•r,”?
LJUBLJANA,
8. MARCA 1967
LETO XVIII ST. 4
Kvalitetna otroška periodika — ali nič več?
ALI JE RES NEIZVEDLJIVO?
Po sledovih skrajšane sobote
se
Pogovori na temo sfcrajševa-	bi šole poskusile prilagoditi so-	strokovnost. Večji poudarek kot	—	prepovedi, z utemeljitvijo, da
nja sobotnega pouka so vse bolj	botni' urnik njihovemu prostemu	doslej so dali splošnoizobraževal-	je	stvar nepedagoška,
vredni pozornosti: o njih raz-	času.	nim predmetom, medtem ko so	Direktor poljanske gimnazije
pravljajo pedagogi, Učenci, star- Veliko je razpravljanja in na- iz ostalih izločili vse nepotreb- Franček Bohanec je povedal o ši. Vse bolj aktualni postajajo — sprotujočih si mnenj o tem — no.	tem: — Vsem, ki delamo v šo-
posebno ker je na Slovenskem argumentov, ki govore za in pro- Dijaki GTŠ imajo sedaj po 7 lah, je že dalj časa jasno, da so Šesto številko Pionirja smo	vzgajanja učencev. Zaradi reta-	že kar precej šol, ki se trudijo	ti. Sprememba, ki bo nedvomno	ur pouka na dan; prav toliko, so	sobotne popoldanske ure pedago-
dobili na šolo s spremljevalnim	tivno visoke cene lahko pričaku-	prilagoditi sobotni urnik potre-	potrebna (ki pa bo terjala še ve-	jih imeli prej — posebej, v iz-	ško brez vrednosti. Ne glede	na
dopisom založbe Mladinska knji-	jemo v naslednjem šolskem letu	bam in željam staršev, hkrati pa	liko poglabljanja) in ki navsezad-	venšolskem času, pa imajo zdaj	to, koliko družin ima prosto	so*
Oa, v katerem obvešča vodstva padec števila naročnikov Pionir- ohraniti ali celo izboljšati raven nje morda tudi v sedanjih raz- telovadbo in predvojaško vzgojo. (Nadaljevanje na 2 strani) sol © novi ceni mladinske perio- ja. Kaj pa potem? AH spet po- vzgojno-izobraževalnega dela. merah ni tako zelo nemogoča, da Poskus, ki je preživel letošnje	J J
dihe. Citiram: »-Otroška periodi- dražitev (in ponovni padec šte- Medtem ko so izdelani progra- bi morali kratko malo kar pre- poiietjej j’e pokazal uspeh že ob ka — Pionir, Ciciban, Pionirski	vila naročnikov), ali padec kva-	mi za skrajšani delovni teden	povedati že sam poskus, prizade-	prvj redovalni konferenci (pre-
list — je v težkem finančnem	litete (roto papir, črno beli tisk),	za gospodarske organizacije že	vanje...	cej manj nezadostnih) ob pollet-
Položaju. V okviru splošnih re- česar si ne želimo, ali morda (v kar odlično spričevalo, pa je za Nekatere šole — imenujmo ju pa so zaznamovali naslednje formnih prizadevanj se je tudi	skrajnosti) celo ukinitev revije?	vzgojno-izobraževalne ustanove	jih kar zelo življenjske — so	rezultate- čeprav so letos sprejeli
otroški tisk pri Mladinski knjigi	Tako bi šla v nič vsa tista dol-	kakršno koli spreminjanje urni-	kljub težavam in načelnim pre-1	dijake brez sprejemnih izpitov
znašel pred nalogo, da sam sebe	goletna prizadevanja uredniškega	ka z namenom skrajševanja so-	povedim vendarle poskušale	jih je jzdelalo ob polletju 46 3%’
vzdržuje in da postane rentabi-	odbora in sodelavcev, pa tudi pe-	botnega pouka še vedno tabu:	skrajševati sobotni pouk, eni od	janj pa 402 % Zmanjšala ’ se
len.« Pionir je dražji za 30 S-din	dagogov, ki so pripomogli, da — kljub vprašljivi pedagoški	njih pa je celo uspelo povsem	je tudi odsotnost dijakov od 3,8
ali za 30 %. Podražitev je ma-	ima Pionir današnjo veljavo, da	vrednosti sobotnih, predvsem po-	sprostiti sobotni urnik.	odstotka na 13 % neopraviče-
terialno zelo prizadela učence, je postal med šolsko mladino pri- poldanskih ur;	Poglejmo prvo, ki.se je po- nih izostankov ni več
učitelju, ki si je dolga leta priza- ljubljen, da je postal v celoti nji- — kljub dognanjem o preob- skusila v tej nedvomno odgovor-	„ ,	......
deval, da bi revijo približal hov a revija. Ali lahko ocenimo remenjenosti učencev in dijakov ni potezi:	Gradbena tehniška	7___
učencu in mu jo po dostopni ceni vzgojno škodo, ki bi s padcem na vseh šolah;	srednja šola v Ljubljani je letos *	le >>pr^'
omogočil, pa je krepka moralna kakovosti revije ali celo z njeno —kljub pripombam o pre- prvikrat skrajšala pouk na 5	... ‘p _ . ,1fn?
klofuta. Za podražitev ne krivim ukinitvijo nastala? Bila bi nepo- zahtevnosti in prenatrpanosti učnih dni tedensko. V pogovoru . 5 ^	aoDOta .	.
založbe, ker je razumljivo, da pravljiva, ZATO APELIRAM NA učnih programov, ki še danes z. ravnateljem GTS Stefanom Ho-	pV °n^’ Z& rLSal}-|e
ogromne izgube (nad 100 milijo- ODGOVORNE DRUŽBENE Čl- kličejo po izboru najnujnejšega; čevarjem, dipl. inž., in nekateri-
Uov S-din v enem šolskem letu) N1TELJE, da že zdaj ukrenejo, — kljub ugotovitvam, da ne- mi profesorji smo zvedeli, da so _ . .k. g	eiaDoratov m
ne more kriti sama, kakor ne	kar je potrebno, da bo kvalitetni	delje že zdavnaj niso več prosti	uvedli prosto soboto postopoma,	®°ls£in naiog, tanKo. pa se Tum
£iore nihče zahtevati, naj založ-	mladinski periodiki omogočen na-	dnevi za učence in dijake in	po prvotnem skrajšanju sobotnih	®trocovno izpopolnjujejo.
oa krije izgubo s sredstvi iz skla- daljnji obstoj in izhajanje.	— kljub vse pogostejšim že- ur tako, da sta imeli obe izmeni	Letos so zabeležili na GTS
dov tistih sektorjev založniških dejavnosti, ki so že	rentabilni,
Razumljivo je, da je	založba po
reformi (po občutnem zmanjšanju družbene pomoči) postavljena Pred dejstvo, da ji bo le uspešno ln rentabilno gospodarjenje omogočilo nadaljnji obstoj, zato želja ekonomski ceni tudi pri mladinski periodiki. Zato	krivim za	mmm
Podražitev družbene	činitelje.	'	<
Zakaj ? Krivim jih zato, ker so tostransko ukinili ali zmanjšali Pomoč založbi in s tem prizadeli ftsfe sektorje založniške dejavno-sb, ki so pomemben del vzgoje,
Uendar še — po analizi kupne hloči koristnikov — precej čdsa he bodo rentabilni (otroški in Mladinski listi in revije). Izdajale mladinske periodike — zara-J svojega vzgojnega pomena -	I
samo stvar posamezne založbe nekega kolektiva), ampak celotne |fi;i ‘Jfužbe, zato jo je ta dolžna podirati. Ali se morda družbeni de-idvniki premalo zavedajo vzgoj Hega pomena in koristi kvalitet-neQa mladinskega tiska? Vzgojni ^PRv je velik in ga ne bi smeli P°dcenjevati.
, Žalostna je ugotovitev, da se *dmercialni tisk, ki deluje na Principu dobička, vse bolj širi na Področju literature za otroke jn gladino, si s cenenostjo (ker ni valiteten in nima vzgojnih, mo-Plno-političnih in estetskih pre-Jnzij) ustvarja možnosti za na-ekspanzijo, kvalitetnemu ^■Pdinskemu tisku pa družba r^reka pomoč in je obsojen, za-
