Celje - skladišče D-Per Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE SOLE Lelo 10________________Rogaška Slatina_________Julij - Aogusl 1982 Poslovanje steklarne v prvem polletju 1982 Že četrto leto dobro Za nami je polovica koledarskega leta 1982. To pomeni, da je za nami tudi polovica dela, poslovanja in gospodarjenja v tem letu In da moramo spet opraviti obračun svojega dela ter njegove uspešnosti... Odgovarjamo torej na nekatera vprašanja o poslovanju In gospodarjenju steklarne v letošnjem prvem polletju! V primerjavi s prvim polletjem leta ko kot celotni prihodek letos povečala 1981 je bil v letošnjem prvem polletju tudi porabljena sredstva, je bil tudi celotni prihodek na ravni steklarne za dohodek letos za 66,6% večji od lan-66,5% večji, kar je za 17,3% nad plani- skoletnega v prvem polletju ali za rano rastjo. Ker so se z enako dinami- 23,8% večji od načrtovanega za ta čas. Označevalke opravljajo svoje delo zavzeto... - foto Z. Novak Preberite! Pred nami je težavno gospodarsko obdobje 3 V ofenzivo za stabilizacijo! 4 Do 10. septembra oceniti 5 Inovatorji, na plan! 5 Namen: medsebojno spoznavanje 6 Delavcem v pomoč 7 Stanovanjska posojila in... 8 Leto našega jubileja 9 ... Mladinska delovna brigada »Steklarji YU« 10 V juniju 1384 delavcev 10 Ida Došler 11 Cita Novak 11 Klara Šverko 12 Zdravko Prah 12 Smo spet priče razmahu ljubiteljske kulture? 12 Bronasto odličje 14 Nogometaši merimo višje...! 14 Priložnost za nova znanja 15 Nagradna križanka št. 97 16 Ugotavljamo, da so vse temeljne organizacije, razen tozdov Tehnokristal in Dalmacijakristal, v letošnjem prvem polletju zares uspešno poslovale. To pa hkrati pomeni, da steklarna že četrto leto dosega dobre, iz leta v leto boljše rezultate. In velik izvoz na konvertibilna območja, večja količinska proizvodnja ter zadovoljiva preskrba s surovinami, z reprodukcijskimi materiali in z energijo so nam omogočili dobro gospodarjenje. Proizvodnja se je spet povečala... Iz tabele 1 je mogoče razbrati podatke o naši proizvodnji v letošnjem prvem polletju, primerjani s proizvodnjo v prvem polletju 1981! V primerjavi z lanskoletno se je letos proizvodnja v kosih povečala za 10,3%, medtem ko se je v primerjavi s planirano povečala za 6,9%. Proizvodnja v kilogramih pa se je letos povečala za 16,7%, to je v primerjavi s planirano za prvo polletje za 10,1%... Torej, več kot zadovoljivo, saj je tako imenovani fizični obseg proizvodnje v naraščanju! Tudi v proizvodnji po prodajnih cenah kakor tudi v prodaji na domačem tržišču ter na tujem beležimo letos velik dinarski porast. To zlasti zaradi naraščanja deviznih tečajev glede na dinar in zaradi povečanja izvoza v tujih valutah. Pri vsem povedanem pa ugotavljamo, da nam izvoz nekoliko zaostaja za načrtovanim! Zaostanek sicer res ni velik, vendar bomo morali zato vseeno v naslednjih mesecih tega leta vložiti kar največji napor, da planirani izvoz tudi uresničimo. Na tujih tržiščih vlada namreč precejšnja recesija, to je upadanje prodaje, pa so zato kupci naših izdelkov precej previdni in naročajo manjše količine in še te sproti. Za 7% več zaposlenih kot lani Iz tabele št. 2, ki kaže primerjavo števila zaposlenih v letošnjem in lanskem prvem polletju, je razvidno, da Tabela 1: Primerjalni podatki o proizvodnji, prodaji, izvozu in uvozu steklarne »Boris Kidrič• za obdobje januar-junij 1982 in 1981 (v ustreznih vrednostih in indeksih!) - Kazalci Doseženo v I. poli. 1982 Doseženo v Planirano za I. poli. 1981 I poli. 1982 Indeksi 82/81 82/Plan 82 Proizvodnja v kosih 2,986.294 2,707.766 2,792.780 110,3 106,9 Proizvodnja v kilogramih 747.780 640.697 678.910 116,7 110,1 Proizvodnja po prodajnih cenah 351,991.173 216,339.439 337,933.650 162,7 104,2 Prodaja v dinarjih 350,299.738 228,495.751 341,316.300 153,3 102,6 Izvoz v dinarjih 175,356.958 121,841.809 182,783.750 143,9 96,2 Izvoz v ZDA v dolarjih 3,842.837 3,786.118 4,050.750 101,5 94,9 Uvoz v ZDA dolarjih (tečaj ZIS) 458.996 363.346 850.000 126,3 54,0 se je število zaposlenih letos povečalo za 7% in to za 2% v tozdu Osnovna izdelava, za 5% v tozdu Dodelava, za 8% v tozdu Kristal, za 22% v tozdu Dekor in za 7% v delovni skupnosti skupnih služb. Na osnovi plačanih ur se je število zaposlenih letos povečalo za 7% in primerjava števila zaposlenih na osnovi plačanih ur s planiranim številom zaposlenih kaže, da se načrtovano število zaposlenih ujema z dejanskim.števi-lom zaposlenih, saj je indeks za vso delovno organizacijo 100, medtem ko sta pod planiranim številom tozda Osnovna izdelava za en odstotek in tozd Dekor za 7%. Vse druge temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb pa so nad planirano rastjo zaposlovanja. Bolniških izostankov z dela manj kot lani Tabela št. 3 kaže bolniške izostanke z dela v letošnjem prvem polletju, primerjane z bolniškimi izostanki v enakem obdobju lanskega leta! Očitno je, da so se bolniški izostanki z dela letos zmanjšali v vseh tozdih razen v tozdu Dekor in v tozdu Servisne dejavnosti. Skupaj so se bolniški izostanki do 30 dni zmanjšali na ravni delovne organizacije za 7,5%. Če pa primerjamo bolniške izostanke z dela do 30 dni in nad 30 dni skupaj, vidimo, da so se letos zmanjšali v tozdu Osnovna izdelava za 21,6%, v tozdu Dodelava za 15,8% in v delovni skupnosti skupnih služb za 19,7 odstotka, medtem ko so se povečali v tozdu Kristal za 10,1%, v tozdu Dekor za 11,5 in v tozdu Servisne dejavnosti za 66,3%! Najbolj zanimivi pa so podatki, ki povedo, kolikšno število in kolikšen odstotni delež delavcev je bil v kakšnem tozdu povprečno vsak delovni dan na bolniškem dopustu (kar kažejo podatki v tabeli 3 v oklepajih!). Največji delež delavcev v bolniškem staležu so imeli letos v tozdu Servisne dejavnosti, v tozdu Dodelava in v tozdu Kristal, nakar padajo ti deleži v tozdih Osnovna izdelava in Dekor ter v delovni skupnosti skupnih služb. Predvsem v tozdu Osnovna izdelava se je delež delavcev na bolniškem dopustu letos izdatno zmanjšal. Zadnja kolona v tabeli 3 kaže, kolik delež delovnega časa, izražen v odstotkih, od skupnega razpoložljivega delovnega časa, odpade v posameznih tozdih na tako imenovane efektivne ali resnično opravljene delovne ure! Po tem kriteriju so spet najuspešnejši v tozdu Osnovna izdelava, v tozdu Servisne dejavnosti in v delovni skupnosti skupnih služb, kar je razumljivo, ker je v njih malo porodniških izostankov z dela oziroma, ker so delovne razmere v njih manj težke kot v drugih Tabela 2: Število zaposlenih delavcev konec meseca in na osnovi plačanih ur v temeljnih organizacijah in v steklarni v prvem polletju 1982in 1981 ter primerjalni indeksi ____________ Povpr. število I.-VT. 1982 Povpr. število I.-VL 1982 Indeksi Ogranizacijske enote - tozdi Konec Na osnovi plač. ur meseca I.-VL 82 Plan 1982 Konec Na osnovi plač. ur meseca I.-VL 82 Plan 1982 Konec meseca 1982/81 Po plač. urah 1982/81 Po plač. urah 82 Plan 82 Osnovna izdelava 415 409 414 407 398 102 103 99 Dodelava 170 162 157 162 152 105 107 103 Kristal 363 333 325 336 307 108 108 102 Dekor Kozje 141 129 139 116 110 122 126 93 Servisne dejavnosti 75 74 78 72 70 107 106 104 Delavska restavracija 20 20 19 21 18 95 111 105 Delovna skupnost 179 173 172 168 163 107 106 101 Delovna organizacija 1.363 1.300 1.197 1.282 1.218 106 107 100 Tabela 3: Zaposlenost in izkoriščenost delovnega časa v temeljnih organizacijah in v steklani v I. polletju 1982, primerjani z enakim obdobjem leta 1981 (v dnevih in urah ter v indeksih!) Organizacijske enote-tozdi Bolniški Indeksi teh Vsi Indeksi Porodniški Indeksi teh Povpr. št. delavcev Odstotni deleži izostanki 82 izostankov bolniški teh dopusti 82 dopustov dnevno na bolovanju efektivnih ur v vseh v urah do 1982/81izostanki 82 izostankov v urah 1982/81 del. urah 30 dni v urah 1982/1981 Osnovna izdelava 18.406,0 79,5 26.749,5 78,4 787 132,3 24,5 (5,9%) 83,03 (81,01) Dodelava 8.685,0 92,9 14.447,0 84,2 6.812 235,2 13,2 (7,8%) 76,72 (80,06) Kristal 16.580,0 94,6 27.873,0 110,1 27.055 113,3 25,5 (7,0%) 76,88 (77,70) Dekor Kozje 7.491,5 111,1 8.955,5 111,5 10.934 241,4 8,2 (5,8%) 79,39 (81,80) Servisne dejavnosti 3.881,0 139,9 7.452,0 166,3 - - 6,8 (9,0%) 80,01 (84,56) Delovna skupnost 5.112,0 93,1 8.024,0 80,3 5.829 166,0 7,3 (4,1%) 84,03 (85,06) Delovna organizacija 60.155,5 92,5 93.501 94,3 51,417 145,2 85,6 (6,3%) 80,14 (81,16) Tabela 4: Povprečni mesečni neto osebni dohodki na delavca vi. polletju 1982 ter indeksi za njihovo primerjavo s povprečnimi mesečnimi neto osebnimi dohodki v I. polletju 1981 (izračunani za 182 delovnih ur, brez boleznin, nadur in izplačila po zaključnem računu za leto 1981, vendar z nočnim dodatkom in variabilnim delom!) v dinarjih Organizacijske enote - tozdi I. pollet. 