FEMINIZEM V ZRCALU SLOVEN- SKEGA NOVINSTVA. LEDA. TRST. Tako malo pop'ilarne ideje, kakor je j ideja o ženski osamosvoji, še na Sloven- ' skem ni bilo. Kdor se je postavil v službo' tej misli pri nas, bodi prepričan, da naleti | povsodi na najhujši odpor. Sicer si naše \ stranke in strančice, naši listi in lističi, leže vedno drug drugemu v laseh, le kedar I se gre za žensko vprašanje, nastane med naj- i ljutejšimi nasprotniki idiličen mir in složno« so pripravljeni nezreli študenti brez poli- ; tične barve, hinavski farizeji, katerih ne ; manjka v katoliškem taboru, in sanjarjij med socijalnim! demokrati, da zavijajo, ob- j rekujejo, blatijo in lažejo v dosego »vzvi- šenega« namena, da bi zgradili jez mogočni reki prepričanja, da je žena polnopraven : Človek, kateremu tičejo vse človeške pravice. \ 183 o mladi gospodi, ki se je na Dunaju zbrala k Sisifovemu delu, da stoči vse slovenske stranke v en velik sod, bi niti ne govorili. Presmešno se nam zdi, pre- pirati se z ljudmi, ki hočejo z visokega kuruliškega stolca na smrt obsoditi vse slovenske stranke, ki hočejo govoriti celo v veliki politiki prvo besedo, ki se drznejo smešiti Zupančiče in Ilešiče, pa še sami niso sv^etu podali drugega dokaza vsposob Ijenosti nego tega, da imajo jako zmedene pojme o Darwinizmu, poleg njih pa lep zaklad psovk in — Reclamov leksikon tujih citatov na razpolago. Ker so pa ti gospodje, pod pretvezo nadstrankarstva, premotili nekaj pisr.teljev in pisateljic, ka- tere visoko čislamo tudi mi, da služijo za štafažo v njihovi komediji »Žaba in vol«, zato se žalibog moramo baviti s temi sodniki feminizma. Manj nas je presenetilo nasprotstvo »glasila krščansko mislečih učiteljev in vzgojiteljev.« Stranka, kateri pripadajo ti možje, si je utepla v glavo, da je žensko gibanje na Slovenskem obrnjeno proti krščanstvu, torej Slovenstvu škodljivo, in za to ga hoče po vsej sili zatreti. Do- kaze za to nam pa je ostala ta stranka dolžna, ker jih nima. — To je najmilejši razlog, s katerim si hočemo tolmačiti odpor slov. katolikov proti feminizmu. Najbolj nas je presenetilo nasprotova- nje socijalnih demokratov, oziroma »De- lavca-Rdečega prapora*, ki uporablja vsako priliko in nepriliko, da napada naš list. Drugod so socijalni demokrati ženskemu gibanju pravični, semtertje so mu edini zaščitniki ; pri nas pa se ravnajo po na- čelu : Vogel, friss, oder stirb ! Zdi se nam namreč, da zahtevajo od nas popolno ka- pitulacijo pred njihovo avtoriteto — ali pa boj na nož. Tudi tej stranki moramo enkrat za vselej povedati, da ji nočemo tlačaniti nikdar, nego da hočemo zmagati s svo- jimi idejami, slonečimi na krščanski morali, ali pa v tem boju častno pasti, Po tem občem uvodu nekaj besed »Jugu« v album. P. n. gg. D ergane & Ci e. (tvrdka "Jug«) so se predrznili drgniti se tudi ob žensko vprašanje. »Stope« — bile so na vodo — so se jim menda pokvarile, o domači po- litiki se ne upajo več pisati, ker dobivajo za svoj »nepristranski« trud zaušnice z leve in desne; nekaj pa vendar morajo čečkati, da napolnijo p.edale svojega lista. J.otili so se torej predmetov, o katerih niso priča- kovali reagiranja: »prirode« in pa ženskega vprašanja. V »razgledu po prirodi« pišejo med drugim o koncu sveta, umetni toči in o kitajskih poljubih. Mnogostransk je pač ta razgled ... a tudi ne popolno»na. Ali je g. J. K. že kaj slišal o entropiji ? Tudi ta bi se dala porabiti... Tudi razmotrivanja glede feminizma niso posebno globoka. To bi sicer nič ne škodilo. A mladi gospodje krog »Juga« znajo biti zelo, zelo