B. B. Ijam in zahtevam staršev, da naj pouk v soboto dopoldan.	precej zanimivih ugotovitev.
Strokovna šola, kakršna je novim umikom so še posebej za-gradbena tehniška, ima nedvom- dovoljni starši dijakov — tisti iz no svoje specifičnosti: poleg 42- Ljubljane in oni, ki imajo doma urnega pouka tedensko, vrste »vozače«. Dijaki lahko že ob pet-strokovnih in splošnoizobraževal- kih zapuste. internat in tako pre-nih predmetov, čaka dijake še iz- žive dva dni dbma, pri svojcih, delovanje programov, grafično Za ilustracijo samo izjava di-delo. Njihove počitnice so veza- jaka tretjega letnika (mnenje ne na enomesečno prakso.	njegovih sošolcev je podobno): —
Na šoli so iz leta v leto opa- Menim, da ima uvedba prostih žali pri dijakih večjo izčrpanost, sobot predvsem dve bistveni vedno več je bilo tudi izostankov prednosti: možnost pridobivanja od rednega pouka, posebno .pogo- vsesplošnega znanja na drugih ',"*f	'	sti pa; so bili »plavi« ponedelj- področjih in možnost še večje an-
' ’ '	ki. Na' sestankih so predstavniki gažiranosti v svoji stroki, kar
mladinske organizacije izrekali omogoči dijaku, da se. vsaj dan mnenje, da tako ni mogoče več ali dva sprosti šolske živčne na-naprej. Izhod je bilo treba najti, petosti. Dijaki so zaživeli poleg
šolskega življenja še izvenšolsko. PRVI KORAK:	Mislim, da je vodstvo naše šole
SPREMEMBA PREDMETNIKA napravilo velik, progresiven ko .	.	.	,	,	• rak in s tem olajšalo dijakom
Načelno je nujnost skraj- ^ rj0 njihovega cilja, za kar sevanja pouka ze zdavnaj potr- smo mu (jjjajjj hvaležni, jena — so poudarjah profesorji
— zadnjo besedo glede racionali-	SKRAJŠANA
zacije pouka pa je izrekla tudi	prtkr a tSaiva er
gospodarska reforma: doseči ob IN PRIKRAJŠANA SC
manjšem številu ur kvalitetnejši Sobotni umik je, želela priponk, poiskati skrite rezerve, izlor lagoditi utripu današnjih dni tu. čiti iz predmetnika vse nepotreb- di poljanska gimnazija v Ljubno.	Ijani. Sobotni pouk so skrajšali
Vedeli so, da je prvi korak na tri ure za vsako izmeno tako, na tej poti prav proučitev pred- da je prva izmena končala pouk metnika in njegova sprememba, ob 11. uri, druga pa okrog 14, Tega so se lotili posamezni. pred- ure. Skrajšali so pravzaprav so-metni aktivi v sodelovanju s. so- botni popoldanski pouk tako, da rodnimi šolami v Celju in Mari- so dve uri manj zahtevnih pred-boru. Ob spremembah je bilo tre- metov prenesli na dva dni v ted-ba upoštevati dijaka, strpko . in nu. Ta poskus pa je lahko živel operativo. Morali so paziti, da eno samo konferenco. Ne zato, 6. številke revije Pionir, ki je vedno zelo bo- kljub skrajšanju tedenskega šte- ker bi pokazal nerazveseljive re-
KAJ PA PISMENOST?
Široka, a nesistematična izobraževalna akcija
r<*di pomanjkanja finančnih sred- Podoba je iz zadnje —-------------------- , — »- ---------------—	------ —~	—------j— —
na životarjenje in vztrajno gato, privlačno slikovno opremljena in tehnično zgledno urejevana vila ur na 37 ne bi bila prizadeta zultate, temveč preprosto zaradi ^zndovanje. Pozabljamo, da ne rokujejo otroci šole samo v ■lubljani, Mariboru, Celju, Kra-^°P™, ampak tudi v Halo-kr\ Slovenskih goricah, Suhi ir, .ni, Prekmurju, na Krasu in Vz^ Pradelih, kjer gospodarski j. Pon in razvoj ni tako nagel rnn v razvitih predelih. Pozablja-W n*so vs* šolarji otroci star-jj, 2 visokimi osebnimi prejem-
0f’ Pozabljamo, da je mnogo Teorija gospodarskega razvoja namreč hiperpopulacija, odvečno, tem pa naj konkretne odnose med nih osnovah. Te so mnogo bolj , r°k, ki jim starši komaj lahko uči, da je za nerazvite dežele zna- ali lepše rečeno, presežno prebi- posameznimi poslovnimi enotami, pomembne od prvih, ne po svo-{ bijo najosnovnejše šolske po-	čilno dvoje	osnovnih značilnosti:	valstvo, ki se ne more Zaposliti,	potrošniki in proizvajalci v	po-	jem obsegu, ampak	zato, ker jih
tie°ščine, pozabljamo, da si tudi	to so dežele	z nerazvitimi prirod-	ali pa se zaposli le delno. Opra-	drobnostih ureja	trg.	je mogoče odstraniti,	vendar samo
^ntrocj želijo kaj lepega, zani-	nimi viri in	istočasno tudi dežele	viti imamo s prikrito brezposel- To je vse lepo	zamišljeno,	pra-	— z dovolj znanja.
ijfga, da si v svoji skromnosti	s tehnično	zaostalim prebival-	nostjo in nizko delovno učinkovi-	vilno logično in	dialektično	raz- Tako smo prišli	do problema
nekaj, kar bi bilo samo nji- stvom. Nerazviti prirodni viri ne tostjo zaposlenih, ker jih je pre- vito, a vendar imamo v praksi v naslovu. Vsepovsod beremo, ka-ric s V Halozah, Slovenskih go- dajejo dovolj dohodka za vse pre- več za dani obseg poslov.	dovolj težav. Jasno je, da si ne ko ne moremo spraviti premalo
Slo in morda še kje drugje na bivalstvo in omogočajo tudi zelo Tega smo se zavedali in z moremo zamišljati gospodarskega izšolanih ljudi z odgovornih mest, z ženskem prevladujejo družine nizko akumulacijo, s katero bi bi- ostro in jasno postavljenim pro- in družbenega življenja brez te- kamor bi spadali s šolskim zna-kodi^330 otr°ki in majhnimi do- lo mogoče bolj razviti prirodne gramom industrializacije z delno žav, saj le-te izvirajo iz vedno njem bolj podkovani in zaradi mg.' Pa	jim tudi 130 S-din po-	vire. Zato se usmerja takšno go-	uporabo	sredstev iz	tuje akumu-	večjih potreb	in vedno premajh-	tega bolj gibčni, za novosti bolj
otlo, že	ueZifc izdatek, njihovi	spodarstvo pretežno v primarno	lacije precej razvili	svoje prirod-	nih možnosti	za njihovo zadovo-	dovzetni in manj togi, po razgle-
ler. Pa so le redkokdaj deležni proizvodnjo, v tisto, ki se omeju- ne vire. Četudi nam to še ni uspe- Ijitev. Poleg teh zakonitih težav danosti manj ozki ljudje. To nam epa darila. In Pionir je darilo, je na pridobivanje kmetijskih, lo vedno in povsod, smo vendar imamo težave še sami s seboj — ne uspeva, vsaj ne dovolj dobro, nc Slga otrok želi. Dokaz so solz- gozdnih in rudninskih surovinskih dosegli marsikaj in smo na videz z gospodarskimi in drugimi odlo- ker gre za izkustveno usposoblje-nim- °irok, ki povedo, da starši izdelkov. To daje zopet nizko na dobri poti, da dosežemo še čitvami, postavljenimi na napač- ne ljudi, ki lahko še za silo do-
ko V0 denarja, da bi jim ga lah- akurrtulacijo in ne omogoča do- več. Videz je ugoden, saj smo pri- —----------—--------------------—— volj dobro delajo, če mislijo zanje
jAuPRi-	volj hitrega nadaljnjega razvoja, šli do prepričanja (razvitega po-	drugi.
Orešm TO’ da se ne bi hud0 Pre' Tak noložai in razvni ima za vsem logično in dialektično, to- KaKO »a Z nOTOČninO? Vidimo pa pri tem le strokov-PrČli proti »splošnim reformnim ^	poif^	rej pravilno), da naš sistem vse- ,	1	ni vrh, ljudi na ključnih delovnih
Tni^devanjem,., (e m družba	v•C°iime”°^am demo- buje vse eiemente, potrebne za v Prejšnji številki »Prosvet- mestih. To, kar sem pravkar re-
PirniSjco	Periodiko izdatno pod-	gra s 1	., ianf’ g.eae na ra*~	uspešen	nadaljnji	gospodarski	nega delavca«	smo na drugi stra-	kel, sicer ni čisto povsem res, ker
in “ a in	dotirala še naprej —	Vlt0st Pnrocmin virov obstaja	razvo-j:	družbeno lastnino nad	ni v debelem	tisku objavili opo-	vidimo in beremo tudi podatke o
učen *X> orn<>gočUa nabavo vsem ----------------------------------- produkcijskimi sredstvi, delavsko zorijo »Našim naročnikom«, naj prav neverjetno visoki nepisme-
dija™ ne glede na to, ali hg- RAZPISI PROSTIH (samo)upravljanje in plansko-trž- se že vendar spomnijo in porav- nosti v Jugoslaviji, Vendar pa tr-Rodr,V Sol° v Ljubljani ali na	* T nvr>jTTI ivjizcrp no gospodarstvo. Prvi od teh treh najo naročnino za naš list. Žalost- dim, da vidimo le ljudi na ključ-
Sebn m vrhu v Halozah — po-	UlTLUVmn iviasi	elementov odstranjuje anarhič- no je, da jih mora uprava lista nih strokovnih delovnih mestih,
iz fcer je založba ne izdaja Sporočamo šolam in dru- nost, ki izvira iz privatne last- toliko terjati in se dopisovati z ker o njihovi izobraženosti vsaj lrnPaklh dobičkonosnih pobud, ejm vzgoino-izobraževal- nine; dragi naj delavce kot pro- njimi, ko je vendar dolžnost vsa- govorimo, če še ne ukrepamo. To
Usnig . z. namenom pravilnega ^ rjanja in vsestranskega
Mava žiro številka Posvetnega delavca 501-8-26/1
Sporočamo šolam in drugim vzgojno-izobraževal-nim zavodom, da bomo objavili redne razpise prostih delovnih mest v aprilu mesecu. Razpise pošljite ŠE TA MESEC na naslov uprave »Prosvetnega delavca«.
