5. štev. V Ljubljani, v trek 12. maja 1874. Letnik I. Inserati se sprejemajo in velji tris topna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 11 '» 14 » »» n ii - »i 15 ,, n II ii 3 »i Kolek (štempelj) znese vselej 30 kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. St. 163. Političen list n slovenski narofl. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr, za pol leta . . 5 „ — ,, za četrt leta . , 2 „ 50 V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 za pol leta . . 4 „ 20 za četrt leta . , 2 „ 10 V Ljubljani na dom pouiljan' velja 60 kr. več na leto, VredniStvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto. Ker sta oba natisa zadnjega »Slovenca" bila od c. k. policije zasežena, in sicer prvič zarad nekega izvirnega dopisa iz Dunaja, stavek pa je bil po večjem že razmetan, da ni biloveč mogoče ga vnovič natisniti, siiio današnji številki dodali priklado, da p. ii. naročniki ne bodo nobene škode trpeli. Kratek pregled najnovejših dogodeb na političnem polji. (Po govora g. tir. (osle v zboru političnega društva „Slovenije" dne 7. maja.) Če pomislimo vse to, kar se je do zdaj godilo v državnem zboru na Dunaji, pač pridemo do prepričanja, da so imeli Čehi prav, ker niso hoteli vstopiti v ta zbor. Tudi Slovenci bi ne bili smeli popustiti te taktike. Opozicijska stranka ima sicer izvrstnega vodjo, IIohenwarta, na kterega gleda Evropa; dvakrat je govoril, da se je odmevalo po Evropi, a kaj je vse to pomagalo? Njegove besede bile so le bob ob steno, ustavoverci so ga poslušali, a delali vendar-le kar se je njim zdelo in tako mu ni ostajalo druzega, nego da je tudi on omolknil. V zboru federalistov na Dunaji so Čehi izrekli, da bi bilo za vso opozicijsko stranko napačno, če bi vstopili tudi posamezni v dunajski zbor, ker bi potem opozicija zgubila mnogo veljave. Čehi so potem ostali stanovitni in to je bilo prav. Naši „mladi" pa niso na stališču opozicije, oni mislijo: ,,dobro je, če se kaj dobi, naj bo od vlade, ali od drugod." S tem kažejo, da so na stališči centralistov. Dr. Razlag je kar naravnost izrekel, vsaka dežela v Avstriji ne more imeti istih pravic. Tako zgublja federalizem na eni strani svoje častilce, na drugi dobiva nove V državnem zboru sklenjena samostanska postava se ne bo potrdila, ker je ministerstvo ne bo priporočilo; toraj bo ali spremenjena v gosposki zbornici, ali pa bo sploh po vodi splavala. Postava zarad hitrih pravd, ki se je tudi sklenila v državnem zboru, je sicer koristna, a neprilično sklenjena; državni zbor se je pokazal centralističnega; dasiravno je grof Hohenwart govoril, da se tako važna postava ne sme kar „en bloc" sprejeti, to ni nič pomagalo. Nekteri deželni zbori so sklepali tudi gruntne postave, dasiravno ne po pravici, ker gre ta postava v državni zbor, kjer mora biti sprejeta z dvojno tretjino glasov. Novega se po svetu nič ne sliši, staro je pa vse slabo, denarni stan je slab, javna varnost slaba itd. Važno je le, kar je nedavno angleški časnik „Times" pisal, da je namreč Bismark rekel: Francija je še premočna, da bi mogli orožje položiti iz rok; izgubiti mora še Nico in nektere druge dežele. — Če je ta novica resnična, je gotovo skrivna zveza med Prusko in Laško in vojska ni daleč. V Švici se je pokazal tudi centralizem. Nemci so ,,liberalci" in hočejo pod-se dobiti francoske in laške prebivalce. Lansko leto so tam „liberalci" propali; zdaj so pa nektere naredbe zlajšali, ktere so bile precentralistiene, na drugi strani so jih pa poostrili, zlasti kar se tiče cerkve. S tem so si pridobili Lahe in Francoze, o kterih so vedeli, da bodo zoper ustavo, in zmagali z dvema tretjinama glasov, ker le ena tretjina je bila zoper ustavo. Zdaj je tudi na Švicarskem propala svoboda in Švica je pripravljena Bismarku za zajutrk. Na Francoskem gre za vprašanje: republika ali Henrik V. kralj? Henrik V. ali grof Chambord je mož boljše prihodnosti, njemu gre prestol francoski, on je povsod čislan, čist in blag njegov značaj, dokaz temu pismo njegovo, da ne bo nastopil, dokler Francija sama ne izreče, da ima zaupanje do njega. Na Španjskem je Karol VII. zdaj propal. O Seranu se ne ve, ali se bojuje za-se, ali za Alfonsa, sina kraljice Izabele, kteri je zdaj v Terezijanišči na Dunaji. V Belgiji je finančna kriza, ker so preveč izdali za vojaštvo. Toda ena sama dežela ne more znižati števila vojakov, če jih imajo sosedje toliko, treba ji je brambe samostalnosti. Belgijske prusjake to strašno jezi, ker se jim zdi, da na ta način Belgija še ne bo kmalu južina za Bizmarka. Ruski car je prišel v Berolin; iz tega sklepajo nekteri, da boste Rusija in Prusija storili kako zvezo, a to ni verjetno. Ruski car je zdaj še edini samostalni vladar v Evropi ali monarh. Nemški državni zbor se je spravil zdaj zoper katoliško cerkev. Zadnje dni je bil hud boj zavoljo vojaške postave. Cesar je bil strašno hud, ker mu poslanci niso hoteli dovoliti vojakov za 25 let, ampak le za eno leto. Zanimivo je tudi to, da je v tem zboru vodja katoličanov največkrat govoril. Pedlistek, Govor g. J. Virka pri shodu kat.-pol. društva v Konjicah 12. aprila. (Dalje.) Človek brez Boga je divja zver, da, hujši kakor divja zver, ker ima pamet, ki dere v svojo časno nesrečo in večno pogubljenje. Kako daleč bogotajec zabrede, nam kaže francoski puntkonec pretečenega stoletja; le poslušajte! Liberalni Francozi so v parlamentu ali državnem zboru Boga očitno odstavili, odstavili pa tudi sv. mašo, sv. zakramente in nedelje; pa kmalo so se prepričali, da človek ne more brez prenehanja delati, zato so vsaki deseti dan v mesecu naredili za praznik ali delopust; prepričali so se tudi, da človek brez božje službe ne more biti; zato so očitno vlačugo peljali v cerkev in jo postavili na altar, pred njo po-klekovaje molili, ter s kadilom božjo čast ska-zovali. Pa te pregrehe so se Fransozom strašno vtepale; umorjena sta bila kralj Ljudovik XVI. in kraljica, pomorjeni so bili večjidel kraljevi svetovalci in poslanci ljudstva, pomorjenih je bilo pa tudi nad 5 milijonov ljudi, da je v potokih tekla človeška kri; in razun tega je nastala še 251etna vojska, v kteri je bil cvet francoskega naroda pokončan. Poglejte, taka se godi državi brez Boga! in mi smo ravno tisto pot nastopili, po kteri so Francozi hodili, samo da je Avstrija mnogorodna, zato gremo bolj počasi, kakor pa vroči Francozi. Ali sv. vera na živega Boga se ne da pokončati, koder sv. krščanska katoliška cerkev kraljuje, ki z lučjo sv. evangelija razsvetljuje in s pravo krščansko omiko osrečuje državljane, njihove duše pa poživlja s sv. zakramenti in jih vodi po poti izveličanja; zato so dunajski brezverni liberalci sklenili sv. katoliško cerkev vkleniti v take okove, da bi morala poginiti, kat. državljane pa od Rima odtrgati in jih pokopati v grob državne cerkve, se ve, da brez Boga; zato so k letošnjim velikonočnim praznikom skovali 4 novoverske postave; druge pa še pridejo. Ljubi moji! pravil sem vam pred dvema letoma od neke lesene kuhinje na Dunaji, v kteri kuharji pripravljajo jedila za avstrijske narode in na