'Registered by Australian Post -Publicationa No. VAW 1215" »mESSEfiGER« gipsiio slouedcev v pustrpuji "MESSENGER" - Voice of Slovenians in Australia LETNIK XXX štev. 9 SEP 1985 LETNA SKUPŠČINA S.D.M. Člani Slovenskega društva Melbourne so se v nedeljo, 8. septembra kar lepošte-vilno zbrali na 31. redni letni skupščini a kot je menda že v navadi, s precejšnjo zamudo. Po uvodnih besedah predsednika Petra Mandelj in ugotovitvi sklepčnosti, je bil za vodjo Skupščine soglasno določen Božo Lončar. Prečitan je bil zapisnik lanskoletne seje, katerega je podala tajnica Anica Markič. Iz poročil, ki so jih podali vodje posameznih sekcij je bilo možno ugotoviti, da , je S.D.M. zelo uspešno delovalo v preteklem poslovnem in finančnem letu. Predsednikovo poročilo objavljamo v celoti: Zopet je leto za nami, leto ogromnega dela, leto priprav za slavitev 30. obletnice obstoja našega društva ter leto, v katerem smo dokončali naš 12-letni načrt gradnje. Lahko rečem, da smo končali in še marsikaj dodali k našemu prvotnemu planu, predvidenem pred več kot 12 leti. Vse to, kar smo uspeli nam je omogočila vaša fizična, finančna in moralna pomoč. Za nami je nadvse uspešna slavitev 30-letnice S.D.M. s številnimi obiski gostov iz širše Avstralije. Želi smo uspehe na kulturnem, moralnem in finančnem polju. Čestitam organizatorjem in vsem sodelavcem; Poleg zabav, športnih prireditev in tekmovanj, smo organizirali tudi piknike, izlete in srečanja; eden od teh je bil izlet upokojencev v dvo-mestno slovensko društvo 'Snežnik' Albury—Wodonga, na katerem je nastopal tudi naš pevski zbor. Za nami je finančno in moralno uspešna turneja kvinteta Štatenberg, pri kateri je glavno vlogo zopet igralo naše društvo. Vodstvo Koordinacijskega odbora slovenskih organizacij je bilo tudi letos v rokah ^ašega društva, kar je važnega pomena, vil Gradbeni odbor pod vodstvom g. Aleka Kodila je letos dosegel to čemur do sedaj še ni bilo primere, a zopet zato, ker smo dobili vašo pomoč tako pri delu, kot v denarnem viru. Dokončali smo: dvigalo v kuhinji, zasadili drevesa, zgradili vaški trg in vodnjak, prepleskali mladinski dom in šolo, zgradili nov oder z opremo, prepleskali dom in dodali napis, izpopolnili električno in izboljšali telefonsko napeljavo, opremili in končali pisarno, izboljšali jedilno sobo z novimi ploščicami in tapisonom, izboljšali sanitacijo objekta, povečali parkirišče za avtomobile, povečali prostore na balinišču, povečali shrambo za orodje. Zgradili smo novo lovsko in ribiško kočo, za katero smo težko izposlovali gradbeno dovoljenje in v katero smo vložili 325 delovnih dni ali 2600 delovnih ur. Podarjeno je bilo 6706 dolarjev v gotovini in materialne vrednosti 8.500 dolarjev. Zahvaljujem se vsem darovalcem denarja in materiala, kakor vsem tistim, ki so pomagali pri delu. Kočo je uradno odprl ustanovitelj lovske in ribiške družine in prvi starešina gospod Janez Žemljic. Mladinska sekcija je letos zopet zaživela in pomagala pri delu našega društva ter upam, da je to začetek resničnega in že dolgo zaželjenega sodelovanja. Naša upokojenska sekcija pod vodstvom gospe Katy Hartner še vedno pomaga in sodeluje v naši družbi - ali pri tem potrebujejo tudi naše pomoči, zato upam, da jim bomo v novem letu priskočili vsi na pomoč, saj se moramo zavedati, da se jim bo marsikateri od nas v kratkem času pridružil. Čestitam in zahvaljujem se učiteljicam in mamicam za njihovo delo in trud vas f%2 Prosim' da sodelujete in vzpodbujate otroke k ohranitvi naših slovenskih običa-'' Pf, naše pesmi in našega jezika in seveda naše kulture. Torej 12-letni plan našega društva je za nami; ravno tako je za nami zelo uspešno leto, katerega tako pohvalen uspeh smo dosegli z vašo pomočjo. Zahvaljujem se vam vsem, in nadaljujmo v novem poslovnem letu pod geslom: "Pogumno naprej v slogi in zaupanju!" Sedaj pa bi se rad zahvalil sekciji brez katere ne bi bilo vseh naštetih uspehov. To je Ženski sekciji, za njihovo delo, katero je bilo v zadnjem letu ogromno ter upam, da se vsi zavedamo, kako važna je ta sekcija v S.D.M. Torej gospe v ženski sekciji -v imenu odbora in vseh članov hvala za vaše delo, hvala vaši voditeljici za njen trud gospe Mariji Cvetko, njeni pomočnici Nevi Kastelic in Marti Sterle in vsem vam za vašo pomoč. Enako vsem voditeljem in pododborom drugih sekcij