1982 Indeksi 1982/81 Osnovna izdelava 13.791,45 142,55 Dodelava 10.724,10 138,95 Kristal ' 12.310,40 140,13 Dekor Kozje 11.683,15 136,87 Servisne dejavnosti 13.889,95 138,15 Delovna skupnost skupnih služb 13.331,25 141,57 Steklarna »Boris Kidrič« 12.752,10 140,46 tozdih. Sicer pa je iz kolone, ki predstavlja porodniške izostanke z dela, razvidno, da so se le-ti letos povečali, pa je zato delež efektivnih delovnih ur letos nekoliko manjši od lanskoletnega v prvem polletju! Nasploh pa lahko rečemo, da smo se v deležu bolniških izostankov z dela letos nekoliko popravili ter s tem dosegli določen napredek. To velja predvsem za tozda Osnovna izdelava in Dodelava ter za delovno skupnost skupnih služb, medtem ko moramo opozoriti, da so se v tozdu Servisne dejavnosti bolniški izostanki z dela letos povečali! Precej večji tudi osebni dohodki! Kakšni so bili povprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega v posameznih tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb (izračunani za 182 delovnih ur!), vendar brez boleznin, nadur in izplačila po zaključnem računu za leto 1981, vendar z nočnim dodatkom ter z variabilnim delom, kaže tabela 4! V njej so tudi indeksi za pri- merjavo s povprečnimi mesečnimi neto osebnimi dohodki na delavca, z vsemi že omenjenimi značilnostmi, v prvem polletju 1981. Osebni dohodki so se letos v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta precej povečali in v povprečju je to za 40,46%, vendar je takšno povečanje posledica letošnje dinamike njihovih izplačil ter njihovega počasnejšega naraščanja v lanskem prvem polletju. Zato se bodo indeksi povečanja do konca leta nekoliko zmanjšali. Sklep... To je nekaj podatkov o našem delu in poslovanju v letošnjem prvem polletju, ki nam omogočajo globlje dojeti, kaj je bilo dobro in kaj ne! Več podatkov, ki bodo omogočili primerjavo našega dela in poslovanja z delom in poslovanjem v sorodnih temeljnih organizacijah in ki bodo prikazali uspešnost poslovanja naših temeljnih organizacij, pa bomo predstavili v naslednji izdaji časopisa! ZLATKO NOVAK Po sestanku najodgovornejših delavcev steklarne in izvršnega sveta občine Pred nami je težavno gospodarsko obdobje! Konec junija so se sestali v naši steklarni naši delegati v organih samoupravljanja, organi družbenopolitičnih organizacij In vodstveni delavci, da bi se seznanili s sedanjimi gospodarskimi razmerami ter z obeti za naslednje mesece. Na sestanku, ki ni bil obiskan tako številčno, kot bi se spodobilo, nam je predsednik izvršnega sveta naše občine Branko Pucelj, dipl. inženir, predočil resnost sedanjega gospodarskega položaja in pri tem poudaril, kako pomembno je dosledno izpolnjevati zastavljene naloge. Predvsem Je mislil na izpolnjevanje naših obveznosti v odnosih s tujino! Izredno zaostrene gospodarske razmere Branko Pucelj je poudaril, da so sedaj gospodarske razmere v Jugoslaviji izredno zaostrene in da je naša naloga številka ena izpolnjevati obveznosti do tujine in da bo temu podrejena celotna gospodarska politika naše države. Zaradi velikih obveznosti Jugoslavije do tujine bo v naslednjih mesecih za uvažanje prepotrebnih reprodukcijskih materialov in s tem za enostavno reprodukcijo zmanjkovalo deviz. Zato se je sedaj že nekaj delovnih organizacij znašlo v kočljivem položaju, katerih število se bo proti koncu leta precej povečalo. In ker je od uresničevanja naših izvoznih obveznosti v največji meri odvisna nadaljnja raven proizvodnje ter z njo raven zaposlenosti in -seveda - tudi življenjska raven zaposlenih, ima izvoz sedaj zares prvorazredni pomen. Predvidene so tudi spremembe zakona o delovnih razmerjih, katerih cilj je, da bi se olajšalo največjo možno mobilnost ali nekakšno gibčnost zaposlenih, ki naj bi jih razporejali tja, kjer je dovolj dela ali nujno delati. Plačani ali neplačani dopusti, delo v sobotah, nedeljah ali praznikih in podobni ukrepi ne bodo prav nobena redkost. Ostala bo še naprej obveznost 42-ume-ga delovnega tedna, vendar bo zaradi Po XII. kongresu ZKJ... zaostrenih gospodarskih razmer mogoče odrediti, da bodo delavci v delovnih organizacijah zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala po teden dni na brezplačnem dopustu, da bodo pozneje, ko bo takega materiala dovolj, delali tudi v podaljšanem delov-nem_času ter izpad proizvodnje oziroma dejavnosti nadoknadili. Velik poudarek bo sedaj tudi na primarnem kmetijstvu ter na preskrbova-nju z osnovnimi živilskimi izdelki oziroma proizvodi. Naša steklarna zaenkrat še nima težav z oskrbo... Zaradi velikega izvoza ter pokrivanja uvoza z izvozom naša delovna organizacija zaenkrat še nima težav pri oskrbovanju z reprodukcijskimi materiali in s surovinami ter z energijo. Zato smo tudi mogli v letošnjem prvem polletju dosegati dobre poslovne re- zultate. Direktor Vojo Djinovski je na sestanku poudaril, da sicer nekoliko zaostajamo za načrtovanim obsegom izvoza, vendar upa, da bomo s še večjo zavzetostjo pri delu svojo obveznost izpolnili. Pri tem se je zavzel, da moramo tudi v steklarni analizirati svoje delo in gospodarjenje ter odpraviti vse ugotovljene slabosti ter predvsem izrabiti vse še neizkoriščene rezerve. Sestaviti in sprejeti moramo tudi ustrezne stabilizacijske načrte, ki morajo biti zelo nazorni in jasni v svojih ciljih in nalogah. Lahko torej rečemo, da so tisti naši najbolj odgovorni delavci v steklarni, ki so se omenjenega sestanka udeležili, dodobra seznanjeni z vso resnostjo sedanjega gospodarskega položaja naše države. Še zlasti, ker je bila na njem še posebej poudarjena odgovornost vseh nosilcev družbene reprodukcije za izpolnjevanje prevzetih obveznosti! ZLATKO NOVAK V ofenzivo za stabilizacijo! Za nami Je glede na resnost sedanjih gospodarskih razmer prav gotovo najpomembnejši kongres Zveze komunistov Jugosla- vije ...! Iz kongresnih poročil in iz sporočil tiska, radia in televizije smo bili lahko priče demokratični, kritični in poglobljeni razpravi o vseh pomembnih vprašanjih našega preteklega in prihodnjega razvoja. Delegati komunistov so na kongresu opravili temeljit obračun preteklega smeri ter načine delovanja komunistov za preseganje slabosti. Kongres je sicer potekal brez velikanov naše socialistične revolucije - Tita in Kardelja, a je vendarle nakazal nujnost, da komunisti strnjeni nadaljujejo njune revolucionarne misli in akcije za nadaljnjo krepitev čvrste, enotne in neodvisne Jugoslavije. Žal, čas v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah ni naš zaveznik. Zato se je treba takoj in dosledno organizirati tako, da bomo mogli uveljaviti tisto, kar so začrtali kongresi zveze komunistov. Nujno je treba okrepiti akcijsko učinkovitost zveze komunistov in se ostro ter odločno postaviti po robu slabostim in nedoslednostim. Prevladalo je stališče, da je temeljni pogoj za nadaljnji napredek socialistične Jugoslavije in za obvladovanje gospodarskih razmer, da samouprav- ljanje ponovno dobi vse tiste svoje značilnosti, ki so omogočile dosedanji napredek. Kongres jugoslovanskih komunistov je nadaljevanje socialistične revolucije. A znano je, da revolucije ni brez preizkušenj, odrekanj in žrtev. Zato je nujno treba obračunati z vsemi nedoslednostmi in omahovanji. Le tako bo XII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije opravičil zaupanje delavskega razreda. V partijski bazi, torej v vseh osnovnih organizacijah zveze komunistov, a tudi v vseh drugih družbenopolitičnih organizacijah so sedaj pred zelo zahtevnimi nalogami... Kako se jih bo- obdojbja in analizirali protislovja družbenega razvoja ter nakazali glavne mo lotili, kje in v kakšnem obsegu, to je sedaj odvisno predvsem od tega, kako smo komunisti in vsi delovni ljudje razumeli kongresna sporočila, kako smo akcijsko učinkoviti in kako so organizirane za to vse socialistične subjektivne sile. Odgovornost za svoje delo ali nedelo je ena izmed zahtev XII. kongresa ZKJ... To pa pomeni za nas vse priložnost, da v svojem delovnem okolju in s tem tudi v naši steklarni ocenimo, ka- ko je z odgovornostjo, kako uresničujemo zastavljene naloge, kako cenimo in spoštujemo delo, disciplino, dogovore ... O kongresu je bilo povedanega in napisanega veliko, zato kaj novega o njem ne kaže pisati... Vemo pa to, da bodo kongresni cilji in naloge uresničeni le z neposredno akcijo samo-upravljalcev, organiziranih socialističnih sil ter v prvi vrsti z akcijo komunistov. In prav tej aktivnosti, pokongre- sni dejavnosti osnovnih organizacij zveze komunistov v steklarni, vključevanju vseh delavcev v stabilizacijska prizadevanja, konkretnim akcijam in naporom, uspehom in neuspehom moramo v bodoče namenjati naše glasilo. Zato, sodelavke in sodelavci, dopisujte in skupaj z njegovim uredništvom poskušajte narediti »Steklarja« še bolj udarnega in učinkovitega! UREDNIK Priprave na deseti kongres Zveze sindikatov Slovenije Do 10. septembra oceniti Občinski svet Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah je v zvezi s pripravami na deseti kongres Zveze sindikatov Slovenije Izdelal svoj rokovnik. Z njim narekuje tudi delavcem - članom zveze sindikatov - v steklarni določene naloge. Vsebinske in organizacijske pripra- ta v temeljnih organizacijah, ko smo ve na kongres so se pričele že z občni- ocenjevali uspešnost uresničevanja mi.zbori osnovnih organizacij sindika- problemov v združenem delu. Nada- Razpis natečaja »INOVATOR 1982« inovatorji, na plan! Koordinacijski odbor občine Šmarje pri Jelšah za stabilizacijo, njen koordinacijski odbor za družbenoekonomski razvoj, ki deluje pri občinski konferenci SZDL, In samoupravna Interesna skupnost za raziskovanje občine Šmarje pri Jelšah objavljajo razpis o podelitvi nagrad in priznanj INOVATOR 1982. Za nagrado in priznanje INOVATOR 1982 lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Šmarje pri Jelšah, ki so v letu 1981 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli, vzorci, tehnične in druge izboljšave itn.). Kandidate za podelitev nagrade in priznanja INOVATOR 1982 lahko predlagajo: komisije za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost v delovnih organizacijah, delavski sveti tozdov in delovnih organizacij, družbenopolitične organizacije, koordinacijski odbori za stabilizacijo na vseh organizacijskih ravneh, strokovne službe tozdov oziroma delovnih organizacij, dužbenopolitične organizacije, koordinacijski odbori za stabilizacijo na vseh organizacijskih ravneh, strokovne službe tozdov oziroma delovnih organizacij in posamezniki. Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj »Inovacije« bosta občinska konferenca SZDL in raziskovalna skupnost občine Šmarje pri Jelšah podelili največ tri denarne nagrade s plaketami in pet nagrad s priznanji najboljšim inovatorjem. Prijave za podelitev nagrad in priznanj sprejema raziskovalna skupnost občine Šmarje pri Jelšah, 63240 Šmarje pri Jelšah. Razpis, rezultate razpisa in imena nagrajencev bodo objavljeni v sredstvih javnega obveščanja. Vse dodatne informacije o tem razpisu je mogoče dobiti na raziskovalni skupnosti občine Šmarje pri Jelšah, telefon (063) 821-212! MARIJA LESJAK, predsednica skupščine raziskovalne skupnosti Šmarje pri Jelšah ljevale so se s skupščinami občinskih organizacij zveze sindikatov in medobčinskih svetov. Glavno vodilo za deseti kongres Zveze sindikatov Slovenije in za deveti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije so prav gotovo resoluciji in sklepi republiškega kongresa zveze komunistov in dvanajstega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Za učinkovito razpravo v predkongresnih aktivnostih je pripravljeno poročilo o delu in aktivnostih Zveze sindikatov Slovenije, ki je že v javni razpravi. še posebej pa velja to za stališča in sklepe vseh treh sindikalnih konferenc, ki so bile v naši republiki med devetim in desetim kongresom Zveze sindikatov Slovenije. Izhodišča I. konference Zveze sindikatov Slovenije, ki je obravnavala vlogo in delovanje sindikatov pri uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja, moramo uporabiti, ko bomo usklajevali realnost družbenih planov za leti 1981 in 1982 ter sprotnih letnih planov temeljnih organizacij. Podobno velja za naloge sindikatov pri uveljavljanju načela o delitvi po delu in delovnih rezultatih, kar je obravnavala II. konferenca Zveze sindikatov Slovenije. Izrednega pomena pa je tudi IIL konferenca Zveze sindikatov Slovenije o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in pri zagotavljanju socialne varnosti. Sklepi te konference morajo v predkongresnih aktivnostih in v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah dobiti posebno mesto! Vsi omenjeni dokumenti in analize o sindikalnem delovanju v osnovnih organizacijah nam morajo služiti za osnovo pri sestavljanju ocen, kaj smo dejansko naredili v združenem delu ter na tej osnovi določiti naloge za uresničitev sprejetih ciljev. Celotno predkongresno dejavnost bomo v sindika-' tih vodili na treh strateških področjih našega nadaljnjega samoupravnega razvoja. Ta so: 1. Razvoj samoupravljanja oziroma razvoj družbenoekonomskih odnosov in utrjevanje položaja delovnega človeka v združenem delu in v celotnem političnem sistemu. 2. Stabilizacija ali ustalitev našega gospqdarstva in s tem tudi ustalitev družbeno-gospodarskega položaja delavcev v v združenem delu. 3. Učinkovitost zveze sindikatov kot najbolj množične organizacije delavskega razreda za nadaljnje razvijanje samoupravljanja in za stabilizacijo našega gospodarstva. Glede na to naj bi v vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti oziroma qnoviti delovni organizaciji ocenili, kako zastaviti akcijo pred kongresom in še zlasti predkongresne aktivnosti, da razrešimo in odpravimo čim več problemov in težav na že omenjenih področjih. Občinski svet Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah predlaga tri povsem določne akcije. Predlaga, naj delavci, organizirani v sindikatu, v vsakem tozdu ocenijo razvitost samoupravnih odnosov, usklajenost samoupravnih splošnih aktov z ustavo in zakonom o združenem delu ter na osnovi takšne ocene začeti akcije za dejansko utrjevanje delavčevega samoupravnega položaja v združenem delu, da bi postal resnični gospodar in dejansko odločal ne samo v združenem delu ampak tudi po svojih delegacijah v vseh delih naše družbe. Odgovornost, ki so nam jo naložili delovni ljudje in občani z volitvami tretjega sklica delegatskih skupščin, nas zavezuje z vso odgovornostjo preveriti vprašanja, ki so še nerazrešena in ki jih razrešujemo v naših samoupravnih okoljih. Mišljena pa so: kako delujemo znotraj našega samoupravnega sistema, ali smo ustvarjali demokratične odnose, ki so podlaga za odločanje; in če ne, kako naj potem delavec odloča, če ni prisostvoval razpravi v borbi mnenj in sodeloval pri odločitvah za uspešno razreševanje problemov? Predlagamo, da v vseh okoljih ocenimo, kako je s sklepi in stališči o gospodarski stabilizaciji, da bi porabljali, kolikor ustvarjamo. Zmanjšati moramo, namreč, skupno in splošno porabo ter ju uskladiti z ustvarjenim dohodkom. Na tem področju moramo ob določitvi dolgoročnih stabilizacijskih programov, ki jih je predložila komisija predsedstva SFRJ za vprašanja gospodarske stabilizacije, pred kongresom narediti celovit program gibanja za večjo produktivnost, za večjo učinkovitost dela, za večjo kvaliteto, za zmanjšanje vseh stroškov, za večjo izkoriščenost delovnega časa, za boljšo organizacijo dela, za varčevanje s surovinami. Skratka, za vse tisto, o čemer smo v zadnjih dveh letih o stabilizaciji sklepali v raznih organih naše samoupravne skupnosti. Imamo, namreč, precejšnje rezerve in v predkongresni aktivnosti moramo za to mobilizirati in spodbuditi vse delavce. Samo uresničitev teh nalog je pot v srečnejše in boljše življenje! Predlagamo, da preverimo našo politično učinkovitost in ugotovimo, kako učinkoviti smo na vseh ravneh sindikalnega delovanja, da bi naše organizacije kot množične organizacije delavskega razreda resnično prispevale k razrešitvi vseh osnovnih vprašanj: nadaljnje razvijanje samoupravljanja in boljše gospodarjenje. In preveriti moramo tudi, ali je naša - sindikalna -organizacija organizirana tako, da nam zagotavlja učinkovito delovanje in utr- jevanje kot subjektivnega dejavnika v našem celotnem samoupravnem in političnem sistemu socialističnega samoupravljanja! Razreševanje teh treh pomembnih smeri vprašanj je nujno za naš nadaljnji samoupravni razvoj. Pri tem pa je najbolj pomembno zagotavljati nemoteno proizvodnjo ob zagotavljanju potrebnih surovin, repromaterialov in energije. Le tako bo, namreč, mogoče zagotoviti in uresničiti našo dolgoročno izvozno usmeritev. Zavedati se moramo, da brez izvoza, brez dolgoročnih programov na področju mednarodne delitve, ni mogoče uspešno razreševati problemov in težav, ki so se nakopičili v zadnjom času! t Občinski svet Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah je tudi predlagal naslednji rokovnik za akcijo v zvezi z desetim kongresom Zveze sindikatov Slovenije: 1. Razprave o osnutku poročila Zveze sindikatov Slovenije o delu in delovanju sindikatov med devetim in desetim kongresom - julij 1982. 2. Razprave o osnutku resolucije desetega kongresa Zveze sindikatov Slovenije (v prilogi časopisa »Delavska enotnost«) - julij 1982. 3. Razprava o predlogu poročila Zveze sindikatov Slovenije med kongreso-' ma (v prilogi časopisa »Dolavska enotnost«) - september 1982. 4. Razprava o osnutku sprememb in dopolnitev statuta Zveze sindikatov Slovenije (v prilogi časopisa »Delavska enotnost«) - julij 1982. 