izvajalce zainteresira kot podjet- kogar, ki je naročen na list, da pa je le en vidik našega sistema, nike za čimboljše poslovanje nji- ga tucii Plača...	le vidik strokovnih služb, ki
hovih podjetij, tretji pa naj z Naročnina je še vedno enaka: opravljajo v podjetju posle vode-znanstvenim spoznavanjem delo- 1° N-din za posameznike in 20 nja proizvodnega procesa (tehnič-vanja ekonomskih zakonov kot N-din za zavode. Torej — vaš na in splošna služba), posle sti-objektive nujnosti in na taki os- devizni račun bo ostal nedotak- ka z drugimi organizacijami (ko-novi postavljenih planskih ciljev njen, ker je naročnina tudi za merciala) ter zbiranja in obdelo-kot -naših želja za prihodnost, do- »Prosvetnega delavca« plačljiva vanja podatkov o gospodarjenju sega kar se da skladen in hiter še naprej v dinarjih (kot pravi (knjigovodstvo), razvoj našega gospodarstva, pri Pavliha)...	(Nadaljevanje na 2. strani)
DEKLARACIJE IN DEJSTVA
Takole beremo v prvem členu osnutka zakona (katerega po vrsti, je težko reči točno — enega zadnjih pač) o financiranju izobraževanja in vzgoje:
»ZA NADALJNJI RAZVOJ družbeno-ekonomskih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja na temeljih samoupravljanja in ZA NAPREDEK DEJAVNOSTI na tem področju določa ta zakon, kako se zagotavljajo finančna sredstva za dejavnosti in STABILEN RAZVOJ materialne osnove izobraževanja, kako se ta sredstva upravljajo in kako se dejavnosti USKLAJUJEJO z drugimi področji družbenega dela.«
Nekatere besedne zveze v tem dolgem, nekoliko nepreciznem stavku velja podčrtati, da bi jasneje dojeli, kaj je pravzaprav mislil tisti, ki je ta stavek oblikoval: »nadaljnji razvoj« — »napredek« — »stabilen razvoj« ... Navajeni smo poslušati in brati take in podobne stavke (pravimo jim tudi fraze ali deklaracije), tako da nas dostikrat niti ne motijo — ne povejo nam pa tudi ničesar. Toda mnenja smo, da je prišel čas, ko je potrebno stvari jasneje, določneje imenovati s pravimi izrazi in opustiti prazno besedičenje.
Ob -gornje izraze (podobnih vsebujejo osnutki predlogov zakonov obilo) bi radi postavili nekaj dejstev, nekaj številk, ki bodo pojasnile, kako je pravzaprav s tem »razvojem« in »napredkom«.
Da se šolstvo ne razvija v skladu z našim družbenim načrtom, dokazuje podatek, da je padel odstotek udeležbe šolstva v narodnem dohodku v 1. 10 6 na 4,3 % (od 4,7 % v. 1. 1965), čeprav bi po predvidevanjih družbenega načrta moral porasti na 4,8 % Osebni dohodki v prosveti so lani za 11 % zaostali za osebnimi dohodki zaposlenih v drugih službah. (Podatki zavoda za statistiko.)
Realna predvidevanja za letošnje leto zagotavljajo še nadaljnji padec udeležbe šolstva v narodnem dohodku. Gotovo je, da ne bd mogoče izenačiti — ali vsaj odpraviti', najbolj bolečih razlik v standardu osnovnega šolstva v posameznih občinah, marveč se bodo te razlike še povečale.
Za leto 1867 je predvideno le 9 % povečanje sredstev za te dejavnosti glede na lansko leto — če bo uspelo zbrati znatna sredstva, ki jih je doslej dajalo za šolstvo gospodarstvo. (Medtem je Hrvatska postavila v republiškem 'proračunu za šolstvo 22,3 % povečanje, Bosna in Hercegovina 22,9 % in Srbija 21 Vo.) To pa pomeni spet nadaljnji — in glede na nizko lansko udeležbo šolstva v našem proračunu zelo znatni zaostanek za splošnim družbenim razvojem.
Samo teh nekaj podatkov in številk dovolj nazorno dokazuje, kaj bo ostalo od lepih besed, če se ne bo v osnovi spremenil odnos do vzgoje in izobraževanja, če se bodo v občinskih proračunih postavke teh dejavnosti še kar naprej zniževale in bomo financirali dejavnosti, kot so nogometna in druga športna društva in podobno, zapostavljali pa potrebe vzgojnih in izobraževalnih zavodov. Vprašujemo se, kje je tisto novo vrednotenje izobraževalnih in vzgojnih dejavnosti, ki ga v obliki potreb po »široko izobraženih kadrih« in strokovnjakih obešamo tako radi na veliki zvon?
»Zakaj mora prav šolstvo plačevati sorazmerno najvišjo ceno za napake naše gospodarske politike v preteklosti?« so se vpraševali člani predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti < SRS na svoji seji 28. 2. 1967, Res, zakaj?	dh
Ob zakonu o srednjem šolstvu
Republiški sekretariat za pro- je enota. Iz tega pa še vpraša- vine, risanja, telovadbe, praktič- predvideva, da izda akt o prene-
Zbiranje dokumentacije
glasbenih šol
sveto in kulturo prezentira nov nje, ali. je ta enota — šola ali nega pouka itd. Ni meje, ki opra- banju skupščina občine, v kateri Skupnost glasbenih šol Slove- toliko časa, proučevanje njihove-»Predlog-« zakona o srednjem šol- pa je šola enota nečesa, in kako vičuje šesturno razliko v učni ima zavod sedež, razen če ni njjej ki je v primerjavi z osta- ga financiranja, pogojev za veri-stvu, ki beleži letnico 1967 (6. ja- lahko živi ter posluje brez statu- obveznosti; in če meja obstaja, predpisano, da izda ta akt (o pre-	skupnostmi raznih šol raz- fikacijo, skrb za strokovno in
nuar). Upajmo, da je s tem eska-.	ta, brez organov samouprave, brez	zakaj ne bi bila točneje p-recizi-	nehanju) kakšen drug organ. Do-	meroma mlada	— ustanovljena	umetniško izpopolnjevanje peda-
lacija predlogov končana in da	splošnih aktov itd., t. j. kako ta	rana in detajlirana npr. na 20,	bro bi bilo, da ga zakon o šol-	je bila lani —	je minuli teden	gogov, problematiko šolanja in
bo zakon sprejet v tem letu. enota te organizacije opravlja 22, 24, 26 itd. med različnimi stvu precizira.	sklicala svojo tretjo sejo. Kljub -izpitov, proučevanje predmetni-
Predlog uzakoni nove nazive svojo dejavnost posebnega druž- predmeti različnih težavnostnih Isti člen temeljnega zakona o temu pa dokazuje, da bo s svo- kov in učnih načrtov itn., ob šol: poklicne, tehniške (3. člen) benega pomena (12. člen).	stopenj? Nove metode poučeva- zavodih tudi predvideva, da akta jim prizadevnim in naglim po- vsem tem pa sodelovanje s stro-
ter s tem, da ne omenja mojstr- Zakon naj to obskurnost pred- nja brišejo razliko med predme- o prenehanju ni mogoče izdati, če seganjem v probleme glasbenega kovnimi zavodi in podobno, skih in delovodskih, jih po mo- loga osvetli in pomembnost šol ti, razliko med umskim in fizič- še naprej traja potreba po de- šolstva lahko storila marsikaj. Začetek sistematičnega dela jem prepričanju pravilno postav-	precizira skladno ali pa izven	nim delom. Zakon naj bo tudi v	javnosti, s katero se zavod ukvar-	preci nedavnim smo bili priča od-	pomeni odločitev, ki so jo spre-
Ija v zgodovino s preživelimi	vzgojnega smotra družbe (2. člen),	tem oziru sodoben ali vsaj lo-	ja. Ker so šole zavodi, ki so dolž-	bčno sestavljeni	in utemeljeni re-	jeli na zadnjem sestanku, nam*
izobraževalnimi
institucijami. Nerodno je, da republiški se- gičen.
ni, da zagotovijo družbeni skup- soluciji — prispevku k razpravi o reč, da bo skupnost glasbenih šol
4-4 ^	T T r-* rr	c h	1 1   1     £.*	n ; m« ^	.. n 1	1	c? "n 1 dCT O cn -
Dolžnost poklicnih šol je, da raz-	kretar določi šolski koledar (15. Ni	prav, da se zakon opredeli	nosti delavce z različno stro-	osnutku zakona o financiranji	že pred koncem	letošnjega šol-
širjajo izobrazbo in znanje, po-	člen), predpiše	določbe o organi-	za določila, za katera je povsem	kovno izobrazbo, ki ustreza	se-	vzgoje in izobraževanja, v kate-	skega leta zbrala vso potrebno
trebno za opravljanje dela v po-	zaciji in izvajanju izobraževanja	jasno, da jih šole ne bodo mogle	danjim in perspektivnim potre-	rj se je odločno zavzela za ob-	dokumentacijo svojih članic, poklicih, pri katerih je pomembno	odraslih (21. člen), predpiše do-	izvajati. Zato določila o delovni	bam (2. člen), mora o potrebi po	vezno financiranje tovrstnih za-	ročila o njihovem dosedanjem
zlasti praktično znanje (4. člen),	ločbe o ocenjevanju. (25. člen) in	obveznosti povsem zadoščajo,	tej dejavnosti razpravljati telo, ki	vodov in utemeljila svojo zahte-	delu, ki bodo shranjena v arhivu
Absolventi teh šol bodo nedvom-	potrjuje učbenike (26. člen), do-	vse ostalo pa je področje notranje	ima ustrezno legitimacijo. To te-	vo s široko dejavnostjo in potreb-	skupnosti in jih bodo vsako leto
no najštevilnejši v organih sa-	loči vsebino in obliko spričeval	organizacije dela izobraževalnih	lo naj 'zakon določi. To telo ne	nostj0 teh šol, ki jo srečujemo	dopolnjevali. Tako bo mogoče do-
moupravljanja — v delavskih	ter evidenčnih knjig (57. člen),	ustanov, saj so dolžne določiti	more biti samo ustanovitelj (si-	danes na vsakem koraku.	biti tudi pregled stanja posamez-
svetih in upravnih odborih de-	saj bi bilo bolje, da vsa našteta	učno obveznost s svojimi notra-	romašna občina ali delovna or- Na zadnji skupščini je skup-	nih šol im pogojev, v kakršnih delovnih organizacij, prav bi bilo, dela opravi sekretariat.	njimi akti skladno s specifičnost- ganizacija), ki morda pod vpli- nost izvolila za predsednika prof. lajo.