in to: Aleksu Kodila - gradbeni odbor. Franku Jelovčan - lovska in ribiška družina Ivanu Mohar — balinarska sekcija Sandri Krnel — mladina Katy Hartner - upokojenska družina Dragici Gelt, gospe Pišotek in Mariji Penca - slovenska šola Marijanu Peršič in Božotu Lončarju - Vestnik Mileni Brgoč — knjižnica Branku Sosič — pevski zbor Maksu Hartman, Alojzu Markič, Marjanu Lauko, Marjanu Opel, Simonu Špacapan — zaupniki kajti brez vaše pomoči bi bilo moje delo neizvedljivo, zato še enkrat hvala lepa vam, ki ste mi kot predsedniku S.D.M. pomagali. Peter Mandelj Tajnica je v svojem poročilu navedla, da se je odbor tekom preteklega poslovil ga leta sestal na 26 rednih sejah, posamezni odborniki in člani S.D.M. pa v pripi vah na proslavo 30-obletnice društva še na številnih izrednih sejah. V mesecu ap: lu je Skupščina zasedala izredno. V upravni odbor so bili sprejeti trije novi člai pomembna točka te seje pa je bila tudi brezobrestno posojilo društvu, katere: so nudili njegovi člani in katerega so nekateri že podarili društvu, drugim pa se 1 vračalo postopoma. __________ Med letom je bilo prirejenih več zabav in raznovrstnih piknikov, med katerimi bila najuspešnejša proslava 30-letnice. Za izvedbo le-te je bilo vloženo ogromne, truda, od naših požrtvovalnih članov, pa do najmlajših nastopajočih, ki se pod vo stvom požrtvovalnih učiteljic udeležujejo pouka slovenskega jezika v šoli S.D.I Zabeleženo je gostovanje kvinteta Štatenberg pa tudi številni obiski raznih goste V veliko korist društva gre pripisati aktivnost balinarjev, lovcev, mladinske orj nizacije, upokojenske družine, pevskega zbora. V korist društva smo veliko pridobili tudi z oddajanjem jedilnice in dvorane : razne prireditve in obletnice. Omembe vreden je obisk predstavnika S.D.M. v slovenskih klubih v Perth-u ,Brisbane, saj je naletel na zelo pozitiven odziv in zadovoljstvo teh oddaljenih društe Oba društva sta izrazila željo za nadaljnje medsebojno sodelovanje. Med letom se je število članov S.D.M. povečalo za sedem. V članstvo so bili spr jeti: Jože Judnič, Branko Sosič, Graig Franklyn, Peter Mukavec, Silvo Kristan, vzpodbudna člana mlajše generacije Frank Prosenik mlajši in Cyril Čampelj mlaji Na koncu se je tajnica Anica Markič zahvalila vsem, ki so kakorkoli sodelovali društvu, izrazila pa je razočaranje, ker nekateri ne morejo še naprej sodelovati. Bod čim sodelavcem pa je zaželela iskrenega in tesnega sodelovanja. (nadaljevanje na strani ŠEF POLICIJE- ČASTNI ČLAN "VOKAI Šef policije Mr S. I. Miller je bil a avgustu imenovan za prvega častnega člana "Vocal" (Victims of crime assistance league). Priznanje mu je podelil Mr. Howard Brattan, predsednik 'Vocal' na osnovi zaslug gospoda Millerja ob priliki 5. obletnice te organizacije. Ob sprejemanju častnega članstva je bil g.Miller zelo počaščen. Poudaril je, da je 'Vocal' zelo koristna organizacija, katera zasluži vsestransko podporo, da žrtev kriminala ni le oseba, katera je bila posiljena, fizično napadena ali okra-dena, temveč je žrtev kriminala lahko posameznik ali skupnost, katere mentaliteta ali kvaliteta življenja je bila prizadeta po kriminalu. Gospod Brattan je izjavil, da je vsak dan v Viktoriji približno 600 žrtev različnega kriminala, kar pomeni 200 tisoč na leto. 'Vocal' je zato namenjen za podporo in pomoč vsem tako prizadetim. Člani skrbijo za zaupljivost vseh, posebno pa tam, kjer je potrebna posebna skrb. Gospod S. I. Miller ob sprejer imenovanja za častnega člana 'Voc katerega mu podeljuje gosp Howard Brattan Prav tako pomaga vsem prizadetim pridobitev pravic do znižanih plačil ] moči in pravnih nasvetov. Seveda pa organizacija 'Vocal' ved išče nadalnje podpore in še več pros voljcev, posebno, ker se njena aktivn veča. Vsi zainteresirani za pomoč so z: dobrodošli. K prošnji za članstvo je ] trebno priložiti 5 dolaijev letne čla: rine za posameznika in 25 dolarjev organizacije in jo poslati na našli Mathew House, 108 Batman Aveni Melbourne (tel. 63 6o36), kjer lah dobite tudi podrobnejša, navodila in i potke. Na gornji naslov, ki vas bo nape do svoje področne pisarne 'Vocal' si lahko obrnete tudi v primeru potre tozadevne pomoči. vestnfk NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI P.O.Box 56,Rosanna,Vic.,3084, Tel.;459 8860 Lastnik - Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185,Eltham, Vic.,3095. Tel. 