zlobni. Zdi se nam, da so so hodili v šolo pri ».Slovenskem učitelju« in — nikjer drugod. Zato se moramo že baviti s temi gospodi, ki so modrost pili pač iz — sodov, ne pa iz čaše. »Prav soditi (feminizem) more le tisti, ki je dobro proučil žensko naravo, po- sebnosti telesa in duše, zasledoval socijalni razvoj ženske pri starih in novih kulturnih narodih, ki pozna nje stališče pri divjakih (Avstralija in otoki, Indijanci, afričanska plemena)«. Lepo ! Priporočamo gu. Spectatorju, da se ravna po tem navodilu. Lahko gre, kot pristaš Darwinov, še dalje ter prouči žensko vprašanje tudi pri šimpanzu in orangutangu. Videl bo, da so poslednji časih vestnejši v izpolnjevanju rodbinskih dolžnosti nego marsikateri moderni, aka- demično izobražen mož. »Glavna težnja žen.skega gibanja je emancipacija, to je oproščenje iz moške nadoblasti in vseh konvenc4jonalnil^ 184 za ko no v in nazorov, ki izključujejo žensko iz javnosti«. Malo dvoumno povedano, pa recimo, da g. Spectator noče zavijati ! »Emancipovanke zahtevajo isto mo- ralo za oba spola (Ali vam ni prav tako ?) jednakost in iste pravice za oba spola. (Gotovo !) Mnogo so že dosegle, odprte so jim šole in uradi, dandanes so ženske že zdravnice, in advokatinje. Prvoboriteljice »ženskih pravic« odločno trdijo in doka- zujejo, da sta mož in žena po naravi enaka. Pravi pomen teh vspehov (Katerih ? Jas- nost, poleg tolikih tujk. pač ni stvar »Juga« !) ocenin-.o dostojno, če pomislimo, da so grški prirodoslovci in zdravniki, kakor Hipo- krates in Aristoteles imeli žensko za pol človeka«. . . Torej modernim slovenskim študentom so stari grški prirodoslovci in zdravniki — ideali in učitelji, na katerih besede prise- gajo. Bravo. Zakaj pa ne navajajo tudi Platona? Ta sodi o ženi malo drugače. »Tudi Koran ima žensko za nepopolno bitje in ji odreka paradiž«. Za Hipokratom — Mohamed in potem še »Jugov« Spectator ! Sedaj pa smo ubite ! »V prvih časih krščanstva so se na- hajale ženske socijalno v neugodnih raz- merah, veljale so za izvor vsega greha in in zla ker je Eva zapeljala Adama, — o ti nedolžni Adam! Tertulijan pravi: »Ženska, hodi vedno v žalosti in cunjah, oči polne solza. Ti si uničila človeški rod«. Sv. Hijeromin piše: »Ženske so vrata hudičeva, pot krivice, želo škorpijonovo«. Kanonsko pravo določuje da je le mož ustvarjen po božji podobi, ne ženska, zato naj mu ženska služi in mu bodi dekla.« Kje pa je g. Spectator študiral ka- nonsko pravo? Želeli bi — tudi tu citate! »Neki Acidalius je spisal učeno (?) razpravo, da ženska sploh ni človek. Ta spis je dal povod, da se je na cerkvenem ( koncilju v Maconu (6. stoletje) prepiralo, če ima ženska sploh dušo?« Torej take gl.iposti mora upoštevati tisti, ki hoče* soditi o ženjkem vprašanju!' (xlava nas že boli! Preidimo preko iznajdbe ga. Spectatorja, »da je tudi v Atenah kipelo žensko vprašanje po raz- svetljenih glavicah« — na dnevni red, pa se pomudimo pri sledečih trditvah : »Nikakor pa ni opravičen in utrjen temelj, na kateri opirajo emancipovanke svoje zahteve, ker ni dokazano, da je moška in ženska narava enaka ampak nasprotno. Ženska ima manj in redkejšo kri, manjša pljuča in možgane (že davno ovržena laž, ki je pa sicer do- cela irelevantna, ker imajo tudi idijotje velike buče! Op. ve), — razlike nahajamo v lobanji, zobeh, medenici (Becken), polti in koži, tolšči, okroglosti udov, mišičju. Kot kurijozum navajam, da je izračunal anatom Wald e y er, da prevladujejo po odstotkih pri moškern mišice rok, pri žen- ski muskulatura j e z i k a (!)