državljansko mizo jih postavljajo; pa večina teh kuharjev so večjidel le mojstri skaze; zato ni čuda, da so njihove jedi čisto nevžitne in diše po tako čudnem dimu, da niso za rabo. Ubogi državljani se davijo in davijo nad njimi, da jim gre skoraj za življenje, pa jih le ne morejo prebaviti. Tudi za letošnje velikonočne praznike so nam hoteli pripraviti nove pisanke (pirhe). Ali ker ti huharji od pirhov ne umejo veliko, so kuhali in skuhali 4 sklede jedi; ko jih pa na mizo postavijo, bila je v vseh štirih sama prežgana juha; namesto kolača prežgana juha, namesto jagnjeta prežgana juha, in namesto pirhov pa zopet le prismojena juha. — Sicer je bilo pri kuhi nazočih tudi 71 vrlih poštenjakov, pravih strokovnjakov v svojem poslu, ki so dobro solili, jedi po vsi moči zabeljevali in mojstrom-skazom dobro pod nos kadili; vse je bilo zastonj, vse le bob v steno. Med temi vrlimi junaki se tudi naši rojaki svetijo kakor žarne zvezde, ki so vse slave in hvale vredni: pre-slavni grof Hohenwart, grof Barbo, Herman itd., kterim iz celega srca navdušeno zakličem: živeli! Kje pa so mladoslovenci s svojim ubitim zvonom? me boste vprašali; pa kaj me boste vprašali, saj sem vam že o jesenskih Umrla sta zadnji čas dva slavna moža, slikar Kaulbach, kteri je bil znan umetnik, a zadnje dni, zapeljan po modernih navadah, nastopil pot, na kteri se je liberalcem zelo prikupil, a zgubil mnogo svoje slave, kar je celo nepristransk kritikovalec v „W. Ztg." pripoznal; drugi je bil Strauss, profesor in nemšk pisatelj; leta 1855 je izdal knjižuro „Kristusovo življenje"; ta knjiga, čeravno nesramna in polna izmišljenosti, ni bila nevarna za ljudstvo, ker je imela grške citate. Leta 1860 pa je to knjigo-izdal spisano za prosto ljudstvo, potem še: „Der alte und der neue Glaube"; v tej knjigi je preklical vse, kar je prej pisal, in se poprijel ideje Darvinove. Take in enake ideje izvirajo vse iz Nemškega; toda kakor je Itim, dospevši na vrhunec moči, propal, tako tudi utegne propasti Nemčija, ko bo mislila, da je najbolj trdna. V Ameriki so ženske na noge stopile zoper — tam mogočno — strast žganj epi vstva. To strast namreč skušajo pregnati z — molitvijo. Pridejo namreč v žganjarijo, kjer pijo možki, v trumah do 1000, med njimi gospe naj viših stanov v svili, in začno moliti in peti psalme. Če jih prodajalec zapodi iz sobe, gredo na ulice in tam nadaljujejo pred pivnico molitve in petje, dokler ne odide zadnji pivec in krč-mar ne zapre žganjarije. Pri nas bi, se ve da, kaj tacega policija ne dopustila. Pri nas na Slovenskem jc malo novega, a še to je slabo. Ljubljana dobi novega župana v osebi starega birokrata Lašana, kterega pač ne more biti vesela. — V slovensko literaturo se jc vrinilo nekaj, kar prej nikdar ni bilo mogoče misliti. „Narod" je začel namreč prinašati članke „Nasledki posilnega celibata." Če bi to, kar se tu piše, bilo tudi vse res, vendar bi noben pošten časnik, ki kaj na-se drži, ne mogel prinašati kaj tacega. Časnike bero dijaki, ženske, nježna mladina, ktera se po tem le pohujšuje. Po policiji sicer nimamo navade klicati, a vendar je obžalovati, da državni pravdnik nima sredstva zabraniti tako nesramnega pisanja. — Ko je Vehse izdal v več ko 100 zvezkih svojo „Geschichte der deutschen Hofe", je moral tisti, kdor je hotel vse zvezke brati, potovati po 100 deželah, ker je bil v vsaki deželi prepovedan tisti del, ki je popisoval zgodovino njenega dvora. Ves škandal, ki ga je na-se nakopičil v svojem delu, jc komaj za eno stran resničen. — Pri volitvi dežel- nega poslanca na Štajarskem so zopet ,,mladi" napravili škandal, ker so potem, ko je bil že postavljen slovenski kandidat gosp. Šuc. nastavili druzega, g. Rapoca, ki pa je mož skrbeč za svoj žep. In „Narod" si drzne nam očitati, da mi razprtije delamo! Po vsem tem se morajo primeriti ,,mladi" z volkom, ki je, zgorej stoječ, dolžil spodej pri potoku stoječe jagnje, da mu vodo kali, in ga potem pozobal. Bismark pa Arnim. Stanovitno prijateljstvo more biti le med dobrimi. To potrjuje dokaj očitno tudi borba, ktero igrata sedaj Bismark in Arnim pred svetom. Borba pa se je vnela zarad vesoljnega zbora Vatikanskega. Tedaj je grof Arnim bil pruski poslanec pri papeževem prestolu in vodja one skrivne skupščine, ktera je begala zbor ter nagajala njegovi večini. Novodobna ali „moderna država" je slutila, da se katoliška cerkev vtrjuje v edinosti in da se krepko postaviti ima na sv. Petra nezmotljivi skali. Te pa se novodobna ali novopoganska država boji sama od sebe bolj kot prekucije, matere svoje, kajti s to se poganska hčerka že še pobota in v sili, kadar tirja kaj preveč ali proti njenim koristim, jo zna za nekaj časa tudi brzdati in pokrotiti. Prekuciji najmogočniša nasprotnica je katoliška cerkev, narodom prava mati; toraj to najbolj sovraži tudi une puntarska hčerka, novarska država, ljudstvom le borna mačeha, ter vedno skuša bistveno škodovati cerkvi. Boj zoper cerkev je nova država na Pruskem sprožila 1. 1837, kadar je v ječo odpeljati ukazala nadškofa kolonijskega in poznanskega. Toda bila je takrat še preslaba in še ne skozi „moderna", bilo je v njej še preveč starega kraljevstva, in ko nastopi prestol Friderik Viljem IV., kteri je, sam pravičen, bil tudi nasprotnik „moderni državi", je v njegovi državi delj časa katoliška cerkev vživala ljubi mir. Kar pa je Bismark vladno krmilo na Pruskem dobil v roke, so bili dnevi miru so-šteti katoliški cerkvi, boj zoper njo bil je sklenjen, in Bismark je iskal k temu le vnanjega vzroka, ki naj bi mu ga ponudil vesoljni zbor. Ravnal pa je pri tem, kakor v vojskah z Avstrijo in Francijo: obdolžil je katoliško cerkev, da bega in razdira mir. Grof Arnim je na tanko vedel za Bismarkove osnove, in jih je opisal nekemu nemškemu škofu 17. junija zapored, kakor so se poslej razpletale: Pravde brez konca in kraja o volitvi novih škofov in vsled tega škofovski stoli dolgo brez pastirjev, pregnanje jezuitov, stiskovanje meniških redov itd. in zlasti odpravljenje cerkvenega vpliva do šole. Na vse to je bil Bismark že davno odmenjen, vendar si boja zoper cerkev očitno napovedati ni upal o vojski francoski, ktere izid je bil negotov in v kteri je bistveno potreboval podpore nemških katoličanov. Grof Arnim — bolj vroče krvi — je hotel, naj se škofje diplomatično jamejo pritiskati, toda Bismark — bolj hladne krvi — je hotel, naj se stvari razpletajo same po sebi in naj se škofom v zborovi manjšini nikakor ne razodeva, da upiraje se večini delujejo prav za prav za kralja Prusije.. Bismark je bil v tej reči vse bolj prekanjen kot Arnim. Ta je hotel, naj se vporni škofje očitno podpirajo z veljavo prusko-nemško in naj tako vzmagajo; Bismark pa tega ni hotel, češ, škofje ne smejo vedeti, da jih imam jaz na škrpceh in da se sučejo, kakor jim godem jaz. Vedel je namreč, da so nemški škofje preblagi, da bi — svčsti si te igre — plesali dalje po njegovi piščalki. Tako je Bismark zboru nasprot sicer podpihoval in podpiral škofe nemške, avstrijsko-ogrske, še tudi družili narodov; vendar proti vsem se na čelo postaviti ali v imenu