437 1226 Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIC Odgovorni urednik - Editor MARIJAN PERSIC Stalni sodelavci — Permanent contributors: CUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA, LONČAR BOŽO, MANDELJ PETER, PERŠIČ KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, POSTRUŽIN DARKO, ŠPACAPAN SIMON, marta strle, stanko pibernik. Tiska - Printed by CHAMPION PRESS Cena — Price 85c Letno — Annual Subscription 10 dollars Rokopisov ne ' Za podpisane članke odgovarja pisec. OTVORITEV SLOVENSKE RAZSTAVE V soboto, 14. septembra je bila v okviru "Slovenskih dni v Melbournu" v poslopju "Council of Adult Education" od-držana slovesna otvoritev slik slovenskih slikarjev od tu in tam. Med povabljenimi so bili med drugimi tudi generalni konzul Jugoslavije Luka Novak, Gary J. Sheppard (Chairman of Victorian Ethnic Affair Commission) in Mate Kuvačič, jugoslovanski konzul. Ivo Le bar je kot vodja otvoritve spregovoril nekaj uvodnih besed, Peter Mandelj (predsednik Koordinacijskega odbora Slovencev v Viktoriji), Gary J. Sheppard in generalni konzul Jugoslavije Luka Novak, pa so se mu pridružili. Slednji je zatem slovesno otvoril slikarsko razstavo. Poleg že znanih slikarjev in slovenske skupnosti v Melbournu so se predstavili s svojimi deli tudi Andrej Košič, ter znana slovenska naivca Jože Peternel in Boris Žohar. V lepo razsvetljeni razstavni dvorani se je zbralo lepo število ljubiteljev slovenske kulture ter likovni in literarni ustvarjalci naše male skupnosti. Razstava bo odprta do 22. septembra od 9. ure zjutraj do 7. ure zvečer med tednom, ter od 9. ure zjutraj do 4. ure popoldne v soboto in nedeljo. Razstavo so organizirali: Koordinacijski odbor slovenskih organizacij v Viktoriji, Slovenska izseljenska matica in Victorian Ethnic Affairs Commission. ŠVEbSKA "SVOBODNA MISEL" piše: Nedavno je mednarodna organizacija Amnesty International, ki se po celem svetu bori za politične zapornike, izdala knjižico z naslovom: 'Jugoslavija — Jetniške vesti'. V tem dobro dokumentiranem poročilu, ki so ga komentirala sredstva javnega obveščanja po svetu, poroča Amnesty o političnih zapornikih v Jugoslaviji, podrobno opisuje posamezne primere teh zapornikov, navaja različne podatke in tudi mednarodne konvencije o človekovih pravicah, ki jih je Jugoslavija podpisala ... (Slovenski komentar je bil objavljen v "Delo" 6.7.1985. (Knjižico Yugoslavia - Prisoners of Conscience lahko naročite pri: Amnesty International, 1 Easton Street, London WCIX 8 DJ, United Kingdom). Napisana je v angleščini. SLOVENSKA ROMARSKA POT -VADSTENA Pred dvanajstimi leti je slovenski du-hodnik Sodja za binkoštne praznike priredil prvi shod slovenskih vernikov na Švedskem. V idiličnem mestecu Vadsteni so ohranjeni posmrtni ostanki edine švedske, katoliške svetnice Brigitte (1302-1373). Letos se je tam zbralo okrog 200 Slovencev v samostanski cerkvi sv. Brigitte, kjer so verniki zbrano in s pesmijo sledili obredu — vodil gaje škofov delegat za dušno pastirstvo Slovencev v Evropi, dr. Janez Zdešar. LETNA SKUPŠČINA S.D.M. Pismo zaupnikov S.D.M. objavljamo v celoti: Zaupniki Slovenskega Društva Melbourne, oz. zaupniki Slovenskega doma, smo se sestali na "Vaškem trgu" 28. 4. 1985. v popoldnevu prijetnega melbournskega jesenskega dneva. Namen tega sestanka je bil, da bi v glavnem pregledali delo in uspeh Društva do sedaj in se tudi pogovorili o delovanju Društva v bližnji ali daljni bodočnosti. Zaupniki se strinjamo in Vas naprošamo, da sporočite Upravnemu odboru in članom SDM sledeče: — Razvoj, napredek, organizacija in okrasitev našega "hriba" se ne da primerjati z nobenim drugim sličnim projektom. — Člani Slovenskega društva Melbourne so si s svojim navdušenim, neutrudnim in nesebičnim delom v Elthamu postavili svoj velikanski spomenik, katerega bodo spoštovale še mnoge bodoče generacije in h kateremu se boido prišli "ogrevati", kot svoji materi, otroci vnuki in pravnuki, ne samo potomci slovenskih staršev, temveč tudi staršev mešanih narodnosti. — Gostje, obiskovalci iz stare domovine in tudi drugih krajev Avstralije, so zelo prijetno presenečeni, ko se znajdejo v tako domačem okolju, ki jih tako spominja na stari kraj, kjer se res počutijo — kot doma. Zaupniki smo slišali o strmljenju Društva, da bi vzbudilo