« Sedaj vidite, drage čitateljice, zakaj ne morete in ne smete biti ravnopravne z modrim Spectatorjem »Jugovim« : zato, ker imate manj krvi in redkejšo, manjša pljuča in možgane (manj nego pri Specta- torju pač ni mogoče !) razlike v lobanji (Spectatorjeva je gotovo zelo trda), v zobeh (!) in — medenici ! Pa tudi okroglost udov upliva na duševne zmožnosti. Spectator mora plavati v tolšči, ker je našel tako duhovita mesta, ki potrjujejo njegovo sveto prepričanje. Dalje piše g. Spectator: »Pritrditi mo- ramo Angležu A 11 a n u, ki pravi : Moje stal šče je, da obstoje globoki, prirodni in trajni razločki v duševni in moralni omiki. (To pa, to !) obeh spolov, vsporedno s fi- zično organizacijo. Primerjajmo moški in ženski skelet, studirajmo moža in žensko v fizijološkem in patološkem položaju, v zdravju in bolezni; opazujmo filozofsko nje respektivne težnje, opravila, razveseljevanje, 185 nje nagibe, poželenje ; pomislimo, kako ulogo igrata oba spola v zgodovininT(!) — in težko se pridružimo paradoksni tr- ditvi, da ni nikakega spolnega razločka duha in da je ta duševna različnc-st (če pa je ni?!) obeh spolov zgolj posledica vz- goje. Ženska z moškim duhom je ravno tako anomalna stvar, kakor ženska z mo- škimi prsimi, z moškimi kolki, z moško muskulaturo ali brado«. Bodi dovolj ! Ti površni citati iz pi- sateljev, katerih g. Spectator bržkone niti citai ni, dokazujejo samo to, da je gospod Spectator »velik« nasprotnik feminizma. A kdo bi ne spoštoval poštenega prepri- čanja? Ker torej pri gu. Spectatorju pred- postavljamo to, kar imenuje Latinec »bona fides<. (»dobra vera« — vidite, da znamo tudi me rabiti tujke!), svetujemo gu. »pi- satelju«, naj si poprej ogleda sovražnika, proti kateremu se je podal v »boj krvavi«. Sedaj namreč g. Spectator ne ve, kaj je feminizem, kaj je emancipacija. V klasični grški in rimski dobi feminizma, ženskega gibanja, v našem smislu ni bilo! To si naj g. Spectator zapomni, ali pa nas ovrže s citati, toda s takimi, katere bo mogoče kontrolirati. Ako nas mladi g. Spectator uboga, radi sprejmemo ponujeno rokavico in upamo, da bo potem spektralna analiza Specta- torjevih člankov ugodn.ejša nego je bila danes. Danes nam je spectrum pokazal: »Hj O«. »Jugu« pa čestitamo na takih sotrud- nikili. Dobro je vsekako, da se glasni dunajski areopag pokaže .semtertje v svoji pravi reakcijonarski luči, da bodo ga ve- dele ceniti napredne Slovenke. * Tudi »Slovenski učitelj« nam je podal v svoji 12. letošnji številki tako va- žen dokument pristno slovenske neumnosti in krščanske (?) zlobe, tako godljo zgodo- vinskih laži, drznih sofizmov in nesramnih obrekovanj, da se nam je ista sprva zdela bolj humoristična in n. pr. bolj »Brivcu« pri- kladna, nego pa resnemu pedagoškemu listu. Ker bi se pa utegnilo naš molk raz- lagati za soglašanje ali zavest o krivdi, moramo nekoliko komentirati monstrum, ki ga je v navedenem listu ponudil ver- nim ovčicam neki —k. pod naslovom : »Važnost ženske vzgoje.« Po primerni ali neprimerni samohvali, da je list, ki profanira sliko in ime veli- kega pedagoga in resnicoljuba vladike Slomška, priobčil že mnogo člankov o ženskem vprašanju, prehaja člankar in medias res. Ako nam kdo obljublja razjasniti »pravi pomen žene v človeški družbi in nevarnosti, katere mu (pomenu?) sedaj prete«, mu mi naivneži seveda to verjamemo. In zlasti, če nam obeta še »zgodovinske podatke«, kdo bi se branil slediti gu. —ku na polje historije, ki je baje učiteljica življenja! »Emancipacija žen ni nov pojav« — to je stara resnica v toliko, da namreč emancipacije ni