da ne bi bili samo najštevilnejši, Težka se mi zdi razmejitev mi svojega poslovanja. V to pod- vom trenutnih mutacij ali re- Matijo Terčelja in že sprejela Lotili se bodo tudi proučitve pač pa tudi najpomembnejši. Za-	med osnovami	predmetnikov in	ročje	spadajo tudi smernice 47.	formnih krčev meni, da ni	več	premišljeno sestavljen program,	predmetnikov in	učnih načrtov*
to bi bilo nujno, da poklicne šole	učnih načrtov,	ki naj jih pred-	člena,	ki ne bodo mogle nikoli	potreb po dejavnosti šole.	ki zajema vse bistvene proble-	kar je posebnega	pomena za po-
svoje učence tudi seznanijo z de- piše pedagoški svet SRS (17. člen) zajeti vse problematike življenja Delovna organizacija po 164. me glasbenih šol, ki terjajo nag- enotenje dela glasbenih šol v re-lovnimi procesi in z organizacijo	in med predmetnikom in učnim	in dela teh institucij. To proble-	členu ugotovi, da ni več potrebe	lo rešitev. Med prvimi je še ved-	publiki, in jih predložili pedago-
načrtom, ki ga določi učiteljski	matiko lahko uspešno rešujejo le	p0 dejavnosti šole, ki jo je usta-	no ureditev statusa glasbenih špl.	škemu svetu, prosto pot pa bodo
i akti šol, glede na impe-	novila in o tem izda sklep naj-	Neuzakonjenost povzroča, da	dali eksperimentalni dejavnosti
Slovenski mladini1. -Občanom slovenskih občin! - Slovenski javnosti!
Zemlja naše Gorenjske pod Stolom ni samo naravnih lepot bogata, temveč tudi mnogih starih domov, v katerih je tekla zibelka velikim slovenskim možem, ki so živeli v da-Ijnjl ali hUžnjt minulosti. V Doslo-vlčah, vasici med Bčgunjami In Žirovnico, je eden takih domov starosvetna kajža — rojstna ruša Frana Šaleškega Finžgarja.
Z življenjem, ki ga je živel ves zavzet za slovenstvo, v polni meri razumevajoč tisočletne težnje svojega naroda in sodelujoč z njim v najtežjih preizkušnjah, z življenjem, v v katerem je ustvaril delo. ki nam bo nenehen zgled in vir neusahljive ljubezni do domovine, velike skrbi za kleno domačo materino besedo, neustavljive zavzetosti za svetlo rast mladega rodu in neuklonljive predanosti dobremu, naprednemu in vrednemu, se je Fr. S. Finžgar kot človek In umetnik uvrstil med tiste sinove slovenske matere, ki jim bosta nenehno veljala naša hvaležnost in spoštovanje.
Iskren namen, da se Flnžgarjeva rojstna hiša, ki je tudi vreden in zanimiv spomenik starega kmečkega stavbarstva, preuredi v muzej, so doslej preprečevale kulturnemu snovanju ne zmerom naklonjene In Izjemne razmere, ki danes celo grozijo, da se preureditev če že ne onemogoči, pa prav gotovo ob nepopravljivi In n enadomest j Uvl škodi zavleče v nedogled In negotovost. Zato je bil za odkup Finžgarjeve rojstne hiše In njeno preureditev v muzej ustanovljen odbor, ki so v njem kulturni, javni In družbeni delavci jeseniške in radovljiške občine; odločno se bodo trudili, da se Flnžgarjeva rojstna hiša čimprej odkupi in preuredi v kulturni, spominski in narodopisni muzej.
Za uresničitev tega namena se odbor obrača na slovensko mladino, vse občane slovenskih občin in vso slovensko javnost s pozivam in prošnjo, da po svojih močeh prispevajo v sklad za odkup Finžgarjeve rojstne hiše. Samo deset starih dinarjev naj prispeva vsak Slovenec in Flnžgarjeva rojstna hiša bo odkupljena in preurejena v muzej! Ob tem pozivu in prošnji vodi odbor misel In prepričanje, da hvaležna oddolžitev spominu pisatelja tako zelo branega in priljubljenega romana, kot je »Pod svobodnim somcem«, ni samo dolžnost občanov jeseniške občine, temveč vsega slovenskega naroda. Ne smemo pozabiti, da je bil prav Fr. S. Finžgar pobudnik In zavzet navduševalec slovenske mladine pred vojno, da je s svojim prispevkom odkupila In v naši skupni lasti ohranila rojstno hišo velikega Vrbljana dr. Franceta Prešerna.
Tudi tokrat se bo gotovo vsa slovenska mladina odzvala našemu pozivu; o akciji bo natančneje seznanjena še prek svojih šolskih vodstev. Vse druge posameznike, društva, delovne in družbene skupnosti pa prosimo, da za odkup Finžgarjeve rojstne hiše In za njeno preureditev v muzej namenjena sredstva nakažejo na žiro račun številka 5153-679-2135 na naslov zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Jesenice — sklad za odkup Finžgarjeve rojstne hiše.
Odbor za odkun Finžgarjeve rojstne hiše s hvaležnostjo računa na kulturno zavest in razumevanje nas vseh. Svojo nalogo šteje za neogibno dolžnost vsega našega naroda: o poteku dela bo sproti obveščal slovensko javnost.
Odbor za odkup Finžgarjeve rojstne hiše Jesenice
Jesenice, v februarju 1967
zbor izobraževalne institucije, notranji	______ ___ _ _______________r
Učitelji gimnazije pa so po za-	rativ dela in specifičnost pošlo-	v}jjj organ, t. j. delavski svet te	mora glasbeno šolstvo še vedno	in s pozitivnimi dosežki seznanja-
organizacije (53. člen), ne oziraje	prenašati vso težavnost »neob-	U vse glasbene šole, ki so čla-
člen) se na njeno dejavnost in naloge veznega«. To se je pokazalo tu- niče skupnosti.
_=_____ ^__________ _______ at z (53. člen drugi odstavek) in ne di v zadnjem osnutku zakona o Za strokovno izpopolnjevanje
sestavni del vzgojno-izobraževal-	določbo, da šola sme začeti delo,	glede na mnenje delovne skupno-	financiranju vzgoje in izobraže-	bodo organizirali seminarje, ki
nega dela, toda ne samo v poklic-	zato ni potrebno, da sekretar od-	sti izobraževalne ustanove, orga-	vanja, ves čas pa povzroča ne-	bodo prilagojeni potrebam in že^
nih in tehniških (19, člen), tem-	loči (52. člen), da mora šola za-	nov in organizacij, ki so zaintere-	gotovost med pedagogi in ima	Ijam posameznih šol. Seminarji
Strane Za delo zavoda (107. člen),	svoje posledice tudi pri samem	ne bodo zgolj teoretični, temveč
Ni dvoma, da je tak sklep ne-	delu šol,- ki bi se lahko razvile	bodo imeli praktičen značaj; vod-
____	__ .	zakonit, toda možen in je zato v pomembna kulturna žarišča v je seminarja bodo praktično de-
uk različnih kvalitet. Na gimna-	be za njeno dejavnost, ‘učno-	lahko neprijeten — ne le za eno	občinah, pa morajo prav zaradi	lali z učenci,
zijah je ta pouk fakultativen (20.	vzgojni zavod preneha. Zakon ne	obstoječo izobraževalno instltuci-	tega svojo dejavnost — v na-	Na skupščini so izvolili tudi
člen) in s tem na najboljši poti,	omenja, kako se opravi to prene-	jo ali več, temveč tudi krivičen	sprotju s potrebami občanov —	posebno komisijo, ki bo sestavila
da bo zamrl.	hanje, ne omenja republiškega za mladino in družbo ter usoden ožiti.	predloge za izdelavo meril, po
Pod vplivom mnenja nekate- organa, ki naj bo prisoten le pri za samo delovno organizacijo, ki Med osnovnimi nalogami katerih naj bi financirali glas-
kanu nesposobni, da opravijo to vanja. delo.	Povsem pravilno (51.