mlajšo generacijo pridobiti v aktivno sodelovanje Društva. Naše mnenje je isto kot Vaše, da je zelo važno obdržati tradicijo in delovanje Društva na isti višini in istem prepričanju, kot je bilo do sedaj, da bi se očuvala naša beseda, običaj in kultura, da trud, kije do sedaj šel v postavitev tega velikanskega spomenika, ne bi šel v zgubo. Zaupniki smo prepričani, da Društvo pravilno deluje. Čestitamo Upravnemu odboru, čestitamo članom, ki so pripomogli, da se je uresničila skromna želja, da bi enega dne Slovenci imeli svoj "Dom". Zdaj ga imamo! Ponosni smo! Za zaupnike: Marijan Lauko Blagajniško poročilo, ki ga je podal pomočnik blagajnika Garry Oder izkazuje, da se je skupni dohodek društva povečal za 14% v primerjavi z lanskim letom; stroški so se povečali za 15%, čisti dobiček društva in čista vrednost skupnega premoženja pa sta za 9% višja kot prejšnje leto. Na osnovi tega lahko zaključujemo, da je društvo v preteklem poslovnem letu doseglo uspešne fizične rezultate in daje tudi uspešno finančno poslovalo, saj je kljub velikim podražitvam, katerim smo bili priča, pri tako zahtevnih investicijah, doseglo viden napredek v vrednosti skupnega premoženja. Poročilo Balinarske sekcije: Balinarji beležijo vrsto uspešnih tekmovanj v preteklem letu, velike dosežke pri pridobitvi pokroviteljev za nakup pokalov ter pomemben Tcorak pri razvoju sekcije, saj se je ustanovila mladinska ekipa dekletov in fantov in že dosegla uspešne rezultate. V preteklem letu so se tekmovanja kar vrstila, z njimi pa tudi uspehi balinarjev S.D.M.; tako je moška četvorka na zveznem tekmovanju zasedla prvo mesto, 2-dnevno tekmovanje za 30-obletnico S.D.M. pa je ženska ekipa pribalinala prvo mesto — pokale za podelitev priznanj sta za to priložnost podarila Jana in Nino Sluga, pokale za dose- SODELUJTE - SODELUJTE - SODELUJTE - SODELUJTE - SODELUJTE - Letos poteka 30 let odkar je izšla prva številka "Vestnika", tokrat kot skromno glasilo Slovenskega kluba Melbourne. Ves ta čas je "Vestnik" prinašal v naše domove slovensko pisano besedo, seznanjal nas, pa tudi rojake po drugih kontinentih sveta o razvoju slovenskih skupnostih v tej naši novi domovini. Prav ob priliki te lepe obletnice našega časopisa pa bi želeli posvetiti jubilejno številko "Vestnika" tako društvenim uspehom vseh slovenskih organizacij v Avstraliji, kakor tudi posameznikom — bralcem. Objavili bi torej kratke opise delovanja (po možnosti s fotografijo) katerekoli slovenske organizacije v Avstraliji in kakršne koli članke posameznikov, ki bi "spominjali" na to dolgo pot izhajanja "Vestnika". Pri tem bi izmenjava čestitk lahko dosegla lep uspeh. Hvaležni vašega sodelovanja, pričakujemo vaš polnoštevilni odziv najkasneje do 10. oktobra tega leta. Prispevke pošljite na naslov: "Vestnik", P.O. BOX 56, Rosanna, Vic. 3084. Uredništvo SVOJI K SVOJIM MERCURY TAX SERVICE Lastnik Stanko Penca 518 Sydney Rd„ Brunswick, Vic 3056 Tel. 387 7055 nudi poklicne usluge in nasvete v vseh vaših davčnih obveznostih ZAVAROVANJE stanovanj, nepremičnin, motornih vozil, življensko, starostno, bolniško itd. preskrbi ČESNIK PAVLE - C M.L. Tel.: 607 6111, 20 783, A.H. 598 0049 ZA VSA TISKARSKA DELA se z zaupanjem obrnite na DISTINCTION PRINTING 164 Victoria St., Brunswick, Victoria Tel.: 380 6110 Lastnik: Simon Špacapan MOTORCRAFT Izdelavo vseh vrst avtoopreme tapetništvo, vetrobranska stekla, polivinilaste obloge zaupajte svojemu rojaku KARLU BEVC 83 Gadd Str., Northcote, tel. 481 6003 Fotografska dela ob porokah in raznih dfugih prilikah umetniško izvrši SAŠA ERIČ PHOTO STUDIO 267 High Street, Preston, Vic. 3072 Tel. 480 5360 Melbournškim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK - DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 Wridgway Ave., Burwood, Vic. Telefon 488 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila Full denture service and repairs. F. LIKAR NOMINEES Pty. Ltd. T.A. Ascot Moonee RADIATOR SERVICES 560 Mt.Alexander Road, Ascot Vale. POPRAVLJAMO vsakovrstne motorne hladilnike-radiatorje Tel. 370 8279 - A.H. 337 2665 Za strokovno izdelavo STOPNIC * se priporočata znana rojaka FRANK JELOVČAN, 359 3043, TONI OBERSTAR, 870 0218 (dom) Cene zelo zmerne, delo garantirano Factory 4, 103 Home Street, Campbellfield, 3o61. ___ žena prva mesta ob priliki otvoritve lovske