pruske vlade od zbora za nemške škofe kaj zahtevati ni hotel, kakor je želel Arnim. „Vlade, piše Bismark velevaje Arnimu 13. marca 1870, morejo škofom le zagotavljati, da jih bodo, ako hočejo braniti sami svoje pravice svojih škofij, varovale, in ne bodo dopustile, da bi delala se jim kaka sila. Doklej škofje v hrambi svojih pravic hočejo ali morejo, to naj obravnajo sami s svojo vestjo; vlade v tem oziru morejo le, dokler si upajo škofje sami. Ako gremo mi dalje prevzemši vodstvo škofov, ali ako jih pozovemo k določnim djanjem; tedaj se podamo na polje, na kterem je papeževa vlada pred nami. Za nas je katoliška cerkev na Nemškem njegovo ško-fijstvo, in pripravljeni smo le-to krepko podpirati , kadar in kolikor zahteva". Nemški škofje vendar, hvala Bogu! Bismarku niso storili tega veselja, da bi njega poklicali bili na pomoč zoper papeža, in tudi tega ne, da bi Bismark napravil bil nemško narodno cer- volitvah povedal: šli so rakom žvižgat; pa naj j vilnim zakonom bi bili radi postavili na mizo, bi šli rakom žvižgat, to bi že ne bila tolika škoda, pa nesrečne kukavice so z nemčurji in liberalci potegnile, svojo milo slovensko mater pa po glavi bile, in pošteno srce svojega slovenskega naroda skozi in skozi prebodle; to je čez vse sramotno! Izbriši jih tužna mati Slava iz zlatih knjig svojega naroda, in v črne bukve ž njimi! Oh pač so resnične besede Zveličarjeve: Varujte se lažnjivih prerokov, kteri pridejo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrab-Ijivi volkovi! Po njih sadu jih boste spoznali. Ali se bere grozdje s trnja, ali fige z osata? Poglejmo tudi mi brezvernim kuharjem novo-verskih postav v njih brljave oči, iz kterih žareči ogenj nevere in sovraštva do Boga, Jezusove cerkve in do kat. ljudstva sika in šviga, in hitro se bomo prepričali, kakošne cene so od njih skuhane prežgane juhe, kakošne fige in grozdje so nam za pisanke dali; videli bomo pa tudi, kam pes taco moli." G. govornik potem razklada obseg in pomen 4 verskih postav, ki je pa bralcem „Slo-venčevim" že znan iz naših sostavkov: „Politika na kmetih" in nadaljuje: „Tudi skledo s ci-lnje, vriskanje in veselje v liberalskem taboru! pa minister se je menda zbal velikega petka in roke gor vzdignil, rekoč: O ljubčeki! nikar še danes! bojim se, da bi se državljani ne preobjedli, malo še počakajte, saj boste še sedeli pri zaželjenih civilnih cehah, da boste sladnosti pijani; in na to obljubo so se potolažili in v sladke sanje zazibali. — Vidite, na tak način hočejo naši nasprotniki sv. katoliško in vsako drugo pozitivno vero iz zemlje po-trebiti in s korenino vred izruvati jo iz src ljudi; naj bi ljudje ne verovali ne v Boga, ne na neumirajočo dušo, ne na nebesa, ne na pekel; naj bi ne bili več otroci božji, ampak pokveke divjih zveri in strupen kačji zarod, da bi drugi druzega pikali in mesarili; potem, mislijo liberalci, bo srečno in veselo na zemlji živeti. — Francozi so 1. 1790 tudi tako sanjarili. Brezverni liberaluhi hočejo sv. kat. cerkev z enim mahljejem uničiti in pokopati, da bi po gorečih željah svojega trinoškega srca ložej po nji teptali; oni hočejo razdvojiti katoliško duhovstvo in na drobne kosčeke razsekati, da bi v žlici vode na enkrat pogoltnili vse črne suknjiče do zadnjega robca; o, to bi bilo uka- | Glejte, zato ni čudo, da so tako silno delovali zoper sv. očeta papeža Pija IX., da so lagali in obrekovali jih, škofom pa se prilizovali in jih božali na vso moč, da bi jih od sv. očeta odcepili. Ali nasledek je bil ravno nasproten; nikoli še niso bili vsi škofje s papežem tako edini, kakor zdaj, nikoli še niso bili sv. oče od škofov tako ljubljeni, spoštovani in časteni; sv. oče le mignejo in škofje hite v Rim, kar se je že štirikrat zgodilo; pa enako ljubljeni so sv. oče tudi od vsih stanov, od katoličanov in nekatoličanov ter pogosto obiskovani in obilno obdarovani; saj že tudi ubogi kmetič, revna dekla k sv. očetu teče, in ko jih vidi, zabi, da je na zemlji. Da, ljubi moji, take ljubezni, zaupanja in veselja do sv. očeta zgodovina doslej še ne pozna. Ko so liberaluhi videli, da jim je tukaj spodletelo, so pa padli nad škofe s tako jezo, psovanjem, črnenjem, da je bilo strah, da bi od njih ločili nižjo duhovščino. Še mi po glavi šumi, kako so nas milovali, da imamo take trinoge ža škofe; da bi nas na svoje limanice vjeli, so nam celo Stremajerjeve groše ponujali, za ktere pa ravno najpotrebnejši niso marali, ampak le nekteri malo premišljeni, ki že kev, češ, mi smo katoliška cerkev na Nemškem. Sicer je Bismark že januarja 1. 1870 snoval na to, ako se vse podere in škofje ne bodo hoteli ravnati po njegovih vodilih, v dopisu 5. jan. naznanovaje „premenjeno ravnanje s cerkvijo v postavodajnem in vpraviteljnem oziru". V tistem dopisu je trdil: „Gotovi smo, da na polji postavodajnem, na kterem nas podpira moč javnega mnenja in izobražena državna svest narodova, dobimo pomočkov, s kterimi premagamo vsako nevarnost in nasprotne zahteve vravnamo po meri, ki se vjema z našim državnim življenjem. V severni Nemčiji smo večidel gotovi narodne in politične zavesti katoliškega prebivalstva, v močnejši večini evangeljske cerkve imamo podporo, kakoršne vlade čisto ali vzlasti katoliških dežel nimajo". (Cf. Recht Nro. 101). Kakor je znano, se je v tej svoji politiki o Vatikanskem zboru in o nemških škofih jako prevaril Bismark; opekel se bode tudi, upajmo, v svojih proticerkvenih ukazih, v majevih postavah, kajti tudi z njimi ne more omajati pravih apostoljskih naslednikov ter njim vdanih katoliških vernikov. Zastonj se trudi duha katoliškega vkovati v svoje spone. Pri vsem tem pa se prepira pred katoliškim in nekatoliškim svetom, čegava politika o času zbora Vatikanskega je prava bila, njegova ali Arnimoval Svesti smo si, da se tudi o tej priliki glede na katoliško cerkev potrdi pregovor : Kjer se prepirata dva, Tretji dobiček ima. Avst rij *k o cesarsl v o. tv. Itjubl.hiH', H. maja. „Narod" se huduje nad dopisom „iz Slovenjegradca", kterega smo priobčili v zadnjem (zaseženem) listu in ki je opisal kandidata „mladik" gosp. Rapoca kot sebičneža. „Narod" pravi, da j e g. Rapoc postavil se za kandidata na Štajarskem le iz golega domoljubja. Je to li domoljubje, da se je že nastavljenemu narodnemu kandidatu g. dr. Šucu nasproti postavil? Jeli domoljubje to, da je s tem napravil razprtijo med slovenskimi volilci? Da bi bil g. Rapoc podpiral kandidaturo g. Šuca, kteri je bil pred njim že za kandidata postavljen, potem bi bil pokazal domoljubje. Kako pa je ono domo- ljubje, ki dela razpor in pomaga nasprotnikom narodnosti naše do zmage? „Narodovo!" Iz Dunaja, 11- maja. V denarnem odseku takrajlitavske delegacije je poročevalec dr. Schaup 9. t. m. ministra Andrassya vprašal o njegovem zadržanju proti Rimu glede novih verskih postav. Andrassv je rekel, da je na okrožnico papeževo do avstrijskih škofov odgovoril s pismom, kterega pa ne sme objaviti, ker je le nekako pojasnilo privatnega pisma cesarjevega. Na vprašanje, kakšno je sedanje stanje v Evropi, odgovoril je minister, da za evropejski mir za zdaj ni