Nedvomno je praktičhi pouk ugotovi republiški sekretariat z
več v vseh srednjih šolah. Gle- časno prenehati z delom, de na specifičnost šol je fond ur. Če šola ne dela več kot 3 le-nujno različen in praktičen po- ta (54. člen), ali če ni več potre-
iz kratkovidnosti,	neurejenosti	skupnosti je usklajevanje dela na	bene šole. Merila bodo morala
kadrovske službe, ali iz drugih	glasbenih šolah, prizadevanje za	biti postavljena tako široko, da
brezsmiseln,	Temeljni zakon	o	zavodih	(Ur.	vzrokov zavira delo	prav na pod-	izboljšanje vzgoje in izobraževa-	jih bo mogoče prilagoditi tisti
odvzame 1. SFRJ,	št.	5-33/65)	za	to	zvrst	ročju, kjer je to	delo najbolj	nja, izdelava samoupravnih ak-	Izobraževalni skuonosti, v kateri
D. Kraigher tov, ki jemlje posameznim šolam se šola nahaja. Poslali jih bodo
posameznim šolam, ki bodo o
rib strokovnjakov, ki zastopajo rojstvu in indiferenten pri smr-stališče, da je popravni izpit iz ti. praktičnega pouka zakon zelo nejasno -----------
učencem pravico do popravnega zavodov ni precizen. 106. člen potrebno, izpita (22. člen). Stališče omenje-
nih strokovnjakov temelji na, sedanjem, marsikje povsem neurejenem načinu poučevanja. Praktični pouk je enakovreden (če je v predmetniku) s poukom ostalih predmetov. Fond ur predmetov je različen. Rezultat učenčevega napredovanja se odraža V znanju, navajenosti in ročnosti
KAJ PA PISMENOST?
(Nadaljevanje s 1. strani)
M. K*
Iz glasbenih šol
njih razpravljale in dale ustrezne pripombe. Ob koncu so ponovno poudarili zahtevo po obveznem financiranju vseh glasbenih šol: tistih, ki so že lahko široko raz-. vile dejavnost, pa tudi onih, Id
spodarskega razvoja, gospodarski dovolj, da bi jih ta »poplava«	sladi materialm pot.d
razvoj pa pomeni razen višjega sploh mogla pritegniti in jim ko-	da ne morejo P0100 23
Drug bistveni vidik našega stvarnega narodnega izdelka in ristita.	ziveu. •	_
ne samo pri praktičnem pouku, sistema pa so orgajni, ki na os- dohodka tudi višjo strokovno Ta, na videz široka akcija, je temveč tudi v nizu drugih ob- novi predlogov teh strokovnih usposobljenost in višjo raven torej premalo široka, ne zajema veznih predmetov. Zakon ne sme siužb sprejemajo odločitve, znanja, razgledanosti, vzgojeno- petine prebivalstva. To je mnogo, enega predmeta postavitivizjemen upravljajo,/torej — (samo)uprav- sti, kulturnosti. Ne le pomeni — dovolj, da lahko trdim, da ni si-položaj in mora učencem dovo- nj organi. Neposredni proizvajal- predvsem vse to zahteva, kajti stematična In bi jo morali do-liti prosto Izbiro med predmeti, Cj sami odločajo, kajti oni so (se- brez znanja, vsaj osnovnega zna- polniti z ukrepi, ki bi ljudem ne ki jih želijo utrjevati med po- Veda kolektivno, v merilu vse nja, ne moremo ničesar delati, še ie dali možnost za izpopolnjeva-letnimi počitnicami. Ni strokov- družbe gledano) lastniki proizva- manj opraviti, še manj ustvariti, nje osnovnega znanja, ampak bi njaka, ki bi mogel predvideti, da jalnih .sredstev in torej njim pri- skratka ne moremo se dalje raz- jih k temu nekako prisilili. Vi-negativno ocenjen učenec iz pada pravica do odločanja o upo- vijati, najbrž pa ne moremo osta- deti je, da ljudje sami nimajo praktičnega pouka ne bo zado- rabi teh proizvajalnih sredstev in ti niti na že doseženi ravni in že (več) pravega zanimanja za izo-voljil na popravnem izpitu. Ce izdelkov. In bolj ko je gospodar- doseženem mestu v svetu. Zakaj braževanje, ali pa se ne zavedajo pa je to le kazen, bi bilo ustrez- stvo razvito, bolj je zapleteno,' ne? Preprosto zato, ker smo pre- njegovega pomena, ali pa so zanj neje, da ima tak izjemen polo- večje morajo biti (iz tehnoloških malo usposobljeni, da bi lahko premalo stimulirani, da imajo to-žaj — slovenščina.	in organizacijskih razlogov) po- dobro upravljali in se nam prav rej vtis, da se jim ne splača iz-
Vprašanje učnih pogodb je slovne enote, ki jih imenujemo lahko zgodi, da bomo upravljali popolnjevati lastnega znanja, če-zgodovina (27. člen) skupno z na- delovne (širši pojem) oziroma go- tako, da si bomo‘pojedli ali pre- prav bi bilo potrebno za uspeš-zivom vajenci, njih nagrajevanje spodarske (ožji pojem) organiza- topili v avtomobile in druge ma- nejše delo, četudi ria formalno itd. Ta zgodovina je — žal — eije. In čim večje so te organiza- terialne rezultate razdeljenega istem delovnem mestu. Videti je, še vedno prisotna. S črtanjem cije, bolj mora biti (samo)uprav- dohodka še stroje, s katerimi si da se tega premalo zavedamo vsi, tretjega odstavka tega člensf bo Ijanje decentralizirano, da bi res pridelujemo vsakdanji kruh. od vodilnih delavcev v družbi, v zakon skrajšal dobo agonije, v in ne le na papirju sprejemali _	,	.	,, delovnih organizacijah do nepo-
nasprotnem primeru jo bo zakon odločitve neposredni proizvajalci. av ^ - n	_rav njg _e sredno prizadetih. A vendar je
podaljšal, kar naj mu ne bi bil Toda> kdor hoče odločatit mo- simisti6no> brez prav kmalu in to ™an;le bistvenega pomena za namen.	. j- ra nekaj vedeti, znati; mora vsaj sistematično zastavljene široke nadal.toli razvoj našega gospodar-
Vsa naša zakonodaja le disenp- v redu	^ ^aj gre; si. akcije za opismenjevanje in za ‘^va- druzbe m vsake^a n^enega
linske ukrepe nadomestila 7	’	j &	>	t- j j	J'«’-'«
člana.
Zato zopet vprašam; pismenost? '
Matjaž Mulej
kaj pa
Za mlade poslušalce bo Mladinsko glasbeno uredništvo RTV Ljubljana pripravilo 14. III. oh 9.40 uri radijsko odaio »Mark« skače«. V njej bo sodeloval? Glasbena šola iz Domžal. Svo.l nastop posveča osnovni šoli v Dobu pri Domžalah, osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku io Frana Albrehta s podružnicama v Mekinjah in Nevliah.
V naslednji oddaji 21. ITI. oh istem času pa lahko poslušat« gojence iz Glasbene šole Most«; Nastopili bodo v oddaji »Ul o vi me«, ki jo posvečalo osnovnih1 šolam v Mostah, Poliu, Sostreih' Jaršah, Hrušici In Vevčah.
Vljudno vas vabimo k poslu' šaniu obeh oddaj. Svoie mnenje in pripombe sporočite i« naslov RTV Ljubliana. Tavčar' jeva 17, Mladinsko glasben« uredhištvo.
PO SLEDOVIH skrajšane sobote
(Nadaljevanje s 1. strani) laboratorijsko delo. Ce bi bil«
kakšen dan na umiku nekaj ve
f Usti
publiški sekretar za prosveto in	pod več ali manj demagoškim	pismenost med izdelovalci in pre-
kulturo izdal predpis o disciplin-	vplivom skupin ali posameznikov	delovale! in pridelovalci, skratka
skih ukrepih. Prav bi bilo, da te-	iz svoje okolice in praznega za-	n?ed vseTm proizvajalci; brez ak-
ga ne bi storil.	upanja svoje nesposobnosti do	"'f “ to> da Pismene prisilimo,
Nagel razvoj višjega in viso-	njjh, ki imajo	morda prav,	morda	v ■ netih ^Ih^ekai todtmv tvv
kosolskega študija zagotavlja,	D	tudi vendar teea	ne bo	vsai,?etlh . lh nekal tednov poda je drugi stavek drugega	P	d	™ toga	ne	svetih svojemu izobraževanju,
odstavka 37. člena brezpredme-	sposoben Preveriti, pretehtati m	svojj razgledanosti; brez takšne
ten, saj imamo za vse smeri iz-	t°I'ei zopet ne bo v resnici uprav-	akcjje skratka bomo v kratkem
obrazbe v tehniških šolah tudi	‘l31’ ampak le kimal.	dosegli, da postanemo po izobra-
ustrezno ali vsaj podobno smer To je gotovo točno, tako kot ženosti zopet povsem nerazvita na višjih šolah. Zato naj imajo je točno, naj sprejemajo odločit- dežela, ki se zaradi tega ne more
vsi učitelji in tudi učitelji prak-	-on ’ rod n;	nn^vnialri	in kot	razvijati naprej, ampak nazaj.	.	.	_
tičnega im laboratorijskega po-	p nnn;.	p , ih +r,xn. da	Dosegli bomo pa tudi to, da bo	f>oto> bi morali upoštevati še na- takih -predmetov — meni F.	8^
uka dolžnost, da si pridobijo vsaj	(e 1)0 znamn poaaiKi i c o,	(samo)upravljanie še boli samo	slednje;	utrujenost	mladine	za-	hanec — to gotovo ne bi bilo n«'
izobrazbo prve stopnje visoko-	Je med Jugoslovani za dobre tn	formalnP p^jevanie predlogov	radi Prevelikega	števila	tedenskih	pak.