koče pa sta financirala Alma in Bruno Sdraulic. Podelitev priznanj na dvakratnem tekmovanju z Veneto Social Club, ko je balinarska sekcija S.D.M. odnesla 2. mesto, je omogočil Distinction printing Simona Špacapana. Na dan zabave 'balinarskega plesa' v avgustu so imeli 'Knoch out' tekmovanje . Zasedli so 2. mesto, John Hojnik pa je bil pokrovitelj priznanj. Aktivnost balinarske sekcije se je v avgustu še ponovila — tekmovali so z Učka Social Club, ko je ženska ekipa dosegla prvo, moška pa drugo mesto; pokale za to podelitev je podaril zastopnik Colonial Mutual Insurance Paule Česnik. In ne nazadnje je omembe vreden tudi pomemben prispevek 'Mens Wear' Roger David, ki je poleg dotacije balinar balinaijem, poklonil tudi slehernemu članu društva in njihovim družinam 10% popust pri nakupih. Balinarska sekcija je dokaj uspešno delovala tudi v finančnem pogledu, saj so s prodajo pijače na balinišču prispevali 6.5% k skupnemu dohodku kluba; drugi manjši dohodki, kot je članarina, prodaja žetonov, pa so predstavljali finančne vire za dog' ditev igrišča in položitev betona, medtem, ko so za material za ureditev parkirne"^' prostora in izdelavo nove točilnice, prispevali vneti balinarji sami. Načelnik Balinarske sekcije Ivan Mohar se zaveda, da brez pomoči in sodelovanja ne bi mogli postoriti vsega, kar je zapisano in kar je pričujoče; zato seje ob zaključku svojega poročila globoko zahvalil vsakomur, ki je kakorkoli prispeval k pridobitvi balinarskega objekta in ki kakorkoli prispeva k živahnemu delovanju Balinarske sekcije. Ženska sekcija ugotavlja, da ji je pri kuhinjskih opravilih pomagalo le majhno število članov, kar je povzročalo ženski sekciji ogromno problemov in trdega dela in zato očitno zasluži graje. Zelo pogosto se je namreč dogajalo, da se od članov nedeljske dežurne ekipe ni odzvala niti ena družina, določena za pomoč in tudi ni izražala nikakršne odgovornosti za odziv. Take probleme so bile dolžne rešiti članice Ženske sekcije same, ko so se s prošnjami za pomoč obračale na tiste, ki so vedno pripravljeni pomagati, ki razumejo situacijo žensk zadolženih za obratovanje kuhinje, ki pogojuje aktivno delovanje društva — a teh je žal zelo malo. Kljub navzočim težavam, pa je ženska sekcija prispevala veliko ob 30-obletnici društva. Preko leta ji je uspelo postreči dvem porokam (170 in 180 ljudi), štirim zlatim porokam in več proslavljanjem rojstnih dnevov in rojstev; tovrstnim gostom gre seveda zahvala za zaupanje in prispevek k finančnemu uspehu kuhinje, je na koncu povdarila voditeljica Ženske sekcije Marija Cvetko. Lovska družina šteje 108 članov in ima svoje prostore v novozgrajeni lovski koči, ki je rezultat medsebojnega sodelovanja članov in težnje po skupnem in namenbnem prostoru. Lovci so v prejšnjem letu imeli pet skupnih lovov. Dosti zanimanja je za streljanje z zračno puško; med člani je dovolj kvalitetnih strelcev, saj so zavzemali ugledna mesta v tekmovanjih. Tako so osvojili pokal 30-obletnice društva, pokal otvoritve koče in ' pokal pete obletnice L.R.D., pa tudi tekmovanje v Sydneyu jim je prineslo vsa prva -(nadaljevanje na strani 3) LETNA SKUPŠČINA S.D.M. mesta. Pri streljanju za zvezo pa so si z 101 točko prednosti zagotovili prenosni pokal. Starešina Lovske in ribiške družine Frank Jelovčan seje ob zaključku zahvalil pod-starešini Franku Fekonja za vloženi trud pa tudi voditelju Gradbenega odbora, predsedniku S.D.M. in vsem sodelujočim pri graditvi lovske koče in vsem članom Lovske družine za vsa prizadevanja in podporo. Aktivnost upokojencev je postala ogrožena zaradi problemov prevozov, zato je dosedanja voditeljica Katy Hartner po izraženem zadovoljstvu delovanja v preteklem letu predlagala, da prevzame to obveznost nekdo drugi. OBVESTILO na podlagi sklepa, sprejetega na Skupščini S.D.M. dne 8. septembra 1985 vas obveščamo, da je ponovni sestanek vseh članic Slovenskega društva Melbourne v nedeljo, 22. SEPTEMBRA 1985 ob 3. uri popoldne v prostorih društva z naslednjim dnevnim redom: 1. Formiranje Ženske sekcije 2. Dežurstvo Zaradi pomembnosti dnevnega reda je udeležba obvezna! Predsednik S.D.M Peter Mandelj ___Poročijo Mladinske organizacije, ki ga je podala voditeljica Sandra Krnel, objavljamo le delno v celoti: During the year 1985/86 the Youth Club had 28~financial Members, ranging in age