nikakoršne nevarnosti, in če mislijo, da bode skor vojska, on na to reče, da nc; koliko časa pa bode mir trajal, tega ne more povedati in nihče ne v Evropi. Toliko pa reče, da ne pozna nobene vlade, ki bi hotela kaliti mir. „Vaterland izve, da bodo ministra Andrassya v delegaciji tudi vprašali, je-li porazumljenje med Avstrijo in Rusijo takšno, da se o vojski ni bati ničesa? Poslanec Gross je v seji 9. maja tudi zahteval, | da bi se opustilo poslanstvo pri papežu, in bi njegova posla opravljal poslanec na kraljevem dvoru laškem. Pa Andrassy se je temu vstavil, rekši, da vlada ne sme prezirati ne pravic 28 milijonov katoličanov v Avstriji, ne pravic apostolskega cesarja. Predlog Grosov je pade" in potrdile so se vse tirjatve ministra vnanjih zadev po vladinem predlogu. Izdatke za mor narstvo pa je delegacija jako zmanjšala. Iz Ogerskejca, maJa- Po^1160 Tisza je v zbornici poslancev vprašal minister-skega predsednika, če si je vlada zarad pomanjkanja denarjev pač po moči prizadevala zmanjšati skupne stroške? Helfi pa je vprašal, zakaj se namesto domačih delalcev pri državnih stavbah rabijo ptujci? In Mile ti č je zahteval, da minister poroča o pritožbah prebivalcev Novega sada zoper uredbe vladi nega komisarja Majtenya. Pritožb je veliko, a vse nič ne pomagajo; ministerstvo vendar le stori, kar samo hoče. Hrvaška. 6. maja. (Izv. dop.) Med drugimi zakonskimi osnovami je za našo zemljo velike važnosti posebno osnova novih šolskih postav. V enem svojih dopisov sem Vam javil, da so se tudi med našim učiteljstvom nekteri članovi izjavili za brezversko šolo, ali oni imajo pri nas po vsih krajih gotovo malo privrženikov, in tudi nova šolska postava veliko premoženja imajo, so po njih segali. Ko so pa liberalci videli, da tudi nižega du-hovstva in škofov niso razdvojili, ampak da je nas nebeška vez zvestobe, vdanosti, pokorščine in ljubezni še zvestejše in trdnejše zve-' zala, so pa padli čez nas, da bi nas ločili od naših ovčic, od katoliškega ljudstva, da bi potem z nami delali, kakor mačka s klobaso; grozovitno po časopisih po nas udrihajo, vse pregrehe in hudobije nam na glavo mečejo, z najbolj umazanimi priimki nas pitajo, da skoraj nismo človeku podobni. Pa katoliško ljudstvo je spregledalo, kje je resnica, kje pa laž, in spoznava čedalje bolj liberalske volkove, ki le zato pastirje napadajo, da bi zapuščene ovce potem na meh odrli in za kosilce po-hrustali; zato se je pa tudi verno katoliško ljudstvo še z večjo ljubeznijo in gorečnejšo vdanostjo oklenilo svojih mašnikov. Zdaj si raztogoteni liberalizem ne ve drugače pomagati, kakor da bi s silo dosegel, kar mu je s hinavščino in prilizovanjem spodletelo. Pa pokvečeni liberalizem si bo poprej svoje trdo čelo razbil, kakor pa raztrgal zvezo ljubezni med pastirji in ovčicami; kaj nc, da? ljubi kat. družbeniki! (Da, da!) Kdo pa je prav za prav vsega tega prvi kriv? Porečete: Dunajski liberalci; pa se motite ; res ti črno suknjo silno črtijo, bolj kakor zelenec sv. križ; res, da je veliko liberalnih časnikov v Avstriji z Bismarkovimi tolarji podkupljenih. Tako, je pa Bismark, pruski kancler in evropski diktator prvi uzrokovitelj tega žalostnega stanja? Pa se zopet motite; res bi Bismark rad tako godel, da bi cela Evropa po njegovih goslih plesala, iu tako piskal, da bi se vse srake na njegovo piščalko vsedle, — pa — prvi kovač cerkvi nasprotnih naredb tudi on ni. Pravi kovači, kterim je tudi Bismark le orodje, so framasoni ali pro-stomavtarji, največji sovražniki sv. vere in sv. kat. cerkve. Ti so v prusko-francoski vojski Prusom jako pripomogli k zmagi, in v zahvalo za to so od Bismarka tirjali preganjanje in uničenje sv. cerkve. Bismark in nemški cesar, stari Olm sam, sta pa framasona, se ve da, nižje vrste, in bi po framasonskih postavah zapadla najgrozovitnejši smrti, ako ne bi izpolnila povelja framasonskih glavarjev; zato ni čuda, da Bismarka tako zelo glava boli, ker se med dvema ognjema peče. (Dalje prih.) bo gotovo zoper take šole. Da se prepričate, kako lepo ravno o tem vprašanju naš glavni ist „Obzor" piše, hočem vam v kratkem dva članka navesti. Eden tih člankov govori o „bezverskej šoli": ,,Nekdaj, in to nedavno, držali in spoznavali so ljudje, da je cerkev najkrepkejša podpora državi in njenej veljavi. Cerkev je razvila nauk, da se mora oblasti pokoren biti ne iz golega straha, koji nikdar ne zadostuje, da ravna dolgo ljudsko voljo, nego iz notranjega prepričanja, da je pokornost zaslužna čednost. Tako učiteteljico je država rada pustila v šolo, da ji od detinstva odgojaje lojalne državljane." „Ali od necega Časa razširja in čuje se najbolj glas, da ni večjega sovražnika državi in njeni moči, nego je cerkev in njen nauk. Temu dosledno se danes ravno tako zahteva, da naj bode cerkev s svojim verskim naukom izključena iz šole, kakor so poprej njeno podporo v šoli iskali." ,,Duhoven ne sme le niti ravnati in nadzorovati šole, niti tudi biti član šolskega sveta, nego v šoli se ne sme trpeti niti sam vero-nauk. To se imenuje „bezverska šola." Za izgovor takim zahtevam služi posebno zadnji vatikanski koncil in njegova dogma, ali ne premišlja se, da je na onej strani vladajoče skrajno tajenje vsega, kar obstoji, brez poznanja, kaj bi se mesto podrtega imelo v zdig-niti, k temu jako mnogo, morda vse pripomoglo, da še celo prisililo." „Iz tega prepira porodila se je ogromna borba, a istina je, da pri nas ni samo nespametno začeti boj, nego se nam tudi dozdeva, da tudi ni dosti življev, ki bi mogli popustiti vse druge posle in skrbi, pa na tem polu zgrabiti za orožje." „Konečno mi ne poznamo nobene države, ki bi dopuščala brez verske šole, tega še celo Pruska ne dopušča, čeravno se je spustila v očitno borbo s cerkvijo, ktero hoče iz protiv-nice napraviti pokorno služabnico nemške politike. V Angleškej pa je vse odgojevanje naroda osnovano na konfesiji, vse državne naprave so narasle iz konfesijonalnega kala, pa se ne sme reči, da bi bila Angležka zavoljo tega pala v duševno mračnjaštvo, ali zgubila politično slobodo, pa zaostala v bogatstvu iu državnej sili." „Ker se pri nas delajo osnove za ljudske šole in ker se v izpitnem poverjenstvu posvetujejo iskusni možje in obzirni, ki imajo rodo-Ijubje in znanje, smo prepričani, da bodo osnovali šolsko osnovo primerjeno pravi koristi iu pravim potrebam naroda." „Osnova za brezversko šolo prinesla bi morda sumljivo in brezkoristno hvalo nekoliko časopisov; ali komaj bi ona zadobila potrjenje krone, že bi vrgla v našo zemljo nepokoj med duhove, nepokoj, ki je v nezrelem stanju naših odnošajev hudo nevaren." „V ostalem čemu in za koga bi bila v našej zemlji brezverska šola? Dober del naroda si je že naredil zakon najstrožeje verske šole. Imajoč v tem obziru svojo autouomijo po zakonu zagotovljeno, ne bi se on dobre volje nikakor ne odrekel svoje šole, a siliti ga da se odreče, ne bi bilo v nobenem obziru modro niti izvedljivo. Čemu tedaj in koji koristi na voljo se večji del vstvarja bezverska šola?" „Ene okolnosti vendar, ktera vsakemu v oči pada, ne moremo zamolčati. Cerkvi ni nevaren niti Bismark niti Viktor Emanucl. Njo slabi indifirentizem, da celo protivnost njihovih sinov. V to resnico je treba njej globoko se zamisliti, pa ko najde prave vzroke, morda najde tudi najpripravnejša sredstva. Ker sami zakoni, ki jej dajejc moč, niso nobene koristi, ako ni ljudi, ki bi zakonu vdihnili življenje." (Konec prih.) Vitanje države. I*ru*ka. 11- maja. Ruski car je v Berolinu obiskal tudi kneza Bismark a ter poldrugo uro pri njem se mudil. Kaj sta skuhala, se še ne ve, dobrega gotovo nič ne, ker po vsih listih odmeva glas, da mir v Evropi je jako jalov. Bismark sicer skriva svoje namene in njegovi listi zanikujejo besede, ktere je neki govoril laškemu kralju, da Francoska Še ni dovolj potlačena, a kdo mu bode verjel? Fr»iiro>>liSi. 11.maja. Francoski narod trdno misli, da ga je sovražnik le zavoljo večjega števila svojih vojščakov premagal. Zato si prizadevajo na Francoskem kolikor mogoče oboroženih ljudi na noge, ali za enkrat saj na papir spraviti. Za deželno hrambo so odločeni vojaki, ki so bili še 1. 