umstveni produkt, če hoče biti dober, obenem tudi iznajdljiv in najmanje, kar se zahteva od današnjega umstvenega produkta, je to, da se skuša vzdržati na višini današnje kvalitete. Vse to pa v Venturinijevi zbirki manjka. Zbirka je skozi in skozi pisana v e-nostavnem slogu, v primitivnih harmonijah in enostavnem ritmu. Vidi se iz vse zbirke, da je pisana pod vplivom starih slovenskih komponistov, to pa zaraditega, ker je Venturini kot samouk gradil svoja dela le na podlagi prakse dolgoletnega pevovodstva raznih lokalnih zborov. Da je narodni ton dobro zadet, o tem ni dvoma in to je ena naj-boljih strani zbirke. Da pa je prišel v banalnost na marsikaterem mestu, je tudi resnica in sem spada predvsem srednji del zbora «Kam?» na Prešernov tekst. Na več mestih se opaža pomanjkanje znanja glasovne izpeljave. Npr. v prvem zboru «Deklica s punčko« na besedilo Karla Široka ima bas v L in predzadnjem taktu skok velike septni-ne ti—-as. V «Momarju» na Župančičev tekst 8. takt glasovno križanje med sopranom in altom. Takoj naslednji takt nam pokaže vsporedne kvinte med sopranom in altom. V istem zboru 17. taktu skoči tenor iz fls v dis v g-dur intonaciji. V 24. taktu istega zbora vidimo med sopranom, altom in tenorjem gole kvinte. — Taki in enaki nedo-statki se v preprostem stavku dobro vidijo in delajo brezpotrebne težkoče, ki bi se dale tudi popraviti. Dobra sta na vsak način zbora «Oblaka» na Župančičevo besedilo in »Poslednja noč». V drugem bi imel samo tenor težkoče v višinah. Bolj šibak je zadnji zbor «Skrivnost». Kakor rečeno bi bila dobra stran v zbirki narodni ton in izbera besedil. Gradacija je tudi v vseh zborih dobro izpeljana. Zbirka bo posebno vaškim zborom dobrodošla. Karol Pahor Na obiskih Te dni smo tržaški delavci imeli zopet tolikrat opetovane obiske. Bolje rečeno, smo imeli priliko jih opazovati od strani ter čitati v buržuaznem časopisju mnogo patriotičnih fraz, izrečenih od raznih patriotov, kavalirjev, komenda-torjev na pojedinah in banketih, ki so se vršili na čast obiskovalcu, velikemu komisarju za trgovsko mornarico ekscelenca Ciano. To je bilo veselja in prerivanja. Vsak je hotel biti prvi ter slaviti «junaško pode bo» (tako ga je imenoval «Piccolo»). Da bodo stvari zgiedale lepše, se je gost z obilo spremljevalci podal v tovarne, da si jih ogleda. Pa obenem seveda tudi delavce, ker ti niso več nevarni boljše- viki, ampak ? No, pa pustimo bolj- ševike pri mira in pojdimo za njim. Dne 6. t. m. ob osmih se poda gost s sv°jega bivališča (Hotel Savoia) v tvor-nico strojev Sv. Andreja. Pri prihodu ga je sprejela deputacija šestih delavcev, kateia je zastopala sama sebe. Nakar (tako piše «Piccolo») se je podal v tvor-nico, kjer se je zelo zanimal za različna dela. Tako se je zanimal, da. .. bi skoro ostal pri nas zaposlen. Kar pa smo se mi delavci silno bali, ker bi bil delavec, katerega bi on nadomeščal, gotovo odpuščen. Nato se je podal v ladjedelnico Sv. Marka, kjer je bil sprejet nekoliko živeje, pa s strani kakih 50 fašistov, ki so tam zaposleni. Tukaj si je dal «sotto-duce« italijanskih fašistov duška. Govoril je zbranim fašistom, ki pa jih ni nič kaj navdušil. Rekel jim je, da morajo biti disciplinirani in da ne smejo imeti nobenih zahtev napram gospodarjem, kakor tudi, da so minule sanje komunistov. Podal se je še v Lloydovo ladjedelnico, kjer ga je pri odhodu pozdravila grupa fašistov s trikratnim «Eja, alala«. Tako so zopet enkrat minuli prazniki Tako sedaj lahko čakamo na dane obljube tar upamo, da vsaj za en par mesecev ne bomo imeli nobenih obiskov, ker se jih prav nič ne veselimo. Veseli se jih samo inženir Sacerdoti, ker sedaj je tudi on postal komendator, ter stopil tako v čredo komendatorjev, s katerimi bo delavstvo obračunalo v bližnji bodočnosti. En boljgevlk. Naravne, sile nočejo nikakor več ubogati, kakor nekdaj v lepih časih, ko so sc dogajali čudeži. 1’ nekem kraju je strela udarila v zvonik. Imel je sicer strclo-vodno napravo, ampak strela je vseedno utrgala odvodno žiro in povzročila silno paniko med romarji, zbranimi v cerkvi. V nekem drugem kraju pa je treščila tako silno, da je naravnost stopila zvonove. ( To je pa vendar vrag! Nič na svetu noče ueč ubogati, vse gre po svoji poti! Tajni sklad „Dela“ Nab. pola 21 (I-'r. Cotič): Ant. Stepančič L. l.SO, Jak. Martinu fc 1. 1.— L 2.20 Nab. pola 23 (Fr. Cotič): Anton Lukežič L 2.