from about 10 to 18. Our activities for this year were as follows: - In November we had a Youth Sports Day during the 30th Anniversary Celebrations of S. D. M. - In December we went Ten Pin Bowling to celebrate the end of the School Year. We had a free New Years Eve Disco which was enjoyed by about 100 youth. - In February we joined the adults in a Bus Trip to the Slovenian Club in Albury Wodonga. - In April we invited the Easter Bunny to visit Eltham and give out free Easter Eggs to all the children. - In May we organised the Mother of the Year Competition and then took over the Kitchen on Mothers Day. I think you will all remember the number of red aprons running around busily in the Kitchen and the Bar. We were also invited by the Bowling Association to organise a Youth Bowling Day fvhere we invited Youth from Jadran, Geelong and Planica. It was a very successful day the Youth all had a good time. - In June we had our annual Disco which was enjoyed by the ones who did come. We also served for the annual Miss Slovenia Dinner Dance. - In August we finished off our Year by our Snow Trip to Mt. Buller. Although a few things went wrong (which were not our fault), the Youth still had a terrific day -which was why we went in the first place. The professional skiers who go to Mt. Buller just to ski should not go with a Youth Club who only go up to have some fun. Everybody was not hungry as reported on 3 EA — it was mostly the people who came back late, and they were the professional skiers. During the year we organised a few of the Raffles at S.D.M. dances and we were lucky enough to be allowed to keep the profits and with this money we bought the Disco Robo (which, by the way, is available for hire and cen be used for playing cassettes and as a microphone and amplifier). I would like to take this opportunity to thank Mr. Frank Kravos who very kindly came up in his own time one Saturday and repainted the inside of the Youth Building for us. Also a special thank - you to Mr. and Mrs. Beve who were a big help to me during the year and to all the other adults who helped. Also a big thank - you to the Youth who worked, whether it was selling raffle tickets, in the Kitchen or serving -you were all terrific. The Youth Club will now be taken over by Zlatko Fekonja, Elvis Tomsic with Tania Markič as the Junior Youth Rep. and John Dimmo as Secretary. I would like to wish them all the best for the comming year - and please keep ' elping them - they need everyone. V nadaljevanju je Sandra Krnel izrazila željo in nujnost pridobiti v članstvo tudi starejše mladince. V klubu je na razpolago dovolj dokončanih objektov in rekvizitov, zato mladina vseh starosti lahko najde primerno razvedrilo ali, za kar je tudi zelo dobrodošla - delo na športnih objektih, ki so v gradnji in še in še ....Za vse to pa potrebuje seveda trdno podporo in vzpodbudo svojih staršev. 'You must never forget that in a new years when it is your turn to come up on every first Sunday of the Month (which in Pensioner's Day) - who is going to serve you if you lost all the Youth?'so bile zaključne besede požrtvovalne voditeljice, ki žal iz opravičljivih razlogov v tej nadebudni sekciji ne more več sodelovati. Gradbeni odbor poroča, da so bile njegove naloge v preteklem letu dokaj obširne in zahtevne. Pred njimi je bila dolga in naporna pot za zgraditev novih objektov, dograditev nekaterih in vzdrževalna dela na obstoječih.Pa vendar so ob zavzetosti članov delovnega odbora in pomoči drugih članov S.D.M. dokončali delo do 30. obletnice v novembru lani.Tako ima društvo danes na novo zgrajen vaški trg, barbecue, oder v dvorani, servimi prostor, novo lovsko kočo s streliščem, več parkirnega prostora in novo skladišče; dokončno obliko je dobilo balinišče in knjižnica, prirejen je prostor za pisarno. V teku pa so dela za košarkarsko igrišče. Predsednik Gradbenega odbora Alek Kodila se je na koncu še enkrat zahvalil vsem, ki so sodelovali in pripomogli k zgraditvi tega, na kar se danes s ponosom oziramo. Zaradi skromnosti pa ni omenil manjših del, katerih je bilo gotovo veliko - a brez čuda, saj kdor veliko dela, navadno malo govori - a pokaže veliko. Vestnik izhaja mesečno in sodelavci se trudijo za njegovo kvaliteto ter skušajo storiti vse za vsestransko zadovoljstvo