1855 in dalje potrjeni, toraj še tisti niso izvzeti, ki dopolnijo 1. 1875. svoje 40. leto. Od 1. 1855. do 1. 1860 potrjeni se vpišejo le kot namestniki ali reservisti. Od 1861—1866 potrjeni pa se imajo zbrati po taborih ali mestih, da se potrebnega naučijo, vsi mlajši pa se vvrste v stoječo armado. Oproščenje od vojaščine ni mogoče. Cela deželna bramba bo imela 144 polkov pešcev, 18 polkov konjikov, 18 polkov artileristov, 18 batalijonov pijonerjev in ravno toliko tren-skih batalijonov; osnovana bo toraj deželna bramba ravno tako, kakor stoječa armada, ktera bo imela le več konjikov in polovico več artileristov. Ako se izpeljejo ti načrti, postavi Francoska lahko 2 milijona vojakov v boj, toraj z Algirci vred 20. del vsega prebivalstva. Toda zdaj nastane vprašanje, kako bo mogoče te silovite trume združevati, zapovedovati jim in oskrbljevati jih s potrebnim? In kaj bo z deželo, če bi vojska trajala pol leta ali celo leto? Zdi se nam, da bi znal ta militarizem zavoljo svojih prenapetosti samega sebe končati. Zna-biti bo Francoza potem vojaščina manj zani-mivala. ko bo moral nesti vsakdo brez razločka lastno kožo na prodaj. Zavoljo teh vojaških priprav misli menda vlada — če bo hotela narodna skupščina to potrditi — vse neposredne davke na 5°)U zvišati, da se napravi ravnotežje med stroški in dohodki. MakMahon je potoval po deželi; ljudstvo ga je sprejemalo povsod z navdušenjem. Zlasti je imel v Tours-u slovesen sprejem. Mesto je bilo razsvetljeno in iz mest in iz vasi privrela množica mu je klicala radostno: „Živijo Mak Mahon!" Španjska. 10. maja. Francoskim listom Karlisti pišejo, da so popustili mesto Bilbao iz strategičnih vzrokov, in ker je bilo nemogoče braniti se pred dvakrat večo armado, ki ima izvrstne topove. Pa Don Karlos ni zgubil ne enega človeka, ne enega kanona, še ranjene so vse s seboj odnesli. Republikanci se v Bilbau ne bodo mogli dolgo držati. Pa če pridejo v biskajske pokrajine, bodo gotovo našeškani, ker tam jim Krupovi kanoni ne bodo dosti pomagali, ali pa se bodo razšli v Valencijo, Aragonijo in Katalonijo, kjer Karlisti jako napredujejo. Na vsak način bode Don Karlos zopet začel oblegati Bilbao. Poročila iz Pariza trdijo, da so Karlisti res v velikem številu v okolico mesta Bilbao nazaj prišli in zaprli cesto proti Galakani. Konhane more nikamor, ker pričakuje še živeža za svojo armado. — Serrano je nekaj bolan in si ubija glavo, kakošno ministerstvo bi Španjski naklo- nil. V ta namen si je od sedanjih ministrov izprosil 8 dni pomisleka, ktere so mu privolili. Turška, 7. maja. Srbskemu knezu Milanu v Carigradu skazujejo veliko čast in so njegovemu ministru v zadevah Zvornikovih dali neki ugodne obljube. Prihodnji torek 12. t. m. misli knez Carigrad zapustiti. (■rška še zdaj nima novega ministerstva. V zadnjih 14 dneh so voditelji treh strank poskušali sostaviti ministerstvo, pa ni šlo „Konštitucijonalizem", pravi „N. tr. Presse", je tam res v močvirje zabredel". Pa v tako močvirje bo zabredel povsod, kjer stranka hoče gospodovati nad stranko. Aiij&ležka, 7. maja. V gosposki zbornici je lord Russel stavil predlog, da bi se zbornici predložila pisma o obravnavi, ktero je vlada imela z Nemčijo, Rusijo, Avstrijo in Francosko zastran ohranjenja miru. Pri ti priliki je minister Derby rekel, da ga pač nekoliko skrbi, ali se bode ohranil mir, da pa ga zdaj ni nobenega resnega vzroka za vojsko. Če bi kaka nevarnost nastala, prizadevala si bo Angležka za ohranjenje miru in se ne bode spuščala v vojsko, če ne bo šlo za njeno korist. Pisem pa, je rekel minister zbornici, ne more predložiti. „Vaterland" od 7. t. m. v vvodnem članku dokazuje, da vojskina nevarnost žuga le od Prusije, ki čaka primerne priložnosti še bolj razširiti svoje dežele. Zlasti ji že od Friderika II. sem dišete pemska in mo-ravska dežela. Zato mora Avstrija proti Pruski biti jako previdna. Pa če nas Prusi napadejo, nam bodo gotovo pomagali Francozi, kteri se zde Pruski še premočni. Angležki list .,Times" namreč pripoveduje, da je knez Bismark, ko je laški kralj bival v Berolinu, obžaloval, da Francije ni bolj potolkel, ter kralju svetoval, naj tirja od Francozov Nizzo in Sa-vojo nazaj, da bi imel priliko pričeti novo vojsko. Domače stvari. (Ob£ni zbor družbe kmetijske 6. t. m.) ni bil posebno dobro obiskan, najbrže zavoljo slabega vremena. Predsednik gosp. baron Wurz-bacli je pričel zbor s kratkim pregledom tega, kar se je v preteklem družbenem letu zgodilo in kaj je družba storila na korist kmetijstva in obrtnije. — Gosp. dr. Bleivveis naznani, da se je poročilo društva tiskalo in ga vsak lahko bere, gosp. Schollmajer poroča nekoliko o dunajski razstavi, ktere se je družba vdeležila, gospod Brus o denarnem stanji. Po nasvetu gosp. Schollmajerja in dr. Bleiveisa se sklene prositi ministerstvo podpore za družbeno šolo, da se bodo potem mogle ustanoviti štipendije za učence in — mesto enega leta - biti dve leti v šoli, da bodo potem dobri živino-zdravniki. Za tem toži gosp. Schollmajer, da nekteri predstojniki družbinih podružnic ne store svoje dolžnosti, in predlaga, da imajo predstojniki polovico jim dovoljenih doneskov družbenih udov porabiti le za obrtnijske namene, ne pa samovoljno, kakor se je n. pr. pri enem zgodilo za „Schulpfennig", ter predložiti centralnemu odbor račun. — Podružnica postonjska se pritožuje zarad previsoke cenitve tamošnjih zemljišč po dav-karski komisiji; sklene se, da se ta pritožba izroči deželnemu predsedništvu. Glede pritožbe podružnice vipavske zavoljo tatov po vinogradih se sklene po predlogu dr. Coste, da se družba obrne do deželne vlade s prošnjo, naj se po vsi deželi bolj ostro ravna s poljskimi in vinograškimi tatovi in se dotična postava natanko spolnuje. — Gosp. Murnik predlaga, da se družba obrne do vodstev južne in Ru-dolfove železnice s prošnjo, naj bi se udom, ki hočejo priti k občnemu zboru, znižala vožnina na železnici; predlog se sprejme. — Deželni glavar vit. Kaltenegger izreče željo, da bi se računsko poročilo poslalo vsakemu udu vsaj 14 dni pred