šolskega študija.	milijone nepismenih. Kvalificira- ali pa	n^anjg ln nera. učnih ur, zabave in plesi, ki jih
Ce zakon dovoljuje, da ima no odločati pa morejo le tisti, ki zumevanja odbijanje predlogov organizirajo za mladino ob so-	ZAHTEVA STARŠEV
učitelj isto izobrazbo, ki jo daje	so precej več kot pismeni, ki so	koristnih za nadaljnji	razvoji in	dijaki,	ki	stanujejo	izven	Še bežna informacija z	be®£
šola, na kateri poučuje, t. j., da	vsaj razgledani, če že ne kolikor	torej tako ali drugače	samo dra-	Liubliane> se	vozijo domov,	mno-	grajske osnovne šole dr.	Vi^
je pred svojimi učenci le za pet	^^^0 izobraženi. Te go zapravljanje dragocenega časa. ®°	se pripravlja na odhod Kraigherja. Tudi ta ljubljansK*
-------------------------------- let dela na delovnem mestu, se	. i__Hrn k . .-h-	...	12 Ljubljane. Nič manj utrujeno šola je morala prekiniti uvajanj0
prizadeti učitelji prav gotovo ne “	.	___ Prej sem napisal, da še nisem ni pedagoško osebje, če prebije skrajšanega sobotnega urnik«"
dela, kar je po Predlogu dolžnost bodo trudili, da bi svoje obzorje no> alnPak želim le ponovno opo- njkjer zasledil niti drobne vesti poleg napornega dela med ted- Kakšno je bilo mnenje staršev 0 le tehniških	šol	(5.	člen).	širili. Delavce na delovnem me-	zoriti nanjo, ker je izredno po-	0 kakjnj sistematični	akciji za	norn	Se v soboto	v šoli več kot	tem, smo lahko razbrali iz	dop1'
Pomembno	in nadvse resnično stu učitelja in vzgojitelja v sred-	membna za naš nadaljnji gospo-	opismenjevanje in njegovo na-	6	? ur-	sov šoli, o tem pa nam je P°’
je, da so šole zavodi, katerih njih šolah bi moral zakon pri- darski razvoj.	daljevanje Morda se s tem kdo Po mnenju F. Bohanca ob se- vedal tudi ravnatelj Hardvtk
dejavnosti so posebnega družbe- siliti, da z dvigom izobrazbe in K .	.	,	.	strinia in nostavlin namrotnn danjem predmetniku za gimnazije novar; — Na sestankih so stai£
nega pomena (12. člen). Vendar kulture pomagajo šoli k uresni-	m so	ŽV,	. nasprotno vsekakor ne bi moglj uvesti	zahtevali pojasnilo zaradi uki<
se šole lahko ustanovijo kot or- čevanju vzgojnega smotra (2.	f3 a^	č*® kaj pa šole za izo- ste sobote. Le-to bi morali uva- ve skrajšane sobote in zahtev^
ganizacijske enote šolskih cen- člen).	F***,	... p - vpnničem brazevanJe odraslih, knjige, ča- jati postopoma. Kot vsako spre- naj ta dan prilagodimo njihovi111
trov ali drugih organizacij (49. Izjeme naj zakon obravnava v z®	pa s®	n ” . sopisi, filmi, gledališča, televizija, membo bi bilo treba tudi to do- željam in težnjam. Svojo zah*«'
člen). V tem primeru se svojstvo prehodnih in končnih določbah,	J kakšni sistematični akdii radl°' Določene logike in uteme- bro premisliti, predvsem pa raz- vo so utemeljevali s tem, da sts
zavoda prenese na šolski center zlasti za učitelje, ki imaj'd več	onismenievanie za nridobiva- 1-ienosti tem ugovorom ne gre od- iskati pedagoško vrednost sobot- edino sobota in nedelja dne'^
oziroma na organizacijo, šola.ob- kot 20 let prakse v šolstvu, a . p	nismenosti in za nie- rekati, a vendar — takšne oblike nega popoldanskega pouka in do- ki sta pripadala družim, da uče«
drži svoj naziv, svoj pečat, sW nimajo z zakonom določene ozi-	“^novn^ i£- delujejo že vsaj desetletje šS pustiti eksperimentiranje.	d zaradi ene ali dveh ur pci>%
kovne organe in predstojnika ter roma zahtevane izobrazbe.	nSvanie mtem v^- vilo izdanih kni e narašči čašo Učne ure bi bil° treba razP°-	v ostalih dneh tedna mf
sme samostojno proučevati in Za vse delavce je delovna ob- novno’raze’edinost kaiti Tele od nisov izdajamo of x ^	redi'ti tako, da ta razporeditev ne bili toliko obremenjeni, da bi }°
vzgajati.	veznost 42 ur tedensko (44. člen). 3”°^ 'kolikor toliko	^te’evizi a bi prizadela dijakove zmogljivo- vplivalo na njihovo počutje £
Ce je takšna enota v okviru Učna obveznost pa je različna ^	^ ™or	prodira vse širše med ljudi - in sti niti kvalitete pouka. To pa je učni uspeh. Nasprotno, so uteH^
šolskega centra, je zadeva jasna, za učitelje teoretičnega pouka tj. ...	.	"F?®	.’	A , obenem s tem slišimo, da je isto- bolj problem metodičnega dela in Ijevali — taka ureditev urn^j
Šolski center ima svoj statut (13.	22 in za učitelje praktičnega po-	7Tr.„p.	, F P „hr„t=	časno	z naraščanjem vseh teh	režima na šoli kot	pa predmetni-	je bila boljša, ker so bili uče««
člen) in vse organe samouprave uka t. j. 28 ur tedensko (45. člen).	materiale za seio	raznih možnosti za individualno kov. Izbrati bi bilo treba osnov- ob nedeljah res prosti in spr(r
(55. člen), enota tega centra pa Ni jasno, zakaj zakon loči uče-	J ‘	izobraževanje število nepismenih 03 izobrazbena .področja (za gim- ščeni.
pečat centra z imenom enote (to- telje, saj so le predmeti različni. Kaj je torej z našo pismenost- vegje kot pred ^ ajj cek) _red nazijo npr. slovenščino, tuj je-	*
rej ne »zadrži« svojega pečata). Morda je vzrok le v tradiciji, jo? To je. pomembno vprašanje, 15 leti Ta »D0Diava<< možnosti za zik in matematiko) in jim v ur- Kot vse novo. si tudi skrajp' Ce pa je takšna enota v okviru morda pa je vzrok za takšno sta- še posebej pomembno za nas, ki . , ■	,Jv; ,	.	1 niku postaviti težišče, tj. prepu- na .sobota s težavo in počasi uti«
druge organizacije, se poraja	lišče v težavnosti učno-vzgojnega	smo po	namenih in silnicah raz-	J	J izoorazevanje torej ne	stitl jirn najbolje	ure. precej je	pot v šole. Pot. ki morda ni
vprašanje, kaj je ta druga orga-	dela. Ce razpravljamo o težavno-	voja in	po družbenih	odnosih	na-	uspeva	zajeti tiste petine nepis-	predmetov, ki ne	zahtevajo to-	neizvedljiva, kot je videti.. •
nizacija, kakšno dejavnost ima	sti, moramo konfrontiratd težav-	predna	socialistična	država.	So-	menih	Jugoslovanov, ker ji pač	Hkšne obremenitve: telesna vzgo-
!n kakšne zahteve do šole, ki ji nost pri podajanju jezika, zgodo- cializem pomeni višjo stopnjo go- ne zmorejo slediti, saj ne znajo ja, tehnična in estetska vzgoja,	Marjana KunW

ALI BO TREBA SLOVENSKO ŠOLO V BEOGRADU UKINITI?
Tretjega aprila bo minilo dvaindvajset let, odkar je bila ustanovljena štirirazredna slovenska osnovna šola v Beogradu. Do novega financiranja je šola delovala kot samostojna ustanova — Osnovna šola Ivana Cankarja. Za-
1945 predlagalo prosvetnim oblastem ustanovitev slovenske osnovne šole v Beogradu, je namreč že pred mnogimi leti prenehalo delovati.
Vzrokov za tb, da je učencev vedno manj, je več. Povojna ge-
nova z vso oskrbo, ki sprejema otroke že ob šesti uri zjutraj.
Ce bi obveščanje staršev pri prešolanju pripomoglo k večjemu številu učencev, bi šola najbrž tudi v teh kritičnih letih lahko še nadalje obstajala. To pa je
Zvezno pedagoško posvetovanje v Mariboru
radi premajhnega števila učencev neracija otrok je odrasla, v Beo- tudi želia tukaišnieHa prosvetne: pa je ze nekaj let vključena v	— o,	tuch zeUa tukajšnjega prosvetne
upravo srbske osnovne šole Petar Petrovič Njegoš, v kateri je tudi dobila svoj prostor.
. Pogoji za delo so sicer mnogo boljši kot v povojnih letih, saj smo v dveh manjših prostorih dobili svojo učilnico, primerno za kombiniran pouk. Šola je v središču mesta, v ulici Generala Ždanova 61, in ima dopoldanski pouk.
Nekaj let po osvoboditvi (od 1953 do 1960) je obiskovalo pouk vsako leto okrog 50 učencev, na šoli pa so poučevale tri, pozneje pa samo dve učiteljici. Zadnjih pet let pa je učencev vedno manj. Letos obiskujejo v drugem polletju šolo le štirje učenci: dva drugi in dva peti razred.
V primeru, da prihodnje šolsko leto ne bo na novo vpisanih
gradu pa je vse manj mlajših slovenskih družin. Tudi tistim učencem, ki stanujejo v Novem Beogradu, je prenaporno prihajati k pouku v stari del mesta Eden od vzrokov pa je najbrž tudi neobveščenost.