5. Ocena o poteku razprav na osnovi poročil osnovnih organizacij sindikata in sindikalnih konferenc. Poročila morajo osnovne organizacije in sindikalne konference poslati občinskemu svetu Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah najpozneje do 10. septembra 1982. Obisk delegacije steklarjev iz Kijeva Namen: medsebojno spoznavanje Konec Junija je bila na obisku v steklarni tričlanska delegacija tovarne umetniškega stekla iz Kijeva v sovjetski republiki Ukrajini. V delegaciji so bili: predsednik tovarniškega sindikata Vasilij Kry-janovski, steklopihalski mojster Vadim Pinjevlč in steklobrusilski mojster Anatolij Ivanikov. V Rogaški Slatini so ostali pet dni. Že prvi dan obiska smo gostom pri- niki steklarne, družbenopolitičnih or-pravili sprejem v jedilnici delavske re- ganizacij in organov samoupravljanja, stavracije. Udeležili so se ga predstav- Vodja sovjetske delegacije Kryjanov- ski in direktor steklarne Djinovski sta v pozdravnih nagovorih poudarila koristnost takšnih obiskov, ki služijo predvsem medsebojnemu spoznavanju obeh kolektivov in predvsem spoznavanju dela in življenja delavcev v njih. Drugi dan bivanja sovjetskih steklarjev v Rogaški smo jim pokazali % steklarno. Ogledali so si proizvodnjo in se največ časa zadržali pri pečeh in v brusilnici. Navdušeni so bili nad delom steklarjev in pri tem predvsem pohvalili kakovost steklenih izdelkov in širok Sortiment, ki ga delavci obvladajo. Naslednje dni smo goste popeljali še v okolico našega kraja. Ogledali so si Kumrovec in spominski park Trebče, Kozje in našo brusilnico v njem, tovarni »Metka« in KORS ter druge delovne organizacije. Zanimali so se predvsem za proizvodne probleme in za nagrajevanje delavcev. Na njihovo željo smo jim pokazali tudi počitniške hišice ob morju, kjer naši delavci preživljajo svoj letni dopust. V razgovorih je bilo največ povedanega o proizvodnji, o upravljanju ozi- roma samoupravljanju, o delu družbenopolitičnih organizacij in o osebnem standardu delavcev, o njihovem prostem času, nagrajevanju, produktivnosti, delovnih razmerah in o drugem. Ugotavljali smo določene skupne značilnosti na številnih področjih udejstvovanja delavcev, vendar pa se naš sistem samoupravljanja bistveno razlikuje od njihovega plansko administrativnega načina vodenja gospodarstva. Pri njih je še vedno država tista, ki določa proizvodnjo in, njen obseg, ki določa delavcem plače, ki odloča o naložbah in o prodaji. Z drugimi besedami: država vodi celotno gospodarsko politiko. Zaradi tega delavcem v Sovjetski zvezi ni poznan delavski svet. Največje pristojnosti v podjetju ima direktor, ki je praktično organ državne oblasti, saj ga država tudi imenuje na tak položaj. Za neizpolnjevanje planskih obveznosti so tam določene ostre sankcije ali kazni. Podobno kot pri nas se tudi pri njih ubadajo s pomanjkanjem steklarjev, zaradi česar dela pri pečeh veliko žena, ki opravljajo vsa dela - od odnašanja in pihanja do izdelave podstavkov. Iz Rogaške so gostje odpotovali še v Beograd, kjer so si ogledali naše glavno mesto. Največja njihova želja je bila, da bi obiskali Titov grob na Dedi-nju, saj je bila to enkratna priložnost. Ob slovesu so sovjetski steklarji povabili našo delegacijo, naj jim prihodnje leto vrne obisk... ALOJZ JUHART V proizvodnjo pri pečeh smo uvedli drobne delovne pripomočke Delavcem v pomoč V eni izmed prejšnjih izdaj »Steklarja« smo objavili ugotovitev, da bo treba uvesti v celoten tehnološki proces drobne racionalizacije in mehanizacijo. To smo si pozneje tudi zapisali v plan Investicijskega vzdrževanja v letošnjem letu. V letošnjem juniju smo dobili in montirali stroj za vrtenje pip tipa PED-WALTER, stroj za vrtenje pip in hlajenje steklenih izdelkov tipa PS-3 ESSEMCE in stiskalnico modelov FB-4 ESSEMCE. Stroj za vrtenje pip je avtomat, ki pomaga pri oblikovanju steklene mase za večje in težje izdelke. Deluje s po- Gostje iz Kijeva si ogledujejo naše izdelke .. močjo stisnjenega zraka, njegova glavna naloga pa je, da zmanjšuje steklarjev fizični napor pri že sicer težkem in napornem delu. Stroj za vrtenje pip je avtomat, ki pomaga pri oblikovanju steklene mase za večje in težje izdelke. Deluj o s pomočjo stisnjenega zraka, njegova glavna naloga pa je, da zmanjšuje steklar- jev fizični napor pri že sicer težkem in napornem delu. Stroj za vrtenje pip in hlajenje steklenih izdelkov je pripomoček, ki lahko nadomesti delavca pri hlajenju steklenih izdelkov. Koristno ga je mogoče uporabljati pri hlajenju kozarcev in kot pripomoček pri brigadah, kjer bomo uvedli sistem rezanja steklene mase na noge in podstavke. Stiskalnica modelov pa je pripomoček, ki lahko nadomesti delavca-sti- Še malo in grlo steklenice bo lahko sprejelo zamašek! - foto Z. Novak skalca steklenih izdelkov. Deluje s komprimiranim zrakom in z vodo. Vendar ugotavljamo, da stiskalnica ni primerna za zamenjavo stiskalca pri vseh izdelkov. Sedaj je zato lahko uporabljamo pri proizvodnji oblagalnih kelihov. Vsi trije pripomočki so dokaz, kako je mogoče z majhnimi stroji pomagati delavcem pri delu ah jih celo zamenjati ter tako prispevati k stabilizaciji! LEOPOLD OGRIZEK Predlog odbora za družbeni standard Stanovanjska posojila in... Odbor za družbeni standard je pripravil predlog o delitvi sredstev za individualno ali zasebno stanovanjsko gradnjo In prioritetni ali prednostni vrstni red prosilcev za steklarniška stanovanja. O njegovih predlogih bo še razpravljal in odločil delavski svet steklarne. Vloženih je bilo 146 prošenj za dodelitev stanovanjskih posojil v skupnem znesku 14 milijonov dinarjev, medtem ko je razpoložljivega denarja za te namene 3,5 milijona dinarjev. Pomeni torej, da je velik razkorak med željami in možnostmi, zato je tudi komisija svoje delo opravljala z veliko težavo. V predlogu se je odbor za družbeni standard odločil takole: • V tozdu Osnovna izdelava naj bi odobrili posojila 22 prosilcem za nove gradnje, pri čemer naj bi dva med njimi izpraznila stanovanji, v katerih sta sedaj. En prosilec je zares v neprimernem stanovanju. Za prenovitve stanovanj naj bi v tej temeljni organizaciji odobrili pet posojil. Skupaj naj bi za stanovanjska posojila v tem tozdu namenili 1,510.000 dinarjev. • V tozdu Dodelava je predvideno eno posojilo za novo stanovanjsko gradnjo in eno za prenovitev stanovanja v skupni vrednosti 120.000 dinarjev. • V tozdu Kristal naj bi odobrili dvanajst posojil za gradnje novih stanovanjskih enot in eno posojilo za prenovitev stanovanja. Vsota predvidenih posojil dosega znesek 790.000 dinarjev. • V tozdu Dekor v Kozjem so predlagali tri posojila za nove gradnje v skupnem znesku 150.000 dinarjev. • V tozdu Delavska restavracija naj bi odobrili tri posojila za nove gradnje in eno posojilo za prenovitev stanovanja v skupni vrednosti 150.000 dinarjev. • V tozdu Servisna dejavnost so predlagali pet posojil za nove gradnje in eno posojilo za prenovitev stanovanja v skupnem znesku 350.000 dinarjev. • V delovni skupnosti skupnih služb pa so predlagali sedem posojil za nove gradnje in štiri posojila za prenovitev stanovanja v skupnem znesku 620.000 dinarjev. Ker je razpoložljivega denarja za sta- povanjska posojila 3,500.000 dinarjev, razdeljenih pa naj bi bilo 3,690.000 dinarjev, je 190.000 dinarjev preveč predvidenih za razdelitev. Ker je bilo število prosilcev veliko, je odbor predlagal, da se 49 prosilcem ne odobri stanovanjsko posojilo. Komisija je opravila oglede stanovanjskih razmer vseh prosilcev in meni, da imajo nekateri med njimi stanovanjske probleme zaenkrat zadovoljivo urejene, oziroma da so že dobili v steklarni posojilo v valorizirani skupni vrednosti več kot 150.000 dinarjev. Tako je predlagala, naj se ne odobri posojilo 16 prosilcem iz tozda Osnovna izdelava, 9 prosilcem iz tozda Dodelava, 7 prosilcem iz tozda Kristal, 4 prosilcem iz tozda Dekor in 4 prosilcem iz tozda Servisne dejavnosti ter 9 prosilcem iz delovne skupnosti skupnih služb. Petim prosilcem iz tozda Kristal in po enemu prosilcu iz tozdov Dekor ter Servisne dejavnosti in iz delovne skupnosti skupnih služb pa naj posojila ne bi odobrili, ker so po veljavnem pravilniku zbrali manj kot 40 točk. Nadaljnjim dvanajstim prosilcem za posojilo prošnje ni bilo mogoče izpolniti, ker po 45. členu pravilnika o reševanju stanovanjskih problemov ne izpolnjujejo za to pogojev. Člani odbora za družbeni standard Tabela 2: Predlagamo zaporedje prosilcev za zamenjavo stanovanja (po temeljnih organizacijah!) Tozd Osnovna izdelava 1. Ivan Herček 2. Dragan Nikolič Tozd Kristal 1. Bojan Oberski 2. Blaženka Podhraški Delovna skupnost skupnih služb 1. Biserka Farkaš so obravnavali tudi vloge delavcev za dodelitev oziroma zamenjavo steklar-niškega stanovanja. Na osnovi ugotovljenih stanovanjskih razmer in določil že omenjenega pravilnika je odbor določil predlog prednostnega seznama. Tabela 1: Predlagamo zaporedje prosilcev za dodelitev stanovanja (po temeljnih organizacijah!) Zaporedje prosilcev za dodelitev stanovanja po temeljnih organizacijah Štev. zbr. točk Štev. druž. član. Tozd Osnovna izdelava 1. Viktor Krklec 61 3 2. Slavko Jagarinec 49 3 3. Marta Kučiš 34 3 Tozd Dodelava 1. Ivanka Špiljak 47 3 Tozd Kristal 1. Jože Stančič 66 3 2. Josip Kovačič 58 3 3. Marija Fišer 56 4 4. Anica Humski 55 3 5. Šilca Skale 55 