občnim zborom, predsednik obljubi, da se bo ta stvar v pretres vzela. — Sledečim udom se dovolijo priznanski (pohvalni) diplomi za umno ravnanje s sadnimi drevesi in za sadjerejo: Antonu Zarniku iz Krtine, Janezu vodniku in Antonu Slovniku iz Zabor-šta, Šuštarju iz Vinskega dola, Francetu Schijn-brunnu iz Metlike, Francetu Gospodariču iz Vrnice, Francetu Kendi iz Semiča, Jožefu Fer-jančiču iz Slapa, Antonu Uršicu ml. iz Do-brada (temu za svilorejo), Antonu Janu (Po-glajcu) iz Višelnice, Antonu Ozimku iz Dobrove, Antonu Kavčiču (Pernikarju) iz Pernikov. — V centralni odbor so bili voljeni gespodje: K. Seitner, Zelnik, Fr. Vičel, Peter Kozler, P. Lasnik, Fr. II. Sovan st., And. Brus, Sal-zer in dr. Poklukar. (Mesečni shod političnega društva ,,Slovenije" 7. t. m.) Zbralo se je precejšno število udov, in zbor se je pričel pod predsedstvom gosp. dr. Coste. O prvi točki je govoril gosp. Murnik, dokazovaje, kolika škoda se godi po potovajočih trgovcih, kteri napravljajo po naših mestih razprodaje, domačim trgovcem, kteri morajo od svoje trgovine davek plačevati in nosijo tudi druga bremena. Postava nima zoper take trgovce nikakoršne moči, ker se takrat, ko se je delala, gotovo ni mislilo, da bodo kdaj jeli trgovci tako popoto-vati in prodajati na škodo stalnih trgovcev in občinstva; sicer bi se bilo po postavi to gotovo zabranilo. Govornik stavi predlog, da se društvo „Slovenija" obrne do ministerstva s pritožbo zoper tako ravnanje popotnih trgovcev in prosi postavne pomoči. — Za njim se oglasi g. Dolhar, ki pravi, da to, kar se je jelo zdaj trgovcem goditi, se rokodelcem že dalje časa godi, ker se vva-žajo izdelki, sicer slabi, a po taki ceni, da jih rokodelec ne more isti kup delati. — Gospod Regali se pritožuje zoper to, da so kaznovalnice zdaj fabrike na svojo roko in delajo rokodelcem škodo, ker ti, z davkom obloženi, ne morejo meriti se ž njimi glede plače za delo. Tudi se mu čudno zdi, da ni ne enega istih trgovcev ljubljanskih nazočega, k terim se po potovajočih škoda godi; toraj jim še ni mar za stvar. Občinstvo se ž njim vred čudi tej nemarnosti trgovcev naših, gospod predsednik pa opomni, da vprašanje zarad rokodelcev in obrtnikov danes ni na dnevnem redu, da se bo pa stavilo na dnevni red prihodnjega shoda, kteri bo prvi četrtek prihodnjega meseca. Poletni čas bo, tako se je sklenilo, shod vsak prvi četrtek v mesecu. — Predlog gospoda Murnika se sprejme enoglasno, ravno tako predlog gosp. ltegalija, da pride v prihodnji seji v razgovor pritožba rokodelcev zarad kaznovalnic. — Predsednik gosp. dr. Costa se potem sprehaja po političnem polji in omeni važnejših dogodeb, ki so se zgodile v najnovejšem času. (Glej prvi članek današnjega lista.) (Iz seje deželnega odbora 1. maja.) Rokopis profesorja S. Žepiča „Latinske vaje za 1. in 2. razred gimnazijski" z dotičnimi latinsko-slovenskimi in slovensko-latinskimi slovarji se sprejme v deželno založbo. — V zadevi naprave deželne zavarovalnice za poslopja in premakljivo blago zoper škodo ognja se bode Ifgr J->alje v prilogi. gcž^ U tt. lifttit »Slovonna". deželnemu zboru vsled dotičnega sklepa od 21. oktobera leta 1869. poročalo, da deželni odbor ne more priporočati niti vzajemne niti prisilne deželne zavarovalnice. — Dopis deželne vlade, da je od deželnega zbora Kranjskega v seji 5 januarija 1. 1874 sklenjena postava o napravi novih zemljiščinih knjig zadobila cesarjevo po-trjenje, vzel se je na znanje. (Porotniki) za drugo letošnjo dobo, ki se prične 26. t. m., so bili izžrebani pri deželni sodniji v Ljubljani 4. t. m. Glavni porotniki so: Andrej Milavec iz Cirknice, Friderik IIo man iz Radoljce, Rlaž Mohar iz Loke, Karol Ahčin iz Ljubljane, baron Alfonz Cojs iz Želeč, ■Stanislav Jabornek iz Tržiča, Ferdinaud Sovan iz Ljubljane, Janez Zvokelj iz Vipave, Šimen Janša iz Koritna, Marka Iguacij Jelovšek iz Vrhnike, Tomaž Pirnat iz Ljubljane, Anton Železnikar iz Tržiča, France Goričnik in Janez Perdan iz Ljubljane, Jože Kremenšak iz Lak, Valentin Horman, Ilinko Maurer, France Do-berlet, Andrej Doliuar iu Janez Horak iz Ljub Ijane, Jože Brus iz Sp. Logatca, Matija Robič iz Visokega dola, Matija Milavec iz Cirknice, France Drašler in Valentin Zupan iz Ljubljane, Benjamin Šolar iz Krope, Matevž Zupan iz Breznic, Anton Gvajec iz Ljubljane, Matevž Ambrožič iz Planine, Janez Zitterer in Jože Reichman iz Ljubljane, Andrej Lavrenčič iz Postojne, Andrej Vidmar iz Begunj, Ludovik Pour iz Strajine, grof Ludovik Blagay iz Bo-štanja, Jože Kržič iz Treboj. — Namestniki ali dopolnilni porotniki so: Jurij Kobilica, Ludovik Vencelj, Matija Mikeš, Jurij Čik, Jakob Rekar, Janez Dolhar, Jože Putre, Janez Borovski, Jože Pohl — vsi iz Ljubljane. (KatoliŠko-rokodelska družba) je imela 26. aprila svojo 1 kletno skupščino. Po poročilu ravnatelja družbe ni bilo — oziroma na število družbenikov — nikoli še tako živega gibanja v družbi, se ni še nikoli pri popolnoma nekaljeni edinosti tako lepo in sem ter tj(5 ginljivo razodevala družbenikov vneta ljubezen do družbe, kakor preteklo leto, v kterem je pristopilo k družbi 23 pomočnikov, med kterimi je 6 Nemcev; izstopilo jih je 5, trem se je'slovo dalo, 18 pa jih je odpotovalo; pri vsem tem šteje družba zdaj 35 pomočnikov in 10 častnih udov. 34 popotnih pomočnikov vnanjih družeb je dobilo v podporo za prenočišče 9 gold. 28 kr. Blagajnica v podporo bolnim, ki se je pred dvema letoma ustanovila, ima 175 gld. gotovega denarja, in obligacijo za 50 gold. po odštetih 27 gold., ki so se dali 5 udom za čas kratke bolezni. Razun vljudnih gosp. Gnjezde in Flisa, ki sta podu-čevala v zemljepisji in fiziki, je družbenike v petji vadil pripravnik gosp. Hlavka, v pisanji in v opravilskih spisih pa izvrstni večletni družbenik bukvovez Bonač. — Zgubila je družba v preteklem letu po nemili smrti dva jej vseskozi od njenega začetka z gorečo vnemo udana podpornika, trgovca g. Holcerja in svojega neutrudljivo skozi 17 let skrbnega blagajnika g. Šventnarja, kteremu je družba popolnoma zasluženo hvaležno ljubezen ska-zala s tem, da ga je kolikor mogoče častno spremila k zadnjemu počitku na pokopališče. Namesto njega je s hvale vredno pripravnostjo prevzel blagajniško opravilo g. Gerber, ki je tudi že v skupščini poročal o stanju družbene blagajnice. Letni stroški so se poplačali z letnimi doneski dobrotnikov in z obrestmi stalne istine ali zaloge, in ostalo je še za prihodnje leto 59 gold. 60 kr.; družbena istina pa ima 867 gold. naloženih pri obrtniškem društvu za denarno pomoč, in 450 gold. v obligacijah. Glede družbice rokodelskih učencev je konečno še g. ravnatelj poročal o vspešnem napredku tega pred dvema letoma v družbena tla za sajenega drevesca. Bilo je pozimi sem ter tje toliko fantov zbranih, da niso imeli vsi prostora v sobi, v kateri sta jih pred pevskimi vajami v zgodovini in v krščanskem nauku podučevala gospoda Flis in Gros. Kako globoko sega fantom v srce ljubezen, ki se jim skazuje, so kaj ginljivo pokazali o priliki, ko je bil gosp. Gros pred svojim odhodom v Ameriko — žalibog — zadnjikrat med njimi Sprejetih je bilo 