iznašel g. —k., kateri pa še si menda tudi ni na jasnem glede tega pojma, kajti zdi se, da umeva on s to be- sedo še vedno le spolno nebrzdanost, brez vseh ovir, nekako neženiranost v nastopa- nju, kakor so si ta pojem ugotovili neki plitveži na podlagi spisov George Sandoi>é, ker niso umeli njenega nesrečnega življe- nja in ker so le površno čitali njene spise ali pa tudi samo slišali govoriti o njih. Glede pojma bi vsekako morali biti pred vsem na čistem, kajti to spričevalo nam mora dati vsak nepristranski opazovalec, da take »emancipacije«, ki bi obstajala v spolni razuzdanosti in v nečimernih, usilji- vih zunanjih oblikah, nismo nikdar zago- varjali, še manj pa jo širili. Pravzaprav bi bilo torej nepotrebno, dalje se pričkati z g. —^k, ki sam najbolj ve, da zavija resnico, da bi tem lažje udaril po nasprot- nicah. To sicer ni viteško postopanje, pa tudi ne krščansko, a dejstvo ostane vendar le dejstvo, i86 »že doba rimskih cesarjev je poznala mnogo slovečih emancipirank.« »Emanci- pirank« v našem smislu doba rimskih cesarjev ni poznala. Julija, Agripina, Mesalina in Faustina imajo z našimi eman- cipirankami manj skupnega, nego grški učitelj suženj, katerega je »cenila mlada Rimka«, z modernim slovenskim učiteljem g. —kom. Kakor je dandanes nemogoče, da bi vladali v Evropi grozoviteži kakor Neron, ravno tako je nemogoče, da bi imeli Neronovih mater — Agripin, čeprav bi bil ves svet »emancipiran«. Ako cenjeni g. —k v svoji zgodovinski resničnosti trdi, da so gori naštete razuz- danke, s katerimi meče nas slo- venske emancipiranke v en koš, sad »emancipacije«, moramo mu reči, da laže. Vzroki razuzdanosti so tičali v občem propadanju rimskega cesarstva ; zlasti ima mnogo na vesti suženjstvo. »Emancipacije« Rimci za dobe cesarjev ne poznajo, kajti to besedo in pripadajoče gibanje nahajamo prvič še le pri Fourieru za časa Francoske julijske revolucije. »Hysteron-proteron« bi bil, ako bi kdo trdil, da so bile grške becere razuzdane, vsled tega, ker so bile izobražene, dočim je vendar zgodovinsko dokazano, da je bila s heterstvom združena kot ne- kak privilegij prilika za izobrazbo. V Rimu pa je bil le ozek krog najvišjih oseb de- ležen tistih svoboščin, katere imenuje g. —k emancipacijo. Velika večina žen je ostala še vedno navezana na dom ter ni imela zunaj istega nobenih pravic. Avgust je sicer dovolil, da so bile udove, ki so imele več otrok, brez varuha, Klavdij je dopustil, da so si izbirale varuha po svoji vTjlji, Teodozij je osvobodil vse neomožene žene varuštva — a to se še nikakor ne da primerjati z nagibi in smotri novodobnega ženskega gibanja. Razuzdanost za časa rimskih cesarjev se ne da tajiti ; da se jo pa piše na račun ženskega gibanja, to je zlobna falzifikacija zgodovine, ako ni brez- primerna neumnost. 4 i Da niso bile samo žene tiste dobe pokvarjene, nam dokazujejo isti rimski pisa- telji, na katere se sklicuje (menda je kaj slišal o njih zvoniti) g. —k. Naj omenimo samo grozno razširjeno ljubezen do dečkov ! Ali je tudi to bila posledica ženske eman- cipacije ? .Sofist, kakor g. —^k, bi morda dokazal tudi kaj takega. Zakaj pa g. —k, ki išče v vrstah žen za dobe rimskih cesarjev le pikanterije, ni povedal tudi, da so rimski cesarji očitne raz- uzdanke proganjali in dali moriti, daje mo- rala omenjena Agripina na povelje Nero- novo umreti, daje Mesalino dal usmrtiti cesar Klavdij, da je Julija na povelje Tiberijevo gladu poginila v Regiju — a da je Mark Avrei dal Faustino proglasiti — za bogi- njo ter ji postaviti svetišče ? ! S tem smo se