bralcev, a žal ni mogoče posvečati prav vsem posebne pozornosti in ne objavljati člankov, za katere ne dobi materiala. Uredništvo stremi tudi za tem, da bi se povečalo zanimanje za časopis, kar bi mu omogočilo trdnejše finančne temelje, zato skuša v sodelovanje vključiti tudi druga slovenska društva, k kvaliteti in privlačnosti pa seveda veliko prispevajo tudi članki posameznikov. Prizadeva si pridobitev čimveč reklam, kar v trenutku pomeni tej dejavnosti društva glavni vir dohodka. Z enominutnim molkom je bil počaščen spomin na preminule rojake. Stari odbor je bil razrešen in predložena nova lista kandidatov. Upravni odbor za leto 1985/86 - soglasno izvoljen pojavnem glasovanju - sestavljajo: . Mandelj Peter - predsednik Markič Anica — tajnica Penca Stanko — blagajnik Kodila Alek — prvi predsednikov namestnik Jelovčan Franc — drugi predsednikov namestnik Sterle Marta — namestnica tajnice Oder Garry - namestnik blagajnika Remšnik Werner — pomočnik blagajnika Mukovec Peter — odbornik Oberstar Anton — odbornik Prosenik Frank ml. — odbornik Tomšič Anton — odbornik Beve Karl — odbornik Čampelj Ciryl ml. — odbornik Fekonja Franc — odbornik Lampe Viktor — odbornik Lončar Božo — odbornik Mohar Ivan — odbornik Ker število članov Upravnega odbora ni bilo v skladu s Pravili S.D.M. je Skupščin; sprejela sklep o povečanju. Tako bo odbor odslej lahko štel največ 20 članov, najman pa 16, njegova sklepčnost pa se bo ugotavljala po pravilu 2/3 večine. Prisotni pa se niso strinjali s povečanjem števila častnih članov. Dežurstvo v kuhinji, ki predstavlja društvu trenutno največji in najresnejši problem naj bi se odslej določalo po abecednem redu na osnovi določil Pravil društva, ki se istO' časno dopolnijo s pravilom po katerem bo vsak član društva dolžan dežurati enkrat ali dvakrat v letu, kakršne bodo pač potrebe. Ker do zasedanja Skupščine še ni bila formirana Ženska sekcija in ker tudi na seji sami ni prišlo do ustrezne rešitve, je bil dan 22. september določen za ponovni sestanek vseh članic S.D.M. Na tem sestanku naj bi se ženske same pogovorile o nadaljnjem delu in sodelovanju in izmed sebe izbrale članice ženske sekcije in njihovo vodjo, Ponovno izvoljeni predsednik S.D.M. Peter Mandelj seje v zaključnem govoru zahvalil za zaupanje in istočasno izrazil ogorčenje, ker člani S.D.M. na seji niso našli skupnega jezika, o rešitvi perečega problema dežurstva. Odločen je bil, da se bo v primeru, če se vprašanje ne bo rešilo na naslednji seji žensk v korist društva, moral odpovedati funkciji predsednika. Marta Sterk Protekcionizem: igra, v kateri vsi izgubljajo »Trgovska politika - glavna prioriteta.« To bi moral biti naslov najnujnejšega spisa na pisalni mizi predsednika Reagana, ko se bo vrnil s poletnih počitnic. Mnogovrstni pro-tekcionistični zakonski osnutki, ki bodo prišli pred Kongres, vsebujejo tudi posebno zlobnega, tistega, ki skuša doseči 25-odstotno carino za uvoz iz določenih držav. Velikanski pritiski izhajajo iz neuspelih poskusov v zadnjih nekaj letih, da bi brez pretresov znižali vrednost dolarja. Ali je prepozno, da bi jih premagali? 1V težkem položaju misleci poskušajo najti rešitev, ki bi imela najmanj slabosti. Katere vrste ameriški protekcionizem bi bil najmanj škodljiv? Da bi bil sprejemljiv v tujini, bi moral biti nedvomno začasen, ogibati bi se moral vnaprej začrtanih korakov. Oblika pa, ki naj bi jo prevzel, je manj jasna. Običajna modrost pravi, da so carinske tarife boljše kot kvote, saj dopuščajo nekaj konkurenčnosti tujim uvoznikom, ki so dovolj izut-"jeni, da se gibljejo pod neto tarifo. Toda tarife nepravično prenašajo trgovske dobičke iz tujine v Ameriko. Tujci verjetno dajejo prednost kvotam, ki omejujejo njihov izvoz, a jim omogočajo dvig cen za vsako prodajno enoto in tako dajejo več kapitala zà vlaganje v investicije in nadaljnjo konkurenčnost -kot so v zadnjih nekaj letih ugotovile japonske avtomobilske tovarne. Res je, da je to najslabša možna pot. Ali bo protekcionizem pomagal šibkim? Teoretično jim daje protekcionizem čas, da se racionalneje organizirajo in na novo opremijo. Pravzaprav je v novejši zgodovini težko najti primer, da se je to uresničilo. Bodisi da protekcionizem ni časovno omejen in je malo spodbude za modernizacijo podjetij ali pa je časovno omejen in pomeni potem le majhei izziv