45, izstopilo jih je 19, eden je bil izključen, izmed 5, ki so postali pomočniki, so 4 pristopili k družbi pomočnikov; zda, jih je še skupaj 71. Vložili so s svojimi dvo jačkami preteklo leto čez GO gold. Stroški za svečavo in kurjavo, za pevske vaje, za knjige in druge potrebščine v znesku 70 gold. 22 kr. so se s površnim ostankom 17 gold. 44 kr. poravnali z doneski blagih dobrotnikov in dobrotnic, med kterimi se v prvi vrsti odlikujete za fante neutrudljivo skrbni gospe Šol-majerjeva in Murnikova, kterima kakor tudi vsim družbenim podpornikom ravnatelj družbe konečno prav živo in srčno zahvalo izreka. Razne novice. — V Kast vi se je vstanovilo društvo pod imenom „Bratovščina hrvatskih ljudi u Istri" v pomoč mladeničev iz Istre in kvar nerskih otokov, učečih se na kteri koli srednj ali višji javni šoli. Sedem rodoljubov je osnovalo začasni odbor ter razun društvenih pravil dalo na svetlo tudi naslednje povabilo ali proglas hrvaškemu narodu in vsakemu prijatelju ljudskega napredka: „Tudi v najbolj razsvetljenih deželah pada število mladeži učeče se po visokih šolali; ali vsaki, ki to premišljuje, iziskuje svoje vzroke. Prvi jih nahaja v tem, ker svet rajši izbira si nauke, ki potrebujejo manj časa pa se bolje plačujejo; drugi misli, ne brez vzroka, da so temu krive dragine; tretji kaj druzega. Ako pa mi sami sebe vprašamo, zakaj se hrvaški narod v Istri komaj budi kot malo dete iz sena, in ne živi narodu dostojno, kaj bi mogli odgovoriti? Razun drugih zaprek pomisliti bi nam bilo tudi na te dve žalostni resnici: 1) da po Istri v mestih, kjer je priložnost za šole, malo je čiste naše korenike; 2) da je naš rod v Istri največ seljak in težak (kmet in delavec), kterega zadnja leta ubijajo slabe letine in protinarodne osnove, da ga pod lažnjivo krinko prosvete ali učenosti otujijo od domačega ognjišča in maternega jezika. Tako se v vsi deželi na prste morejo po-šteti kmetje, kteri bi svojo deco do visokih šol dogojili in učinili jih tako razsvetljevalce človeštva. Da v društvu pomoremo si doseči, česar posamezni ne morejo, t. j., da pomagamo Hrvatom v Istri izučiti si deco v raznih strokah ljudskega znanja, v tej čisti rodoljubni nameri namislili smo si mi podpisani v društvu več prijateljev, da se osnuje društvo pod imenom: „Bratovščina hrvatskih ljudi u Istri", kteremu so tu pridana pravila potrjena na temelju zakona o pravu združevanja 15. novembra 1867. Vsako pošteno srce čutilo bo v tej nameri nameu človekoljuben ter se gotovo upiralo ne bode glasu, ki na pomoč kliče potrebnim sirotam. In vi gospodje rodoljubi po Istri! Pomislite, da je to edini pot, po kterem častito in stalno stopati moremo k narodni svoji sreči. Vzeli smo v roke orožje edino, orožje enakega prava vseh stanov, knjige pa nauke. Vi, ki niste seljaci ne seljaškega roda, naklonite zapuščenemu kmetu prilike, da ne obleži zakopan njegov talent, nerabljen, kakor ga je dobil. Pomnožili boste s tim število razsvetljenih, število vam enacih ljudi, ne pa kacih duševnih sužnjev. To je najgotovši pa najblažji pot narodne borbe, ali poskušnja rodoljubja. A niste sami; pomoči če vam: Bog i Hrvati! Kmetje isterski! ne spite dalje kakor brezskrbno dete. Kolikor morete, vstopite v „Bratovščino", poplačano vam bode stotero, ker sokoli, koje boste odgojili na svojih njedrih, vam nikdar postali ne bode ljute kače prisoj-kinje. Pomagajte po malem vsi, pa boste dobili si ljudi, kteri hočejo svetu pokazati, da niste sužnji nego svobodni Hrvati i In tako pride kedaj doba, kadar pozni vaši vnuki zahvalno bodo na tihih grobeh očetov svojih zapeli ono pesem staro: „Gde se bratska srea slože, i olovo plivot može; A nesloga gde zavlada, tli i slaina na dno pada! ' Toraj vsi v „Bratovščino", da oživi staro po-bratimstvo in z njim srečneji časi! Društvu na čelu je začasno predsednik g. Vekoslav Vlah. Prineski ali darovi kakoršni koli se pošiljajo lahko na „Osnovalni odbor bratovščine brv. ljudi u Istri" Kastav (Fiume-Castua), ali pa na uredništvo „Naše Sloge" v Trstu (Trieste, via nuova Nro. 4 p. I.) in se bodo razglaševali o svojem času po novinah. Ni še davno, kar so iz središča dijaci dokaj marljivi hodili na vse strani po Sloveniji; dokler pa jih je primanjkovati jelo sedaj v središču, ni čudo, da jih tim več primanjkuje po krajinah slovenskih, in treba bode v ta namen res pomoči z zedinjenimi močmi.' Bog blagoslovi! — G. Gregor Arko, učitelj v Trebnjem, je včeraj 11. t. m. za kozami umrl. Pogreb je danes 12. t. m. ob štirih popoldne Ranjki je bil rojen v Sodražici 1. 1840 in je služil od 1. 1858. Za naše ljudske šole, kterim primanjkuje dobrih učiteljev, je to jako britka zguba. R. J. P. — V Slov. Gradcu je izvoljen za deželnega poslanca vstavoverni kandidat Schmied. — Za t i čin s ki sodnik g. Dreni k sini zavdal, kakor se je govorilo, ampak je umrl za mrtvoudom. — Odlikovanje. G. E. Fetinger, mnogim znani dosluženi gimnazijski ravnatelj v Celji ln zdaj oskrbnik admontskih posestev v Jarenini, odlikovan je s srebrno državno svetinjo za pospeševanje sadje- in vinoreje. Predsednik mariborske kmetijske podružnice, dr. Mulle, mu je na dan njegovega godu 30. aprila vpričo admontskega in šent-lamberškega opata in drugih odličnih gostov svetinjo izročil, etero si je res po svoji marljivosti za pospeh sadjereje zaslužil. (Gosp.) — Živinska kuga se je, kakor naznanja deželno predsedništvo, zopet pričela v črnomeljskem okraju na Dolenjskem. — Hiše za delovska stanovanja bo delala neka družba blizo cigarne fabrike v Ljubljani. Občinstvo bo gotovo tega Veselo, cer je splošno pomanjkanje stanovanj. — Nova srenjska volitev za celjsko okolico bode 30. maja, 1. iu 2. junija. Razglas, da je prva volitev ovržena, je bil že 20. aprila na tabli pri srenjskem uradu nabit. .,Upamo", iravi g. dopisnik, „pri postavnem postopanju )oljšega izida". Želeti bi ga res bilo! (Gosp.) — 0(1 sv. Križa pri Ljutomeru: Neki 21 letni fant, nesoč železno ranto z mlina, pade z brvi v Muro in zgine. Utonjenea reševat, skočita dva od delalcev, ki mlin popravljajo, v ladijo, spregledata pa, da ni ne lopate ne droga v ladiji, s kterim bi se ladija ravnala. Jako dereča voda potegne ladijo pod mlin, ladija se pogrezne, možaka sta pa k sreči dobra plavca in sta s pomočjo drugih delalcev rešena bila. Fanta pa še zdaj niso našli. (Gosp.) —Peštanska zavarovalna družba je ravno kar izdala letno poročilo, ktero kaže dohodkov v premijah 3,157.758 gld. 30 kr.; škod se je plačalo 1873. leta 5G73 z 2,168.383 gld. 22 kr.; čisti dobiček znaša 75.047. gld. 79 kr. Odškodnine je „Peštanska" plačala od I. 1865 do 1873 o ognji 11,308.536 gld. 4kr., o življenji pa 226.813 gld. 84 kr.; skupaj II,535.349 gld. 88 kr. Poroštvo ji je začetni kapital (15.000 akcij po 200 gld.) 3,000.000 gld., in reservni fond 1,938.335 gld. 89 kr; skupaj 4,938.335 gld.