2 6. Marinka Hrženjak 51 3 7. Hilda Staroveški 48 4 8. Nada Mikolič 43 2 9. Božena Lugarič 40 4 10. Cvetka Viderščak 40 3 11. Sonja Brezinščak 38 3 12. Bariča Mališ 36 3 13. Ljubica Poredski 34 3 Tozd Servisne dejavnosti 1. Viktor Koražija 32 3 Delovna skupnost skupnih služb 1. Franc Berk 39 3 2. Marjana Jablanovič 39 3 Za zamenjave stanovanj je odbor predlagal naslednji prednostni vrstni red prosilcev po temeljnih organizacijah: Zaporedje prosilcev za zamenjavo Število Število Površina stanovanja po temeljnih organizacijah zbranih družinskih stanovanja točk članov v m2 81 3 45,86 65 5 47,04 39 3 26,58 29 3 27,75 40 3 26,58 8 Štiridesetletnica prvih delovnih akcij Leto našega jubileja Letos mineva točno štirideset let od prve velike prostovoljne delovne akcije... Od leta 1942 je preteklo štirideset let In v teh letih je bilo veliko delovnih akcij, veliko je bilo prelitega znoja, veliko je bilo prepevanih pesmi in veliko se je porodilo ljubezni... Da počastimo jubilej, predstavljamo kratek pregled skozi zgodovino in zanimivosti prostovoljnih delovnih akcij! Prva prostovoljna delovna akcija je bila že med vojno in to leta 1942. Takrat so mladi in drugi ljudje zbirali poljske pridelke za partizane; zbrali so 150 vagonov žita in 150 vagonov sadja ter zelenjave. Iz leta 1945 je poznana delovna akcija s pobiranjem koruze, ko je še potekala sremska fronta. Pozimi 1945 pa je bilo organizirano sekanje drv na Črnem vrhu, v glavnem za potrebe beograjske bolnice, ki ni imela več kurjave. Potem je prišla na vrsto obnova porušene domovine. Takrat se v bistvu začenjajo legendarne delovne akcije. V letu 1946 so mladi iz vse Jugoslavije začeli graditi železniško progo Brčko--Banoviči, leto pozneje pa železniško progo Šamac-Sarajevo. Obe akciji sta poznani predvsem po tem, da so brigadirji delali brez vsakršne mehanizacije in vlagali pri gradnji največji možni napor, da bi pomagali obnoviti porušeno domovino in zgraditi Titovo novo Jugoslavijo... Rojevali so se heroji dela,- ljudje, ki so samo s svojim delom in moralo uspeli zgraditi proge našega razvoja. Pri gradnji proge Brčko-Banoviči je namreč sodelovalo 62.268 brigadirjev in 1.833 mladih in mladincev iz dvaindvajsetih drugih držav. Prve brigade so prišle na delovišča 24. aprila in že 1. maja so mladi začeli graditi progo, ki je dolga 90 kilometrov. Izkopali so 1,360.000 kubičnih metrov zemlje, zgradili so tri tunele v skupni dolžini 690 metrov in zanje porabili 16.000 kubičnih metrov betona. Progo so zgradili do 7. novembra, ko je po njej zapeljal vlak iz Banovičev. Nikoli v zgodovini jugoslovanskih narodov se ni zgodilo, da bi po 90 kilometrov dolgi progi komaj šest mesecev po začetku njene gradnje že peljal vlak! Progo Šamac-Sarajevo je gradilo 217.234 mladink in mladincev, med njimi tudi 5.842 iz 40 držav. Ta proga je dolga 242 kilometrov in tudi to so mladi gradili tako hitro, da je bila nared pred rokom. Na tej progi so delali tudi grški partizani, državljani iz Indije in Romunije, ki so sedaj veliki državniki, kot jfe na primer Šved Palme. Letos je bilo v Jugoslaviji 47 zveznih mladinskih delovnih akcij. Število udeležencev je okrog 50.000. Hkrati pa bo oziroma je že bilo tudi veliko republiških akcij in če bi sešteli vse mlade, ki skupaj s tistimi mladimi v lokalnih akcijah pomagajo utrjevati naše gospodarstvo in s tem našo družbo, bi gotovo presegli število tri milijone! Upoštevajoč število mladih v mladinskih delovnih akcijah širom po Jugoslaviji postaja jasno, da so mladinske delovne akcije postale na nek način fenomen tega stoletja. Takšnega primera entuzijazma in množičnosti mladih niso zabeležili nikjer drugje po svetu. In tudi letos svet z občudovanjem spremlja mlade Jugoslavije in njihove prijatelje iz tujine, kako pomagajo Jugoslovanom graditi našo deželo. Zbrati tri milijone mladih in jih usmeriti k skupnemu cilju, pri čemer je njihovo delo prostovoljno, na nek način predstavlja zagotovilo naše bodočnosti in zagotovilo za naš nadaljnji razvoj! Zanimivo je tudi, da je v letu 1979 sodelovalo na mladinskih delovnih akcijah širom po Jugoslaviji 14 brigad, sestavljenih iz otrok naših delavcev, ki so na začasnem delu na tujem. V letu 1981 je bilo takšnih brigad že 27, letos pa jih je že kar 35! Na mladinskih delovnih akcijah so včasih udeležence naučili brati in pisati, omogočali so jim opravljati tečaje za razne poklice, da so postajali traktoristi, vozniki tovornjakov, mizarji itn. Mislim, da je bila naša dolžnost spomniti na izjemni jubilej in s tem tudi na vse brigadirje, med katerimi je bilo veliko junakov dela...! ZVEZDANA Delo na novem brusilnem vertikalnem stroju v Kozjem - foto Z. Novak Take so videti nevtralizacijske naprave za kisline v Kozjem! - foto Z. Novak Končala se je še ena... ... Mladinska delovna brigada »Steklarji YU« Mladinska delovna brigada (MDB) »Steklarji YU« je bila ustanovljena leta 1969. Organizirale so jo jugoslovanske tovarne stekla iz Hrastnika, Llpika, Pančeva, Paračuna, Prokuplja, Pule, Rogaške Slatine, Samobora, Skopja, Straže in Zaječarja. Do sedaj je brigada vselej sodelovala le na zveznih delovnih akcijah in se pri tem večkrat izkazala. V Novem Beogradu leta 1969 je brigada osvojila trak akcije. Pri gradnji železniške proge Beograd-Bar v letih hlO, 1971, 1972 in 1973 je bila brigada »Steklarji YU« najboljša z mnogimi priznanji, kot so: Plaketa gorana Srbije, Traka drugarstva, Traka Lenina in po prvem sodelovanju na gradnji te proge je bila povabljena, naj bo stalni častni gost te akcije. Na Sutjeski je leta 1974 brigada osvojila Leninov trak, v Jasenovcu je leta 1975 osvojila vsa udamištva in plaketo X. kongresa ZKJ, v Beogradu je leta 1977 osvojila vsa udamištva in plaketo Svetu mir. V Slovenskih goricah je leta 1978 osvojila trak akcije in bila razglašena za najboljšo brigado na tej akciji ter dobila še trak Osvoboditeljev Ptuja, pri gradnji na Ibm v Lepencu je v letu 1979 osvojila dve redni udarništvi in tri izredna udamištva. Pri gradnji ceste Bratstva in enotnosti v Paračinu leta 1980 je osvojila plaketo Veljka Vlahoviča, plaketo časopisa Politika ekspres ter dosegla najboljše rezultate v republiki Srbiji za vse tri izmene v tem letu. Na akciji v Sarajevu je brigada »Steklarji YU« osvojila trak akcije. Letos je brigada »Steklarji YU« sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji »Kozjansko 82« v naselju Bistrica ob Sotli. En mesec so z nami preživeli brigadirji iz Vučitma, Žepč, Maribora in Prokuplja. Naša brigada je štela 40 brigadirjev. V skupni oceni je osvojila prvo mesto in sicer z visokim povprečnim delovnim rezultatom vsega meseca in sicer 193%. Na področju družbenih aktivnosti si delimo prvo mesto z brigado Mileta Protič iz Žepč. S tem pa smo si pridobili vsa možna priznanja in predlagani smo za plaketo Veljka Vlahoviča, ki je največje priznanje na zvezni ravni, ki ga lahko prejme kakšna brigada. ZVEZDANA V juniju 1384 delavcev Kadrovske zanimivosti Konec junija je bilo v steklarni »Boris Kidrič« zaposlenih 1.384 delavk in delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 414, v tozdu Dodelava 169, v tozdu Kristal 362, v tozdu Dekor v Kozjem 147, v tozdu Servisne dejavnosti 76, v tozdu Delavska restavracija 23, v tozdu Naše steklo v Beogradu 12 in v delovni skupnostih skupnih služb 181. V januarju je prišlo med nas 13 delavcev, odšlo pa jih je 9. Prišli V juniju je prišlo med nas 13 novih delavcev in sicer so to: v tozd Osnovna izdelava'za izlagalca Milivoj Ivič, za krogličarja Marjan Drofenik in Dragu-tin Guntner in za odnašalce Zvonko Kolarec, Rudi Kračun, Alojz Sinkovič in Bogdan Špoljar; v tozd Dekor v Kozjem za steklobmsilca I. d. k. Anton Štefančič; v tozd Servisne dejavnosti za mazuterja Vladimir Zobec; v tozd Delavska restavracija za kuharico I Valerija Šturbej (iz tozda Dodelava!) in za natakarico I Marija Junkar; v delovno skupnost skupnih služb za skladiščne delavke Desanka Djurič, Branka Medved in Jagoda Nikolovska. Vsem novim sodelavkam in sodelav- cem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v našem kolektivu! Odšli V juniju je zapustilo steklarno 9 delavcev in sicer so to: iz tozda Osnovna izdelava lesni strugar-brigadir Stanko Mašera, ki je umrl, odnašalca Vlado Vrbovški, ki je odšel v JLA, in Zlatko Mujkanovič,.ki je bil izključen, ter izla-galec stekla Josip Kodmja, ki je bil izključen; iz tozda Dodelava posluže-valka rezalnega brusilnega stroja Terezija Debelak, ki se je upokojila, izme-novodja rezalnice Klara Šverko, ki se je upokojila, ter brisalka stekla Valerija Šturbej (ki je bila premeščena v tozd Delavska restavracija); iz delovne skupnosti skupnih služb kalkulantka Cita Novak, ki se je upokojila, vodja knjigovodstva Ida Došler, ki se je upokojila, in skladiščna delavka Danijela Krumpak, ki je odpovedala delovno razmerje. Rodila se je V juniju se je rodila Ingrid Kunstič -hči Milice. Staršema