investitorjem za posojanje kapitala, k ga prizadete Grme potrebujejo. Le kdo b< investiral v podjetje, kije odvisno od državni podpore, ki lahko kmalu usahne? Najbol verjeten izid je nepričakovani dobiček neka najbolj uspešnih firm v ogroženi panogi, po lotaj manj učinkovitih pa se s tem še po slabša. Kako protekciqnizem vpliva na ameriško go spo'darstvo v celoti? Z zavračanjem počen blaga se bo povečala inflacija in tako s ten verjetnost restriktivne proračunske in mone tarne politike — usmeritev, ki komajda prina ša kaj več delovnih mest. Protekcionizen vodi v represalije iz tujine: kako naj tuj politiki nastopijo proti pritiskom za povračil ne akcije, ko je zaprta pot izvozu njihovi dežele in blago, prej prodano v Ameriko vrnjeno v njihova pristanišča? In dokler b< omejevan uvoz, bo stranski učinek visoki raven dólarja z nadaljnjimi neugodnimi po sledicami za ameriški izvoz. \ To so neprijetni obeti v svetu, ki trpi visoki brezposelnost, prezadolženost in lakoto Nihče ne pozna pravega recepta za hitro eko nomsko rast, edinò zdravilo za te bolezni Vendar obstaja skupna ugotovitev, da je bi glavni dejavnik zlatih petdesetih in šestdese tih let progresivna sprostitev spon, v katere ji bila trgovina vpeta v različnih pripravah m drugo svetoyno vojno. Če bo razvoj potekal1 obratni smeri, bodo ekonomske perspektivi temačne. Ni treba verjeti Marxovemu eko nomskemu determinizmu, da bi bili zaskr bljeni zaradi tretje svetovne vojne. To jesen morajo biti v Washingtonu in drugil prestolnicah zavrnjeni velikanski pritiski i prid protekcionizmu. Protekconizem je slabi kot neodločen rezultat v igri brez zadetka Zagotavlja, da vsi izgubljajo. International Herald Tribune, Pariz OBVEŠČAMO VSE BRALCE IN VSE ZAINTERESIRANE, DA BO FESTIVAL SLOVENSKIH FILMOV V WESTGARTH THEATRE 93 High Street, NORTHCOTE (in ne v Melba Memorial Conservatorium of Music, kakor je bilo prvotno objavljeno) DRUŠTVENO ŽIVLJENJE PRAZNIK PLANIŠKE MLADINE Bila je sobota, 31. avgusta, zadnji dan avstralske zime, ko so sončni žarki milo božali obširne predele Melbourna, posebno zadoščenje pa so ves dan dajali pridnim 'Planičarjem', ki so se neutrudljivo pripravljali na velik večer. Že zgodaj popoldan so začeli prihajati prvi avtomobili, ki so pripeljali dobre mamice z brhkimi slovenskimi dekleti za nekaj, kar tu na jugovzhodnem delu slovenskega življa še ni bilo. Ta večer so namreč izbrali najlepše dekle 'Planice'. šotnih — in objavili so ime najlepšega dekleta Slovenskega društva "Planica" "Miss Planica 1985". Naslov je dobila lepa, postavna in prikupna Tanja Franetič. S solznimi očmi se je Tanja najprej zahvalila svoji dobri mamici za lepo vzgojo, pomoč in razumevanje v tej težki do-raščajoči dobi. Nato se je Tanja obrnila k organizatorjem tega večera in jim v zahvalo povedala, da ni samo zadovoljna, daje postala dekle "Planice", temveč daje še bolj ponosna na to, da lahko obdrži izročilo ne samo svojih staršev in prednikov ter da bo to tradicijo lahko še vzpodbuja- Ko smo zvečer še pred začetkom ure prispeli iz vseh koncev obširnega Melbourna v novi in veličastni planiški dom, so veliki prostori bili že napolnjeni. Le tu in tam si še videl prazen sedež, ki pa se je pozneje še pred začetkom napolnil. Nekako prazničnemu razpoloženju nekaj sto gostov, je dajal duška ansambel 'Kontinental', na vseh obrazili prisotnih pa si bral veselje in nestrpno pričakovanje. Začela se je povorka zalih deklet. Prihajale so: Ingrid Oman, Michele Lenarčič, Tanja Zaje, Tanja Butkeratis, Tanja Franetič, Suzy Kolačko, Connie Kastelic, Margareht Rozman, Katarina Štrancar -vse pa so spremljali postavni slovenski fantje. Sodnikom Marti Pirnat, Ivanu Grego-riču, Stanku Penci in Ivanu Kolariču ni bilo težko izbrati kraljico dobrodelnosti, saj so kar tri dekleta nabrala enako vsoto darov v dobrodelne namene. Naslov kraljice dobrodelnosti so tako dobile: Katarina Štrancar, Tanja Franetič in Michele Lenarčič. Potem pa je napočil trenutek, ki ga niso težko pričakovale samo kandidatke za najlepše dekle, temveč je povzročil tudi sodnikom kar veliko težkoč, kako izbrati med devetimi tako lepimi dekleti še najlepše. Tako so odločili: Tretje mesto je pripadlo Suzy Kolačko, drugo mesto je dobila Tanja Zaje, nato pa je v dvorani postalo tiho; slišal si samo zatajeni dih pri- E||1H| Y ir V . A