Morda bi pri prešolanju otrok iz Slovenije v Beograd lahko učitelji obvestili starše o beograjski slovenski šoli. Naj navedemo zato o njej nekaj podatkov. Šola ima navadno kombiniran pouk za dva razreda, toda samo za telesno vzgojo, likovni pouk in glasbeno vzgojo, medtem ko za ostale predmete pouk ni kombiniran. Ker učenci ne prihajajo istočasno k pouku, dela učiteljica po šest ur dnevno. Poučujemo po predmetniku in učnem načrtu za slovenske osnovne šole. Poleg tega imajo učenci dopolnilne ure srbohr-
ga sveta.
Ida Martinovič
Predsedstvo Zveze pedagoških društev Jugoslavije, ki ima svoj sedež v Beogradu, bo priredilo 10. in 11. letošnjega marca v Mariboru dvodnevno. pedagoško posvetovanje z naslovom
»■Odgovornost družbe za moralno vzgojo mladine v današnjih razmerah.«
učencev, bo treba šolo ukiniti, vaščine, tako da se lahko kasneje
toda pozneje se najbrž ne bo nihče zavzel za njeno ponovno ustanovitev. Slovensko kulturno društvo Franceta Rozmana, ki je 1.
brez težav vključijo v šesti razred srbske osnovne šole. Pouk je samo dopoldan. Blizu šole je za šolarje vzgojno-varstvena usta-
Dva prevoda temeljnih dokumentov OZN
Društvo za Združene narode za področja njenega delovanja, se je SR Slovenijo je v slovenskem Društvo odločilo tudi za prevod
in izdajo publikacije »Temeljni podatki o Združenih narodih«. Publikacija na zelo pregleden način tolmači funkcije in delovanje OZN in njenih agencij ter je posebno priporočljiva ža mladino, ki se želi seznaniti z osnovnimi podatki o delu te svetovne organizacije.
Ustanovno listino in »Temeljne podatke«, za slovenski knjižni trg prav gotovo pomembni in koristni publikaciji, bodo prevzeli v prodajo Občinski centri mladinskih klubov OZN ter Mladinska knjiga. Prodajna cena za Ustanovno listino bo 4,00 novih dinarjev in za »Temeljne podatke« 3,00 novih dinarjev.
prevodu univ. prof. Ivana Tomšiča založilo in izdalo Ustanovno listino Združenih narodov in statut meddržavnega sodišča. Po mnenju sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu SR Slovenije je to doslej eden najboljših prevodov obeh temeljnih dokumentov Organizacije Združenih narodov pri nas. Prevod, ki vsebuje že najnovejše spremembe
Učenci beograjske slovenske šole na izletu
Zaključek tekmovanja gorenjskih kovinarskih šol
V Šolskem centru Iskra Kranj je bilo 25.februarja zaključeno tekmovanje gorenjskih vajeniških In poklicnih šol kcjyinske stroke, ki so poslale na to tekmovanje tričlanske ekipe: poklicna šola Jesenice, poklicna šola Iskra Kranj, poklicna šola Radovljica, vajenska šola Kranj', poklicna šola Skolja Loka, poklicna šola Domžale In poklicna šola Iskra Iz Ljubljane, ki se je udeležila tekmovanja izven konkurence.
Tekmovalo je 21 učencev, ki so poleg testov iz tehničnega risanja, tehnologije obdelave in tehnologije materiala, morali v 12	'
resnici preizkus teoretičnega znanja, udarili, da velja s takšnimi preizkusi dokaj zahtevni, sestavljeni iz več Ina- znanja še nadaljevati, saj vzpodbude, s katerimi se je učenec tokrat jajo učenčevo prizadevnost in voljo prvič srečal, pokazali pa so — poleg učiteljev za strokovno izpopolnjeva-ravnl učenčevega znanja — tudi raven nje. Rezultati tekmovanja, ki so učiteljev, ki poučujejo te predmete ugledno spričevalo za poklicne šole, na strokovnih šolah. Člani komisije, pa potrjujejo obenem tudi kvaliteto ki je ocenjevala tekmovanje, so po- samega sistema poklicnega šolstva.
GLASBENE UGANKE
dokaj zahteven predmet, t. j. »snemalec«. Čeprav so bDi to učenci prvih letnikov, ki so bili deležni le petme-listine, je oskrbel Inštitut za med- sečnega pouka v šolah, so vsi razen
logo uspešno opravili. Najboljši so bili učenci jeseniške poklicne šole, ki so zasedli prvo mesto v tekmovanju med
narodno pravo in mednarodne odnose pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ker še vedno zelo primanjkuje v slovenskem jeziku gradiva, ki bi predvsem mladim ljudem v čim bolj razumljivi obliki prikazalo strukturo OZN in glavna
ekipami in posamezno, za njimi pa so se uvrstile: poklicna šola Iskra iz Kranja, poklicna šola Radovljica, vajenska šola iz Kranja, škofjeloška poklicna šola idr.
Po mnenju komisije, ki je delo ocenjevala, so bili testi, ki so bili v
Letošnja konferenca aktiva glas-urah izdelati benih pedagogov občine Moste-Polje, ki je navadno vsakoletni pregled problematike glasbene vzgoje v tej občini, je imela letos nekoliko drugačen značaj: poudarek je bil predvsem na strokovnem izpopolnjevanju pedagogov. Temu je bilo namenjeno tudi predavanje svetovalca republiškega zavoda za šolstvo prof. Pavla Kalana o problemih osnovne glasbene vzgoje. V drugem delu konference pa je ravnateljica glasbene šole Moste Polje Draga Svetina seznanila udeležence tudi z letošnjim načrtom te šole za delo z osnovnimi šolami in vzgojno-varstvenimi ustanovami. Tudi letos so
namenili za 1., 2. in 3. razred osnovnih šol glasbene uganke — obliko glasbene vzgoje, ki jo v tej občini že nekaj let uspešno uvajajo: otroci lahko iz skladbe uganejo vsebino, obenem pa se seznanijo z inštrumenti.
Vzgojiteljice in učiteljice bodo lahko hospitirale v glasbeni šoli in se tako praktično izpopolnile v vseh instrumentih, ki pridejo v poštev pri glasbenem pouku v teh zavodih. Za učence višjih razredov in gimnazijce pa bo glasbena šola kot center za glasbeno vzgojo v občini že prihodnji mesec pripravila koncerte s komentarjem.
mk
Vsebinski koncept posvetova- bo obravnaval dr. Franc Pedičeli nja je pripravila posebna komisi- Protislovja v našem dosedanjem ja zveze v Beogradu, organizacij-sko-tehnične priprave za sprejem udeležencev iz vseh republik pa je prevzelo mariborsko pedagoško društvo. Takega pedagoškega posvetovanja — v tako širokem obsegu in na najvišji strokovni ravni — kot se obeta letos, ni bilo v Mariboru v vseh povojnih letih.
Razprave na posvetovanju bodo v plenarni sekcij skl obliki.
Uvodni referat o Nekaterih kategorijah in problemih socialistične morale-bo imel beograj ski univerzitetni profesor dr. Vuko Pa-vičevič, s svojim referatom na temo Osnovni pedagoški problemi moralne vzgoje šolskih otrok, pa ga bo dopolnil dr. Dragutin Fran-kovič iz Beograda. Obe temi bosta obravnavani plenarno prvi dan od 9.—13. ure.
Popoldan (od 16. do 19. ure) in naslednji dan (od 8. do 12. ure) bo več koreferatov (dr. Nikola Pot-konjak, dr. Ljubo Kmeta, dr.
Franc Pediček, Ljubče Koprov-ski) in zatem 25 do 30 strokovnih poročil, vezanih na posamezne vidike vodilne problematike. Tako
moralnem oblikovanju mladine, dr. Iva Šegula bo prikazala po anketno obdelani snovi Nekaj etičnih stališč učencev 8. razreda osnovnih šol v Sloveniji, Vida Rudolfova pa bo opisala Vplive priseljevanja in odseljevanja staršev na moralno oblikovanje otrok v šolskem okolišu. Drugi slovenski poročevalci bodo še: Marica Dekleva (Spontana in organizirana moralna vzgoja), Jože Valentinčič, Nada Gostičeva, Draga Humekova, Renata Mejakova in drugi. Kot vidimo, bo slovenski delež posvetovanja sorazmerno precejšen in tehten.
Letošnje posvetovanje v Mariboru bo imelo strog delovni značaj. Zato je omejeno tudi število udeležencev na največ 100 povabljenih sodelavcev in gostov.
Drugi dan popoldan ob 15. uri se bodo zbrali delegati zveze na Pohorju, kjer bo skupščina zveze pedagoških društev Jugoslavije in volitve novega odbora za naslednjo mandatno dobo. K čim lepšemu uspehu tega posvetovanja bo po svoje prispevala tudi skupščina občine Maribor.
Uspešna pedagoška akcija
Le tako je mogoče oceniti tekmovanje za bralno značko, ki je letos že sedmič po vrsti doživelo svojo reprizo in zajema že tri četrtine šol v naši republiki. Zamisel, ki je nastala pred sedmimi leti na osnovni šoli Prevalje, kjer so začeli tekmovati za Prežihovo bralno značko, je vzpodbudila tudi druge šole: danes tekmujejo učenci za Bevkovo in Ingoličev© značko, cicibani za cicibanovo itd.
To tekmovanje ima — tako so poudarili na rednem letnem posvetovanju o tekmovanju za bralno značko, ki je bilo pred nedavnim v prostorih Mladinske knjige — med dosedanjimi tekmovanji izjemno mesto: našlo je svoj odmev v široki javnosti in pomeni danes velikopotezno sodelovanje založb, šole, staršev in raziskovalnih ustanov, ki že od začetka spremljajo z znanstvenimi metodami razvoj tega tekmovanja in ga objektivno in kritično vrednotijo.