čestitamo za veseli dogodek, Ingrid pa želimo mnogo sreče v življenju! Poročile so se V juniju so se poročile Lidija Beber - poročena Biruš, Sidonija Oreški, poročena Jurak, in Dragica Vrbovški -poročena Turibak. Vsem sodelavkam želimo na novi življenjski poti mnogo sreče in osebnega zadovoljstva! ZDENKA SITER Redna upokojenka povojne generacije nje vnukov in uživanje v pokoju skupaj z možem, ki je še zaposlen - pa jo še čaka! Ida Došler Konec junija se je redno upokojila naša dolgoletna sodelavka Ida Došler, ki je vodila v steklarni knjigovodstvo. Rodila se je 3. aprila 1930 v Hrastniku v steklarski družini. Leta 1942 se je njena družina preselila v Rogaško Slatino in po končani gospodarski šoli v Celju se je Ida že v juniju 1947 zaposlila v naši steklarni v računovodstvu ter delala v njem vse do svoje upokojitve. Kar ne znamo si več predstavljati računovodstva v steklarni brez naše Ide, ki je s svojim bogatim znanjem vsem rada pomagala in dolga leta brez napake vodila računovodski oddelek. Rada se Ida Došler spominja povojnih let, odrekanja, udarništva, nadurnega dela in takratnega delovnega elana. Kljub temu, da je imela številne ponudbe iz drugih podjetij, naj bi prišla delati k njim, in možnosti za napredovanje, je ostala med nami ter ostala zvesta svoji stroki in svoji delovni organizaciji. Toliko let na tako odgovornem mestu, ko je bila vedno z roki vezana in ko je vse njeno obračunsko delo spremljala nekakšna napetost, je bilo za Ido prav gotovo težko breme. A ga je vselej zmogla! In dolga leta je bila aktivna članica sindikata ter ustvarjalno sodelovala v organih upravljanja steklarne. Ida si je skupaj z možem zgradila Zaželimo Idi Došler zdravja in prepričani smo, da nas bo še večkrat prišla obiskat. Ko smo ob njenem odhodu iz steklarne nekoliko posedeli skupaj, hišo. Je mati dveh hčera, zato je dela z smo videli, da ji je bilo kljub vsemu gospodinjenjem in s hišnimi opravili hudo oditi od sodelavk steklarne! vedno dovolj. Tisto najlepše - pestova- B. N. Cita Novak Nedavno tega se je redno upokojila tudi kalkulantka v naši steklarni in dolgoletna tajnica uredništva našega časopisa Cita Novak. Cita se je rodila 20. marca 1931 v Tržišču. Po končani gospodarski šoli v Celju se je tudi ona, podobno kot njena vrstnica Ida Došler, zaposlila junija 1947 v steklarni. Najprej je delala v računovodstvu, potem v obračunu osebnih dohodkov ter nato dolga leta v tehničnem sektorju, kjer je bila nazadnje kalkulantka. Bila je vestna in prizadevna delavka in le poredkoma je izostala z dela. Delala je s številnimi mlajšimi sodelavkami in jih vpeljevala v delo. Zadnja leta pa je bil, pravi Cita, obseg dela obširen, kajti dohodkovni odnosi med tozdi sb zahtevali razširjeno in zahtevnejšo kalkulacijo. Poleg tega je naša sodelavka dolga leta obračunavala doseganje normativov za brusilce. »Lepa in nepozabna so bila povojna leta,« pravi Cita Novak in nadaljuje: »Četudi je bilo takrat veliko udarniškega in terenskega dela. Tudi mladi smo bili takrat bolj aktivni in smo se znali bolje organizirati. Bili smo tudi bolj enotni, a se kljub skromnosti in takratnemu pomanjkanju radi spominjamo tistih časov...!« Upokojena sodelavka je bila zelo delovna v sindikalni organizaciji, bila je tudi predsednica osnovne organizacije sindikata, mnogo let je delala v socialistični zvezi, več kot 23 let je bila članica gasilskega društva steklarne in za vse svoje delo upravičeno prejela več priznanj - družbenih in strokovnih. Zelo ustvarjalno je delovala tudi v organih samoupravljanja, bila predsednica delavskega sveta steklarne in tozda ter naša delegatka v različnih organih. Vse od začetka izhajanja časopisa »Steklar« je tajnica njegovega uredniškega odbora. Z možem, ki je tudi že nekaj mesecev v pokoju in ki je tudi delal v steklarni, si je Cita v bližini steklarne zgradila dom. Zaželimo naši sodelavki kar največ zdravja in zadovoljstva. Prepričani pa smo, da nas bo še občasno obiskovala! Klara Š ver ko Voditeljica izmene v rezalnici Klara Šverko se je po petintridesetih letih dela upokojila. Klara se je rodila 31. julija 1931 v Ratanski vasi. Njen oče je bil čevljar, medtem ko je mati skrbela za otroke in se zaposlila pozneje, ko so otroci nekoliko odrasli. Klara ima tri sestre in dve sta tudi članici našega steklarskega kolektiva. Z delom v steklarni je pričela po končani vojni in sodelovala v vsej njeni povojni obnovi in gradnji... Najprej je delala v oddelku za žigosanje stekla, potem je bila več let pregle-dovalka stekla, od leta 1964 pa je vodila v rezalnici delovno izmeno. Bila je vestna in prizadevna delavka, zato je z njenim odhodom v pokoj nastala med voditeljskim kadrom določena vrzel. Naša dosedanja sodelavka Klara Šverko je bila tudi aktivna članica mladinske organizacije, sindikata ter sodelovala v najrazličnejših organih delavskega sveta. Z možem, ki je tudi upokojenec steklarne, si je Klara zgradila v Tržišču hišo. Je mati dveh hčera. Gospodinjstvo in varovanje vnukov sta opravili, ki ji bosta zagotovo vzeli največ časa. Klari Šverko želimo mnogo zdravja in zadovoljstva v zasluženem pokoju, saj je za njo polnih 35 let uspešnega dela! Vsi njeni sodelavci pa želimo, da bi nas še večkrat obiskala! Naš upokojenec Zdravko Prah V ponedeljek, 28. junija, je bila v tozdu Servisne dejavnosti skromna slovesnost ob odhodu v invalidski pokoj sodelavca in vzdrževalca Zdravka Praha. Pripravila jo je osnovna organizacija zveze sindikatov tega tozda, njen častni gost pa je bil Zdravko Prah, ki se je rodil 9. februarja 1928 v Rjavici pri Rogaški Slatini in ki je bil od 9. avgusta 1971 več kot enajst let član našega kolektiva. Predno je prišel na delo v steklarno »Boris Kidrič« je Zdravko delal kot ključavničar in vodovodni inštalater v Industrijskem montažnem podjetju IMP Ljubljana in v Komunalnem po- djetju Rogaška Slatina, kjer si je nabral bogate delovne izkušnje. Do podrobnosti je spoznal med svojim delom v steklarni njen razvejan in zapleten toplovodni in vodovodni sistem. Bil je dober delavec, ki je znal spretno ter učinkovito odpravljati napake, kadarkoli so nastajalo na enem ali drugem sistemu. In brez ugovarjanja je opravljal tudi druge delovne naloge, ki jih je narekovalo vzdrževanje obratov steklarne. Zato so ga mladi sodelavci upoštevali. Rad je nanje prenašal svoje bogate delovne izkušnje. Solidarno je Zdravko sodeloval v vseh akcijah sindikata. Dokaz o njegovi priljubljenosti med sodelavci je bil tudi množičen obisk skromne slovesnosti ob njegovem odhodu v pokoj. Zdravka smo poznali kot odkritosrčnega, živahnega in možatega sodelavca z vzdevkom »Šatla«. Radi smo poslušali njegovo pripoved, njegove šale ali kadar je hotel kaj na hitro povedati. Zato je z njegovim odhodom v invalidski pokoj zazevala določena paznina v medsebojnih odnosih med delavci tozda Servisne dejavnosti. Zdi se mi, kakor da nas je zapustil drag član družine. Ker stanuje v bližini steklarne, upamo, da nas bo še večkrat obiskal. Zahvaljujemo se Zdravku Prahu za njegovo prizadevno delo in za ves svoj trud, ki ga je vložil v vzdrževanje obratov! PETER RASPOTNIK Razveseljujoče vprašanje Smo spet priče razmahu ljubiteljske kulture? O ljubiteljski kulturi je težko na kratko govoriti! Ne samo v Sloveniji, tudi v naši občini, so dosežki dokaj veliki, da Imamo kaj o njih povedati. Kulturna društva delajo že skoraj tako živahno, kakor so delovala po vojni. Povečale so se prostorske možnosti za kulturno aktivnost In prireditve. Skoraj vsaka krajevna skupnost premore neke prostore, vsak občinski center pa Ima celo nov kulturni dom In več drugih večnamenskih dvoran... Imamo proste sobote In s tem tudi več prostega časa ter lahko dajemo več prednosti svojim duhovnim potrebam, se pravi ustvarjalnim hotenjem In Iskanjem. Nekatera naša društva so znala to danes Izrabiti; razširjajo svoje članstvo In poglabljajo kvaliteto dejavnosti. In kako je v Rogaški Slatini? Leta 1980 je zopet-zaživelo DPD »Svoboda« - Delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Zborsko petje je prerastlo že v množičnost, kar nam potrjujejo njihovi koncerti in nastopi. Razveseljivo je, da rastejo šolska kulturna društva in da so zametki folklorne dejavnosti prešli že v vidno aktivnost. Pričela se je širiti dramska dejavnost in mnogo je še načrtovanih oblik, ki sicer oživljajo počasneje. Prav je, da nismo nikoli za- dovoljni, da poskušamo izpopolniti praznine in, kjer je potrebno, zaorati tudi ledino. Če pa hočemo o tej družbeni dejavnosti kaj več povedati, moramo našim mlajšim "ljudem, predvsem pa steklarjem, na kratko opisati tradicijo in razvoj tega društva. Ponosni smo lahko na predvojno rogaško Svobodo! Pred vojno je bilo v Rogaški Slatini in tudi drugod več prosvetnih društev Vsa so bila politično obarvana. Liberalno usmerjeni ljudje so se združevali v sokolska društva, ki so poleg telovadne dejavnosti razširjala tudi kulturno