dotaknili druge zgodo- vinske laži v navedeni šašmariji, trditve ga. —k o vražah in čarodejstvih. Res je. da v višjih krogih takrat ni bilo več Rim- ljana ali llimljanke, ki bi verjela v svo- jega Jupitra in svojo Juno. A tudi tega žalostnega znamenja občega propadanja ni zakrivila — emancipacija, katere ni bilo, kakor ni bilo niti emancipirank, pa naj jih g. —k še tako natanko opisuje. Mlada »domina« se je baje sramovala dela. Hotela je biti učena. Vse je kri- tikovala. .Sramovala se je rodnega jezika. Vere ni imela nobene. Važno opra- vilo ji je bilo ples in telovadba — celo borenje v Evinem kostimu, pa ljubezenske spletke in godba, »o katere škodljivem vplivu beremo često britke tožbe« ... Ni čuda, da je ta strašna emancipacija vrgla ob tla veličastno rimsko državo ! To je sicer tretja laž, a kaj za to ! Vsak gimnazijalce bi ga. —k lahko poučil o globljejih vzrokih propasti rimskega ce- sarstva. V nadi, da mu kateri dijak stori to uslugo, preidem na važnejšo točko : »Vse to se obnavlja v naši dobi!« Torej me emancipiranke, ki se borimo iz j 187 etičnih in g-ospodarskih nagibov za ravno- pravnost žene, se sramujemo d e 1 a !In vendar so med nami koleginje ga. —ka, ki si morajo ob manjši plači ravnotako kakor on služiti svoj kruh ; med nami je takih, ki si z velikimi žrtvami pritrgajo toliko, da lahko pojdejo na dunajski peda- g-ogij študirat — emancipacije ; takih, ki se pri pošti in telegrafu, v zasebnih pisar- nah, povsod zapostavljene za moškim, po- šteno trudijo za svoj vsakdanji kruh ; pisa- teljic, ki od pisateljevanja, dasi ne sijajno, vendar pošteno živijo, — in kljub temu nam je g. —k zalučal v obraz, da se ves naš sloj sramuje dela ! Hočemo biti učene ! Da, to je res, tega se ne sram\ijemo, a ne iščemo uče- nosti pri takih sofistih in lažnjivcih, kakor je g. —k, ampak na virih resnice. Vse kritikujemo . . . Verjamemo, da je g. —k ženska kritika, da-si ni siste- matična, ker ni delo superijornega moškega duha, precej neprijetna, a take smo in ostanemo me emancipiranke ! Sramujemo se baje tudi rodnega je- zika. To nam mora g. —k še le dokazati. Ako bi pa večkrat še čitale v mili slo- venščini take gluposti kakor njegovo »važ- nost ženske vzgoje«, je že mogoče, da se tudi to zgodi ! Ples in telovadba ! Jaz, za se, ne ple- šem, vem pa, da so plesale punce že pred »emancipacijo« rimske dobe; tudi telova- dile so pred Rimljankami že Grkinje, zlasti v Sparti, torej tudi to ni zaslug-a ali krivda emancipacije. G. —k, ki je tako temeljito podkovan v zgodovini starega veka, našel bi tudi v srednjem veku »emancipirank«, kakor jih on imenuje, podobnih razuzdanim rimskim damam. Morda je že kaj slišal o nekem Vinfridu, ki je leta 741. bridko tožil, da si drže frankovski dijakoni po več — pri- ') Emancipacija vendar gre za tem, da našemu spolu priliori priložnost za delo in s tem neodvisnost ! Op. ur. ležnić . . . Morda je slišal tudi kaj o Karolu »Velikem« — proglašenem svetnikom, in o Ludviku »Pobožnem« in o krasnih vzgle- dih, ki sta jih dajala glede nravnosti. Morda je tudi čul, da je bilo na katoliških konci- lih večkrat po več tisoč prostitutk in da je na tisoče teh uesrcčnic spremljalo svete križarske vojske ! To so bile same »eman- cipiranke« v Vašem smislu, g. —k ! Hic Rhodus, hic salta ! Tako smo prišli do konca. V celem članku, lucus a non lucendo —, s katerim g. —k nikakor ni pokazal pravega pomena žene — ampak le svojo sofistiško umet- nost ali pa velikansko neumnost ¦ - našli smo le eno besedo, ki nam ugaja : h i- n a v s t v o ! Punktum. 188