| 89 kr.; ako se temu prištevajo še letni dohodki z 3,157.758 gld. 30 kr., znaša skupno poroštvo 8,096.094 gld. 19 kr. — Omnibusi. Iz Trsta se nam piše: Počenši s 1. majem t. 1. je tržaško podvzetje omnibusov (Impresa triestina d' onmibus) odprlo vožnjo po mestu in zuuaj mesta do gozdiča (boschetto). Vožnja, razdeljena v šest oddelkov, se začne vsak dan ob sedmih zjutraj, ter nadaljuje do desetih zvečer. Prvi oddelek začne voziti pri artilerijskem arsenalu, gre čez nov most do gozdiča, kjer postoji pet minut, in se do desetih zvečer po ravno ti poti tje in sem vrača. Med tema dvema poglavitnima „postajamau je še 14 manjših postaj, kjer omnibus, kakor tudi na vsih družili naslednjih oddelkih, več ali manj časa postoji, da ljudje izstopijo ali pa vstopijo. Vožnja v drugem oddelku se začne pri gozdiču, gre čez rudeči most do artilerijskega arsenala; tudi med tema dvema postajama je še 14 družili postaj. Tretji oddelek začne vožnjo na trgu „Giuseppina", ter oddirja mimo pošte do občinskega vrta (giardin pubbhco), mudivši se pri 15 manjših postajah. (Ob nedeljah in praznikih pa se zavleče do gozdiča.) Četrti oddelek začne voziti pri gozdiču, pelje v mesto čez trg sv. Janeza, ter se ustavi, preden pride do artilerijskega arsenala, na 13 manjših postajah. V petem oddelku se vstopi v voz pri avstrijskih kopeljih (bagni Oester-reicher) ter se prepelje čez leseni trg (piazza della legna), in se mudi na 16 postajah, preden pride do gozdiča. Šesti in zadnji oddelek začne vožnjo na trgu „barriera vechia" in odide čez veliki trg do avstrijskih kopelj, in med potjo postoji samo pri 10. postajah. Ta oddelek vozi po tej poti samo do 8. ure zvečer, od 8. do 10. ure pa nastopi podaljšano pot (do gozdiča) 3. oddelka. Tarifa za vožnjo znaša 10. kr. za osebo, ne glede na daljavo na eni in isti poti med glavnima postajama. - Čudna žalost. V Pešti jc umrl kupec Puxbaum. Ker je bil jako priljubljen, prišle so k njegovemu pogrebu obilne gruče ljudi. Med osebami, ki so največo žalost ka zale nad kupčevo smrtjo, bil je mlad mož, ki je malo ne obupal same žalosti. Nekemu starejšemu gospodu je bilo žal za mladeniča, prime ga za roko in ga vede. Mladi mož pade nanagloma v omedlevico, prime z obema rokama občutljivega gospoda in - v najbližjem trenotku denarno mošnjo, v kteri je bilo nekoliko denarja. Občutljivi gospod zapazi to, zavpijelin — mladeneyejnor£bi^ peljan na mestno glavarstvo, ker ga je ljudstvo razjarjeno hotelo na mestu kaznovati. Umrli so: 4. maja. Elizabeta Ilabe, žena mašinista, 40 1., za srčno napako. ■- Štefan Bizjak, dninar, 30 1., za mrzlico. — Jožefa Kregar, vdova kovača, 56 1., telesuo poškodovana, 5. maja. Jože Zupan delavcc, 30 1., za pljučno sušico. 6. maja. Jakob Molnarič, kondukter, 35 1., — in Alojzija Trdina, šivilja, 14 1., oba za kozami. 7. maja. Miha Jevnikar, dninar, 32 1., za oslabljenjem. 8. maja. Viljemina Panj', otrok voditelja kurjačnice, 11 men., za pljučnim oslabljeujem. ■ Janez Milavec, mizar, 72 1., za srčno vodenico. — Leopoldina Haug, zasebnica, 74 1., za mrtvoudom. — Janez Nagode, pisač, 40 1., za posu-šenjem grla. 9. maja. Matilda Jak, uradniška hči, 25 1., za srčnim oslabljenjem. — Antonija Potočnik, otrok železničarja, 5 1., za prisadom. — Feliks Kretie, pomočnik sobuega malarja, 34 1., za mrtvoudom. 10. maja. Jože Degasperi, mizar, 41 1., v posilni delavnici, za pljučnico. Teleicrofline tleimi-ne erne 11. maja. Papirna renta 69.05. — Srebrna renta 74-20. — 18601etno državno posojilo 105.26. — Bankine akcije 987 - Kreditne akcije 216.— — London 111.85. — Srebro 106.30. — Ces. kr. cekini---- — Napoleon 8.97. Eksekutivne dražbe. 15. maja. 3. Jan. Grašic-cvo iz Primskovega (2427 gl.) v Kranju. — 3. Mat. Zadel-ovo iz Zagorja (710 gl.), — 3. Jan. Frank-ovo (1020 gl.), — 2. Jož. Iiojc-evo iz Vrbice (800 gl.) vse v Bistrici. — 2. K. Kordič-evo iz Bojanjeev (48 gl. 10 kr.) v Črnomlju. — 2. Fr. Gril-ovo iz Sp. Semena v Bistrici. — 2. Jan. Zakrajšek-ovo iz Vel. Blok (1515 gl.) v Ložu. — 2. Jan. Za krajšek-ovo (mlajšega) iz Vrhnike (3600 gl.) v Ložu. — 2. Mart. Butina-vo iz Banjeloke v Kočevji. — 2. Lor. Terme-vo iz Jeleuka (719 gl.) na Brdu. — 2. Mart. Pirman-ovo iz Pirmanj (1160 gl.) v Ložu. — 2. Jur. Mušec evo iz Dragajuša (470 gl.) v Črnomlju. — 1. Jan. Ogrizck-ovo iz Preval (400 gl.) v Senožečah. — 1. Fr. Strniša-vo (1060 gl.), — 1. Jož. Hočevar-jevo iz Pristave (1765 gl.), obe v Novomestu. 16. maja. 3. Jož. Ilerbst-ovo iz Seč (631 gl.) v Kočevju. — 3. Jem. liant-ovo iz Sp. Za-dobrave (741 gl.) v Ljubljani. — 3. Mat. Male šič-evo iz Kadoviča (2260 gl.) v Metliki. - 2. Posestvo občine Ubeljskc (6440 gl.) v Senožečah _ 2. Iv. Vovk-ovo (1660 gl.) v Ipavi. — l.Jan Mežik-ovo iz Kateč (4315 gl.) v Kranjski gori.— 1. Jan. Orcl-ovo (450 gl.) v Ipavi. Denaretvenc cene. 9. maja. Državni fondi. 5% avstrijska papirna renta . . . 6 "/o renta v srebru...... Srečke (loži) 1854. 1...... „ „ 1860. 1., celi. . . . „ „ 1860. 1., petinke . . Premijski listi 1864. 1.,..... Zemljiščine odveznice. Štajarsko po 6%....... Kranjske, koroške in primorske po 5° Ogerske po 5%....... Hrvaške in slavonske po 5% . . . Sedraogradske po 5%..... Delnice (akcije). Nacijonalne banke...... Unionske banke....... Kreditne akcije....... Nižoavstr. eskomptne družbe . . . Anglo-avstr. banke...... Srečke (loži). Kreditne Tržaško po 100 gld. a. v »i Budenske Salmove Palffi-jeve Clary-jevo St. Genois \Viudischgratz-ove Waldstein-ove Srebro in zlato. Ces. cekini ...... Napoleonsd'or..... Srebro 100 50 „ 40 gld. 40 „ 40 „ 40 „ 40 „ 20 „ 40 „ k. d. v. >i Denar. 69 05 74.20 97.50 105.— 109.50 135.— 93.-86.50 74.50 75.50 70.75 983 100 75 215.75 850,— 132 50 157.75 53.50 31.75 23.50 19.— 6.38 8.97 1, 106.20 Blago. 69.15 74 30 98. 105.60 110.50 135.50 75.— 76.25 71.25 995 101. 216.— 860,— 133.— 158.25 24.00 32.25 21.-27.50 24.— 20.— 21.75 5.40 8.98 106.40 Tržim celin preteklega tedna: M e r u i k M usta: Pšenice «3 es eS a a> a Ki V <-) a «5 m O e »00 Ti 3 H v Prosa Soriice i v Ljubljani 3.60 2.40 2.10 1.30 2.60 2.40 2.50 2.60 v Kranji — — — — — — — — v Loki — — v Novomestu j 4.40 3.00 2.30 1.25 2.50 2.20 2.20 3.10 v Sodražici 4 30 — 2.30 1.20 2.70 — 2.30 — v Mariboru j 3.76 2.70 2.35 1.36 2.65 2.06 2.50 — v Ptuju 3.63 2.55 2.25 1.45 2.63 2 10 2.43 v Celji 4.00 2.25 2.00 1.20 2.60 2.40 2.00 — v Celovcu 3.71 2.57 2.85 1.45 2.64 2.46 — v Trstu 3.80 2.60 — 2.50 — — — v Zagrebu — — — — — v Siscku v Varaždinu 3.76 2.65 2.05 1.43 2.60 2.15 — ua Dunaju 3.96 2.60 2.38 1.55 2.55 — — — v Peštu 4-07 2.71 2.20 1.38 2.41 — — — Tržna cena: Reči Ljubljani s m a o > o Kranji IS o ■J Sodražici Mariboru Celju Ptuju > > > 1» > > Masla funt 0.50 0.48 0 60 0.50 0.45 — — — Špeha ,, 0.38 0.38 — — 0.48 0.38 0.40 0.40 Lečo mernik 3.00 \ 3.00 1 - — — — - Krompirja „ 1.20 1.15 2.75 1.00 1.20 1.00 1.05 Fižola „ 3.10 3.00 — — 3.00 — — — Sena cent 1.10 1.20 1.40 1.00 1.00 1.60 1.10 2 00 Sem. detelja,, PreSiči cent — — | — — — — ■—• Govedine funt 0.30 ; o.3c 1 - — — 0.31 0.30 0.30 Teletiue ,, 0.31 0.31 M — — — 0.3C 0.35 0-30 Jajc za 10 kr. 7 8 8 — 8 — — Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. Pevec. V Trstu: Olje dalmatinsko po 30, najboljše po 40-46 gld., sladkor 20-21 gld., kava Biv. 63-72 gld raj ž 10-13 gld., rozine 13-16 gld. cent. Zaboj-ček pomeranč 2 50 do 7 gld., limon 6-9 gld. lik>