življenje, klerikalno usmerjeni pa so se združevali v katoliška društva, ki so se pozneje preimenovala v Društvo slovenskih fantov in deklet. Vsi so razvijali dramsko, pevsko in druge dejavnosti. V tisti dobi pa je vzniknila še ena kulturna sila, ki je bila revolucionarna in najbolj napredna, zato tudi mnogokrat preganjana. To so bila delavsko-prosvetna društva »Svoboda«, ki jih je usmerjala takratna ilegalna komunistična partija. Na vsem območju današnje občine so bili delavci Steklarne v Rogaški Slatini edini, ki so ustanovili »Svobodo«. Glavno zaslugo pri ustanovitvi in delovanju tega naprednega društva so imeli mnogi priseljeni in napredno misleči delavci. O tem je že mnogo pisal Beno Jugovar, ki je bil med njegovimi ustanovitelji in aktivnimi člani. Na ves razvoj društva pa je imel močan vpliv Boris Kidrič. Njihov glavni cilj je bil širjenje naprednih idej in prek kulturne dejavnosti osveščati delavstvo. Za lažje razumevanje naj omenim množični nastop pevskih zborov v Rogaški Slatini 1940 leta. Pred Zdraviliškim domom je nastopilo dopoldan 250 pevcev - »samih rdečih«. Prišli so z Jesenic, iz Kamnika, Trbovelj, Hrastnika, Ljubljane, Celja in Maribora. Popoldan je bila pri nedokončanem Sokolskem domu manifestacija s prijateljskim srečanjem. Tam so med drugim peli Delavski pozdrav in Internacionalo, ki so ju mnogi prvikrat slišali. To je bila prava delavska manifestacija, ki jo je organizirala steklarska »Svoboda«. Sledila so policijska zasliševanja, ker je oblast pač želela najti idejnega vodjo te manifestacije, a jim to ni uspelo. Danes vemo, da je bil to vpliv komunistične partije in njenih članov v »Svobodi«. Steklarna je bila opora »Svobode« tudi po vojni! Vojna in njene grozote s fašističnim nasiljem so prekinile društveno dejavnost. Nastal je kulturni molk. Mnogo članov »Svobode« so zaprli, izgnali in tudi kot talce ustrelili. Mnogi so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju. Prišlo je leto 1945 in z njim svoboda. Steklarski delavci so hoteli nadaljevati predvojno tradicijo in zopet so ustanovili DPD »Svoboda«. Njena dejavnost se je razširila na vse območje Rogaške Slatine. Vsi so bili srečni in željni umetniške besede in petja ter priljubljenih iger. Nič jih ni moglo zaustaviti. Poiskali so zasilne prostore, kjer so se člani društva sestajali, vadili in nastopali. Tudi v steklar7 ni so uredili manjšo dvorano za nastope. Društveni mecen je bila steklarna, ki je skrbela za kadre in organizatorje, vključevala svoje delavce v dejavnosti in finančno podpirala mnogovrstno kulturno delo. Delovali so: dva pevska zbora, zdraviliški orkester, mladinski orkester, skupina harmonikarjev, več igralskih skupin, godba na pihala ter ljudska knjižnica, ki jo je pomagala opremiti steklarna. Ta je postala ena izmed najmočnejših in najbolj obiskovanih knjižnic v celjski regiji. Za financiranje dejavnosti so steklarji organizirali srečolove, ter še drugače krili stroške. Starejši člani se še danes radi spominjajo aktivnosti tega društva, mnogih nastopov ter gostovanj ter kvalitetnih dosežkov njegovih skupin. Kulturna dejavnost in udejstvovanje steklarjev sta bila res vzorna...! Kot mlad prosvetni delavec sem bil takoj po prihodu v Rogaško Slatino vključen v Svobodo in se še danes rad spominjam predanih in aktivnih steklarjev, navdušenih svobodašev - Kostanjevca, Jugovarjev in drugih. Odlično igralsko skupino, ki je takrat delovala v steklarni, je vodila pokojna Fan-či Laneger. Med najboljšimi igralkami je bila Ida Sitarjeva, med drugimi pa tudi Fanči Pokova in Hilda Jugovarje-va. Godba na pihala, ki jo je vodil pokojni Jože Mecilošek, organizacijsko pa usmerjali pokojni Jože Pok in brata Jugovar, je v tistem času dosegla visoko kvalitetno raven. Še je bilo mnogo drugih steklarjev, ki so kot aktivni člani prispevali svoj delež k razvoju društva. »Svoboda« je imela tudi svoj prapor, ki je sedaj v Steklarski šoli. Velikemu kulturnemu razmahu pa je po letu 1958 sledilo obdobje stagnacije. To je obdobje, ko smo pomaknili kulturo na stran in dali prednost hitrejšemu gospodarskemu razvoju, proizvodnemu delu in pehanju za osebni standard. Vprašanje kulturnega amaterskega dela in življenja je zginilo z dnevnih redov. Pogoji dela so postajali vse težji; mecenstvo je odmrlo in vedno bolj so se začele redčiti vrste aktivnih članov. Društveni prostori so prehajali v druge roke in za druge namene; primanjkovalo pa je tudi denarja za osnovno društveno dejavnost. Ukinjena je bila tudi ljudska knjižnica To obdobje je bilo, žal, predolgo in še danes čutimo njegove posledice. Pred nami so zopet vzpodbudnejši časi, žal pa pogrešamo živahnejšega vpliva steklarjev Novo obdobje s poglabljanjem samoupravnega sistema in z ustanavljanjem »sisov«, predvsem pa kulturne skupnosti, je prineslo ljubiteljski kulturi preporod z novimi vzpodbudami. Zbirajo se sredstva, ki jih kulturna skupnost namenja tudi amaterski kul- turi. Ponovno se ustanavljajo kulturna društva; popravljajo ali na novo se gradi kulturne domove in druge prostore, kar sem že omenil. Tudi v Rogaški Slatini je ponovno oživelo DPD »Svoboda«, čeprav v nekoliko drugačnem obsegu in žal brez močnejšega vpliva in sodelovanja steklarjev. Oživelo je več sekcij, med katerimi je najuspešnejši moški pevski zbor Zdravilišče, v katefferh poje tudi nekaj steklarskih delavcčv. Zelo številna je tudi skupina ženskega pevskega zbora, ki deluje prvo leto. Ponovno je bila ustanovljena in prenovljena ljudska knjižnica, ki se je preimenovala v Splošno izobraževalno knjižnico in ima svoje prostore v centru zdravilišča. Žal pa ima knjižnica malo bralcev in malo število prebranih knjig, kar ni v skladu s porastom števila tukajšnjih prebivalcev. Aktivni sta tudi dve folklorni skupini ter več pionirskih skupin pri šolskem kulturnem društvu osnovne šole Boris Kidrič. Društvu se je priključila tudi zabavno-glasbena skupina, ki bo v bodoče pomagala in obogatila delo folklornih skupin. Potreben je posluh tudi za ostale, odmaknjene zvrsti! Prisluhniti bomo morali tudi novejšim ali novim zvrstem in hotenjem, ki se pojavljajo. Mislim v prvi vrsti na zabavno glasbo različnih vrst, ki jo danes prevzema naša mladina. Recitacijske skupine bi naj prerastle v dramske, kajti aktivna dramska ustvarjalnost, čeprav amaterska, je mnogokrat zanimivejša in mikavnejša, kot pa pasivno gledanje televizijskih in drugih polemičnih stvaritev. Lutkovno gledališče bi lahko mnogo pripomoglo pri vzgoji najmlajših. Razvoj ljubiteljskih dejavnosti individualne narave; kot so: likovne umetnosti, literarne dejavnosti, foto-filmskega dela in drugo so priljubljene oblike posameznikov, ki bi jih morali vključiti v društvo in jih usmerjati. Med poglavitnimi nalogami kulturne vzgoje je tudi varstvo okolja, vrednotenje in čuvanje kulturne dediščine in kulturnih biserov, ki jih imamo tudi pri nas! Steklarje, ki so kreatorji in ustvarjalci enega izmed najbolj občutljivih materialov - stekla, bi se morali združiti v aktivno skupino, ki bi lahko mnogo storila na likovnem področju. Mnogo je še zapisanih in nakazanih idej društvenega delovanja, s katerimi bi dopolnili klasične oblike in z njimi dosegli večjo aktivnost. Pri oživljanju kulturnega dela bodo lahko največ storili sindikati in organizatorji kulturnega življenja, ki bi jih naj imela vsaka delovna organizacija. Zavedati se moramo, da hrani vsak človek v sebi neko sposobnost in nagnjenja do kulture, le da je treba pri mnogih te sposobnosti vzbuditi. Za načrtovani razvoj kulturnega življenja in delovanje »Svobode« pa v Rogaški Slatini še nimamo vseh pogojev ... Čeprav smo največja krajevna skupnost, z naj večjim številom delav- Kljub številnim nalogam, ki nam jih nalaga šola, smo učenci Steklarske šole še vedno imeli dovolj časa za svoje športno udejstvovanje. V športu smo našli po napornem šolskem delu razvedrilo in sprostitev ter način za zdravo ter prijetno preživljanje prostega časa. Svojega znanja in sposobnosti nismo merili le pred tablo v razredu, temveč tudi na igriščih v naravi in v telovadnici. Z delom v društvu smo pričeli že v septembru lansko leto, ko se je novo šolsko leto komajda začelo. Tekmovali smo v republiškem, medobčinskem in občinskem merilu, mnogokrat pa smo tekmovali tudi med seboj ali z vrstniki v ožji okolici na prijateljskih srečanjih. Prvi vzpodbudni uspeh smo zabeležili že v začetku šolskega leta, ko smo se občinskega tekmovanja v krosu udeležili s tremi moštvi, med katerimi sta dve osvojili prvi mesti in eno tretje. Prvouvrščeni vrsti žensk sta se pozne- stva in prebivalstva v občini, nimamo kulturnega doma in ne drugih društvenih prostorov. Kulturni dom, ki je v gradnji bo vsekakor te pogoje ustvaril, je pa nevarnost, da bo gospodarska kriza zaustavila njegovo gradnjo ali pa projekt osiromašila. Kljub temu bojazni pa moramo delovati in razširjati kulturno dejavnost tako, da bodo zaživele je udeležili