— ; Hil. Pregelj, Karel Krpan, Anton Lukežič, lv. Ožbot, Rom. Gatnik, Stanko Lukežič, Fr. Vičič po L 1.—; Jos. Stepančič, Fr. Lukežič po 50 cent., » 10.— Nab. pola 2i (Fr. Cotič),: Zavedni iz Bukovice L 10.—; Vesela družba L 2.55; And. Mozetič, Al. Vodopivec, N. N., N. N., Ant. Stepančič, N. N. po L. ; Rud. Ba&a L 1.30; Rom. Ratustič, Vinc. Cotič' po L. 1.20; Kr. Žigon, Jos. Žigon, Ant. Mozetič, Fr. Rrumat, Fr. t Martinuč, lv. Martinuč. Andr. Bratkovič, Silvester, Jos. Gorjan, Fr. Komel, Dom. Rusjan, Fr. Kodrič, Marjo Pregelj, Krpan, Avg. Cotič, Marjo Mozetič po L 1,—■ Zavedni fantje na Slapu Nabrali Bovčani Rot Anton, Bovec- -Pri rdeči kraški mizi S. F. L 1.80; P. S. L 1.80; P. E. 1'. L, P. A., A. L., G. S., J. M., F. J. v Opatjemšelu po L l.— Solkan: Skupina železničarjev L 15.— ; Jos. Kodelja L 2,-Judež Lokavski delavci Delavci \ Opatjemšelu nabrali D. ANIN: Štirje govori fiovar slovtnsKimi inlBiStn. m. Ali ne uvidevate še sedaj, da je to vaše stanje, direktna in opravičena posledica vase socialne nezavednosti in vaše kulturne neopravičenosti? Za kulturnim in socialnim napredkom hiti danes samo manuelni delavec in od todi mu gre tudi prvenstvo v socialnem iivljunju. in iz tega vašega stanja ne vidim pred revolucijo nikakega izhoda. Delavstvo je ukaželjno in ker ve, da ga čakajo v bodočnosti velike socialne naloge, naravnost gori za šolo. Kjer more, pritiska na delavsko inteligenco, da naj mu daje večje izobrazbe. Pri vas je drugače. Vi nimate želje po socialni izpremembi; v kolikor ste revolucionarni ste zato, da obdržite to, kar imate. Vi nimate nikakih večjih nalog v bodočnosti, vsaj čutite jih ne; zato računate: v vsakem sistemu bomo uradniki. Zato pa tudi no čutite nobene potrebe po večji socialni naobrazbi — in zato ste brez bodočnosti. Kastarska ogabnost, razredno socialna nezavednost in daleč od vsakega kulturnega idealizma — to je vaša definicija. Za vas so vsi režimi — bivši in prihodnji — enaki. Za vas so vsi ljudje samo umazani egoisti. Med Clemen-ceau-em in Leninom ni absolutno nobene razlike za vas. Pa seveda: tudi ne med kapitalizmom in socializmom, In to je vaša oznaka. Kakršni ste sami, tako gledate na sv«t. Pa ni po vsem svetu tako. So narodi na tej zmešani zemlji, kjer se uradniki kaj živo zavedajo svojega socialnega in kulturnega ponižanja. So zemlje, v katerih se uredništvo dobro zaveda svoje kulturno misije v delavskem življenju in stremljenju. Ne vse in ne.v vseh kategorijah toda vsaj v splošnem ne vlada taka socialna nezavednost kakor pri nas. V Švici predvo-dijo skoro vsa velika dolavska gibanja bančni uradniki. Bančnih stavk se švicarski kapitalizem najbolj boji, ker je šolano delavstvo v svojem odporu vedno vstrajnejše, nego nešolano. Pa tudi sicer je švicarski uradnik socialno bolj zaveden — namreč nima državne pen-zije in se naravno bolj zanima za so-ciulne pokrete kakor naš uradnik. V Italiji so zlasti železniški, poštni in telegrafski uradniki solidarni z delavstvom. Zato pa so ravno borbe v teh državnih podjetjih najodločneje. 44.25 15.40 34,- 5,— lfi,— 10.— 17.-- 10,- 17.40 250 — Pred kratkim smo čitali, du je tudi francosko uredništvo s celo' svojo strokovno organizacijo, po številu nad 200.000 uradnikov, stopilo v socialistično »Delavsko federacijo«. Tako uradnik v kulturnih narodih, ki nosi v svojem srcu šo druge vzoro. kakor roditi sebi enake stebre kapita lizma, hoditi za procesijami v svečanih odborih in poniževati se do skatlje hercegovincu. Tako uradnik - človek, tako uradnik, socialno in kulturno bitje. In tako je prav, to je ljubezen do domovine! Ne ljubezen do mrtve pokrajine, ampak ljubezen do živo skupnosti vsega delavskega ljudstva, ki stremi za gotovim višjim kulturnim ciljem - to je ljubezon do domovino. Vsaka druga «ljube/.en do domovine« je samo šovinistična reklama za imperialistične cilje kapitalizma. (Dalje prihodnjič) Skupaj L 431.25 Prej izkazanih » 21.627.50 Vsega skupaj L M.o:>8.7:> * i lladi pomanjkanja prostora, nam m mogoče priobčili takrat ostalih darovalcev. * Nabiralna pola «ev. 22 (renSka okolica) sc|® IzflUbila In Jo potemtakem neveljavna. Ako bi te vam kdo predstavil z gorinave-deno polo, sprejmite ga. kot se spo-dobi! •ras krallav« glav« Solkan, Ruski. — Prejeli smo, tvoj prispevek, ki nam je 'dobrodošel. Objavimo prihodnjič. B|| | j _____ u__ j , ,| i~ Izdajatelj : I. O. Komunistična strank« Italije. Odgovorni urednik : Posl. Gin*. Billcno. m«. TIP. ». ■ TKIHT*.