republiškega tekmovanja v krosu in tudi v močni konkurenci iz vse Slovenije ostali opaženi, saj sta zasedli med devetindvajsetimi moštvi šesto in osmo mesto! Uspešno je zastopala našo šolo tudi petčlanska ekipa na" tekmovanju »Mladi v SLO in DS«. V občinskem merilu ji ni bilo enakovrednega tekmeca, na medobčinskem tekmovanju pa je v zelo močni konkurenci zasedla odlično peto mesto med srednješolskimi ekipami celjskega območja. Od vsega začetka šolskega leta je vladalo med učenci veliko zanimanje za nogomet. In da smo vešči igre na malem asfaltnem igrišču, smo potrdili na tekmovanju za »Pokal mladosti«, na katerepi smo med osemnajstimi moštvi šmarske občine zasedli drugo mesto. Naši strelci pa so dokazali, da imajo zelo bister pogled in mirne roke. Skoraj se ni zgodilo, da bi se s kakšnega vse zvrsti amaterske kulture. Dokazati moramo, da kot aktivni člani lahko prevzamemo in damo takemu domu življenje. Steklarji bi morali nadaljevati tradicijo delavsko-prosvetnega društva, saj so bili oni ustanovitelji Slatinske »Svobode«. MARJAN UNGAR tekmovanja, naj bo V ženski ali v moški konkurenci, vrnili brez kakšnega odličja. Vse leto smo učenci Steklarske šole tudi uspešno sodelovali v območnem tekmovanju domov celjske regije. Dve tekmovalki in tekmovalec so se uvrstili na republiško prvenstvo domov »Domjada 82« v maju letos v Mariboru. Se bi lahko naštevali druge večje in manjše uspehe našega šolskega športnega društva, ki so bili plod vztrajnega in prizadevnega dela mladih! Uspešno športno leto smo končali z občnim zborom društva 7. junija, na katerem smo najbolj zaslužnim za uspešno delovanje društva podelili priznanja in značke. Bronasta plaketa republiškega zavoda za šolstvo nam je dragoceno priznanje, če pomislimo, da smo po številu članov med najmanjšimi šolskimi športnimi društvi. Toliko bolj, ker smo imeli veliko težav zaradi pomanjkanja športnih objektov in igrišč v Rogaški Slatini. Upamo, da se bodo razmere za delo društva že v naslednjem šolskem letu izboljšale, saj nameravamo zemljišča pri šoli preurediti v športne terene! MARJAN CUJES, mentor Šolskega športnega društva Dobro delo šolskega športnega društva Bronasto odličje Šolsko športno društvo Steklarske šole je vše leto sodelovalo v republiškem tekmovanju šolskih športnih društev. Zato je v juniju na osnovi dokumentacije In dokazil republiški zavod za šolstvo ocenil naše delo ter nam za zbranih 478 točk na svečani podelitvi 2. junija v Ljubljani podelil bronasto plaketo za dobro delo In za dosežene rezultate. Uspešni nastopi našega »Steklarja« Nogometaši merimo višje..! V pretekli tekmovalni sezoni je člansko moštvo NK Steklar v vzhodni slovenski conski ligi zasedlo 3. do 4. mesto skupaj z moštvom Proletarec Iz Zagorja. To pomeni po daljšem premoru spet spodbuden dosežek, saj je naše moštvo letos tudi osvojilo pokal območne nogometne zveze Slovenske Konjice... Očitno smo naredili določen kakovosten napredek In s tem potrdili pravilno usmerjenost vseh naših aktivnosti ter načrtnega in vztrajnega dela. Igralski kader Ta je sedaj zadovoljiv, vendar še vseeno ne takšen, kakršnega si želimo. Veliko je takšnih, ki se pridružijo skupnim pripravam, potem pa opustijo in prihajajo v začetek tekmovalne sezone nepripravljeni. Moštvo je dokaj mlado in obetavno, zato smemo nanj v polni meri šele računati. Če bi pri tem nekateri starejši igralci še nekoliko spremenili svoj odnos do vodstva in soigralcev, bi se kakovost moštva močno izboljšala. Kolikor pa tega ne nameravajo, bi bilo morebiti še boljše, če se iz moštva poslovijo. V klubu imamo precej mladih in obetavnih igralcev, ki jim bo treba poiskati ustrezna mesta v moštvu. Nekateri mlajši igralci, ki so prerastli mladinsko raven in ki trkajo na vrata prvega moštva, so: Borlak, Jorgič, Kurej, Počivavšek, Santek in Stek. Razveseljivo je tudi, da v tekmovalni sezoni 1981-82 nismo imeli težav s poškodbami igralcev in da so bili vsi dobro pripravljeni na tekmi. Cilji in želje Glede na kakovostni premik načrtujemo letos pomlajevanje moštva, ki naj bi se do leta 1985 prebilo v enotno slovensko nogometno ligo. Zato načrtujemo v klubu predvsem boj za povečanje discipliniranega dela, urediti pa moramo tudi v okvirih občinskega nogometnega centra vprašanje igrišča. Zato sta si vodstvo nogometnega centra in strokovno vodstvo zadala tele naloge: urediti nogometno igrišče in načrtovati novo igrišče, delati -s člansko ekipo in pri tem poudariti disciplino ter zavzetost igralcev na treningih in nogometnih tekmah, igralce sezna- niti s cilji, da bo vsakdo prispeval svoj delež, in izdelati takšen delovni program, ki naj bi ga sprejeli vsi igralci. Priprave na novo tekmovalno sezono... S pripravami na novo tekmovalno sezono bomo pričeli 2. avgusta v Rogaški Slatini. Najprej bomo namenili vso skrb pripravam, zato bodo treningi vsak dan. Telesna priprava bo trajala deset dni po dve uri dnevno, potem bo sedemdnevna vadba za povečanje te- lesne vzdržljivosti, ki bo tudi vsak dan po dve uri, nakar bodo še šestdnevne tehnično-taktične priprave. Tudi te vadijo vsak dan po dve uri. Skupaj bo torej 23 treningov ali 46 ur vadbe! V tem pripravljalnem obdobju načrtujemo šest do osem prijateljskih tekem do 25. avgusta, ki bodo v sredah in nedeljah, igrali pa naj bi s Stražo, Aluminijem, Kladivarjem, Zagorcem, Uniorjem, Pregrado in Jedinstvom. Vabimo, da pridete na vse načrtovane tekme! STIPE PESIČ Priložnost za nova znanja Strokovna ekskurzija gasilcev steklarne Kakor vsako leto je tudi letos Gasilsko društvo steklarne organiziralo strokovno ekskurzijo. Tokrat so gasilci obiskali poklicne gasilce na Reki. Odločitev, da smo obiskali prav re-ške poklicne gasilce, ni bila slučajna, saj je bila to v bistvu vrnitev obiska reških gasilcev, ki so bili lansko leto na obisku pri nas, ko so prišli na izlet v Rogaško Slatino. K taki odločitvi pa je prispevala še želja operativcev, da bi se mogli podrobneje seznaniti z gasilsko tehniko in taktiko pri gašenju požarov na morju. Strokovna ekskurzija je bila 3. in 4. julija. Udeležilo se je je trideset članov naše gasilske organizacije in dvajset njihovih družinskih članov. Program je bil skrbno izbran in s posebnim poudarkom na obisku pri reških poklicnih gasilcih. Seznanili smo se s tehniko gašenja na kopnem, reševanja z visokih objektov, ki jih na Reki ni malo. S posebnim zanimanjem smo si ogledovali tehniko za gašenje in reševanje na morju in v reškem pristanišču. Imeli smo enkratno priložnost videti gasilske ladje, ki so premljene z najsodobnejšimi gasilnimi napravami in sredstvi. Gasilci so nas seznanili tudi z organizacijo reševalnih in gasilskih posegov ter z načinom kombiniranega gašenja z morja in s kopnega, kar često uporabljajo v tem našem pristaniškem mestu. Videli smo tudi gasilski oddelek na Trsatu, ogledali pa smo si tudi nekatere tamkajšnje zgodovinske in kulturne spo- menike ter zanimivosti Reke. V popoldanskem času smo bili skupaj z domačini na pikniku pod vrhom Učke, gore v neposredni bližini Reke in Opatije. Tam smo sklenili številna poznanstva, izmenjali prenekatero gasilsko izkustvo, ki nam bodo še kako koristila pri našem delu. Prenočili smo v hotelu Primorka v Lovranu. Zaradi napornega prvega dne strokovne ekskurzije smo ves drugi dan namenili kopanju in uživanju na soncu. Nekateri pa so tudi ta dan izrabili za ogled bližnjih znamenitosti. Menim, da je bila omenjena strokovna ekskurzija potrebna za vse člane naše gasilske organizacije, saj smo imeli priložnost, da si vsakdo pridobi novo znanje, ki mu je potrebno za uspešno gasilsko delo. FRANC BERCKO Za razvedrilo Nagradna križanka st. 97 Med reševalce nagradne križanke št. 97 bomo z žrebom razdelili za 370 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 150 dinarjev, drugo nagrado 120 dinarjev in tretjo nagrado 100 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešitvijo »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 96«! Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v nabiralnik za »Steklarja« najpozneje do 25. avgusta letos! Za nagradno križanko št. 96, objavljeno v junijski izdaji »Steklarja«, je žreb namenil prvo nagrado 150 dinarjev Branki Dimeč, drugo nagrado 120 dinarjev Francu Oblaku ■ in tretjo nagrado 100 dinarjev Manci Šoh. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 96: vodoravno - LETNI ODDIH, Loara, INA, MORJErSONCE, 1, NR, Idna, AEG, Etna, Ajea, ursi, trošilec, Bajt, oi, atec, Jaki, P, V, vdan, reka, ki, anual, kanu, kup, njej, nuna, Ulle, jolly, Ba, ureat, ekrani, radirka. Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Kitak, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Zupanič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja*: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina. Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača -' Naklada 1800 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.