Tako smo na omenjenem posvetu slišali zanimivo in študijsko poglobljeno poročilo svetovalca ZPPS Ljubljana Vič Ivana Bizjaka, ki nam je posredoval vrsto ugotovitev in razmišljanj o odnosu • učencev do branja (dejavnikih, ki vplivajo na ta odnos, stopnji pomembnosti teh dejavnikov), razvoju učencev ob knjigi ter o odnosu učencev do samega tekmovanja za bralno značko.
Ivan Bizjak je poudaril, da pomeni tekmovanje za bralno značko znaten napredek v vzgoji učenčevega odnosa do knjige. Medtem ko je bil včasih edino sredstvo za vzgojo otrokovega okusa indeks prepovedanih knjig, je danes ta izbor prepuščen splošnemu interesu otrok. Tekmovanje za bralno značko vzgaja z razpisom izbora dobrih knjig, otroka torej vzgajajo prebrana dela sama.
Zanimivi so izsledki, ki jih je dalo anketiranje 96 učencev in učenk, njihovi odgovori na vprašanje, zakaj tekmujejo za bralno značko. Kar 50 "/o učencev skuša s sodelovanjem v tekmovanju izboljšati učni uspeh pri slovenščini, tekmujejo pa tudi z namenom, da bi razveselili starše. Učenci tekmujejo še zato, da bi bila pohvaljena njihova šola ali razred — ob tem se pojavlja nov motiv: ne motiv tekmovanja pred drugimi; temveč ob drugih, kar daje tekmovanju novo vrednost.
Vzpodbude, ki vplivajo na tekmovalce, so se po rezultatih ankete uvrstile takole: največ tekmovalcev tekmuje zato, da bi se srečali z ustvarjalcem pri podelitvi značk, na drugem mestu so učenci, ki tekmujejo zato, ker radi berejo knjige, dalje oni, ki zbirajo avtograme, ki žele razveseliti starše, naslednji pa da bi dobili knjige, ker so jih pritegnili naslovi itd. Anketa je pokazala, da je negativnih pobud za tekmovanje najmanj in smo torej lahko s tako prikazano podobo tekmovalcev povsem zadovoljni.
O problematiki mladinskega čtiva je na omenjenem posvetovanju poročala Martina Sircljeva in opozorila, da je študijski oddelek Pionirske knjižnice že pripravil gradivo in seznam, ki vsebuje 365 knjig, primernih za bralno značko. Mednje niso uvrščena le dela domačih avtorjev, temveč tudi najboljša dela svetovne mladinske književnosti.
Oba referata, ki smo jih slišali na posvetovanju o tekmovanju za bralno značko — predlagali so, da bi sem vključili še tekmovanje za likovno značko — bosta v celoti objavljena V POSEBNI IZDAJI GLASILA DPM, ki naj bi bila obenem v pomoč in orientacijo šolam, kjer tekmovanja še ni, pa tudi vzgojno-varstvenim ustanovam.	M. K.

Učno-vzgojni uspehi
ob I. polletju v novi občini Maribor
Letošnje šolsko leto smo pri-^i pod posebnimi pogoji. Ze v fačetku šolskega leta je bilo tre-“a računati z združitvijo treh hiaribonskih občin. Zato je zavod Za prosvetno pedagoško službo Maribor letos intenzivno uskiaje-Val instruktivno in kontrolno delo 113 vseh 42 osnovnih šolah, ki sPadajo v novoustanovljeno obči-n° Maribor.
Nova občina Maribor obsega “8 osemletnih popolnoma razvitih s°l, nadalje ima 3 razvijajoče se osnovne šole in 1 šolo, kjer je Pouk samo od 1. do 4. razreda osnovne šole, poleg tega pa še 19 Podružničnih šol.
Bivše tri občine so v zadnjem oasu združevale posamezne šole. Namen priključevanja manjših S°1 k centralnim šolam je bfl Predvsem pedagoški. Manjše, od-oaljenejše šole so bile na višji ^opnji zelo slabo zasedene s kva-hficiranimi učnimi močmi. Poleg rega je bil pouk kombiniran, slabo so bile oskrbljene s sodobnimi boili. pouk pa ni mogel 'biti v Polni meri učinkovit. Zato so bili Uspehi v nižjih razredih razmeroma boljši, na predmetni stopnji Pa se ni dalo doseči tudi z intenzivnim delom zadovoljivih rezultatov. Otroci višjih razredov
so sedaj vključeni v t. im. centralne šole, kamor se dnevno vozijo. Kljub temu, da je v občini Maribor teh šol malo in se razmeroma ne vozi mnogo učencev, so vendar izkušnje pokazale, da bomo morali za te učence zgraditi primerne čakalnice, temeljiteje organizirati celodnevno bivanje, tople malice, instrukcijsko ter varnostno šolsko službo itd., pa bo učinek, ki smo ga pričakovali, boljši, kot je bil doslej. Drug problem, ki je silil bivše občine, da so združevale tudi samostojne večje šole v še večje, pa je bilo upadanja števila šoloobveznih učencev. Zato imamo danes med 42 šolami kar 7 šol, ki daleč presegajo pedagoško normo, ki dovoljuje samostojno šolo z največ 600 učenci. Na šolah z 20 oddelki in 600 učenci je namreč možno zaposliti tudi na višji stopnji kvalificirane učne moči tako, da so vsi predmeti v celoti strokovno zasedeni. Na manjših šolah pa ne morejo polno zaposliti tako iskanih kvalificiranih učnih moči. Na šolah s 30 ali celo 40 oddelki pa je predvsem otež-kočeno pedagoško delo. Morda, da so »mamut« šole ekonomičnejše, uspešnejše pa v pedagoškem pogledu nikakor niso.
Učni uspehi so že od osvoboditve sem v veliki meri odvisni od uspešne ali neuspešne organizacije pouka in od pravilne zasedbe učnih predmetov na višji stopnji. Pri tem moramo pristaviti, da formalna kvalifikacija daje sicer pravico do določene namestitve tudi na šolah in ne samo v podjetju, ni pa vedno zagotovilo za učno-vzgojne uspehe. Ako je na naših šolah od 12.100 tedenskih učnih ur kvalificirano zasedenih samo 6.760 ur ali 55 %, je učno-vzgojni rezultat, ki ga izkazujejo naše osnovne šole, tudi ob letošnjem polletju vsekakor zadovoljiv. Naše učiteljstvo mora še danes posredovati 45 % (4.340 ur) obvezne učne snovi pod nenormalni pogoji (honorarno delo in nekvalificirane učne moči), kar znižuje kvaliteto posredovane metodične enote in s tem celoten uspeh pri učencu, v razredu, na posamezni šoli in na področju celotne občine.
Letošnji polletni uspehi so približno taki, kot so bili lani ob tem času. V prvem polletju je učiteljstvo s posebno pazljivostjo obravnavalo snov iz slovenskega jezika, matematike, tujega jezika in zgodovinsko snov. Spodbudo za to so dale temeljite razlage
novega učnega načrta in seminarji za obravnavo snovi iz teh vedno problematičnih predmetov. Za sedaj še ne moremo reči, če je novi učni načrt boljši oziroma če je temeljit pogoj za uspešnejše delo in za boljše učne uspehe. Konec letošnjega šolskega leta bomo lažje precenili tudi na novo sestavljene podrobne učne načrte.
Vsekakor pa zasledimo tako na razredni kot na predmetni stopnji intenzivnejše delo učiteljstva v stvarnem — snovnem pogledu. Izmenjave misli na razrednih in predmetnih aktivih kažejo, da se učiteljstvo iz leta v leto sistematičneje poglablja v snov, ki jo mora posredovati. V metodičnem pogledu pa še vedno prevladuje po naših šolah »stari, frontalni, vezani, sklenjeni, razredni pouk in pa stari frontalni predmetni pouk«, kjer je v večini primerov samo učitelj subjekt izobraževanja! Vsako leto prihaja v naše šole vedno več predmetnih učiteljev za razredni pouk in predmetnih učiteljev za posamezne predmete. Malokje pa srečamo sodobnejše načine dela z učenci (skupinsko delo, delo z učnimi listki, programirano učenje itd.), na osnovi katerih bi učenci postali samostojnejši pri svojem izobraževanju, s čimer bi pridobivali zaupanje v svoje delo, v svoje uspehe.
Nova občina Maribor ima 42 različno razvitih osnovnih šol ter 764 oddelkov in 22.761 šoloobveznih učencev in učenk. Pozitivno je izdelalo v prvem polletju
17.400 učencev ali 76,4 % od skupnega števila. Po eno, dve, tri ali več nezadostnih ocen pa je prejelo 23,3 % ali 5.306 učencev. Neocenjenih je bilo 55 ali 0,3 % šoloobveznih otrok.
Kakor vsako leto je bil tudi letos kriterij ocenjevanja v prvem polletju različen. Usklajanje teh ocenjevalnih kriterijev je najtežja naloga, ki jo bodo morali ocenjevalci izvršiti. Za uspešno izvršitev te naloge bomo morali žrtvovati še mnogo ur za študij snovi, ki jo potrebujemo pri učenju, za študij sodobnih učnih metod in učnih oblik dela, ki so v šolah danes nujne, in ne nazadnje za študij psihologije otroka, ki ga hočemo izobraziti in vzgojiti, da bo postal Človek. K vsemu temu pa 'stremi naš učitelj, ki skuša po svojih močeh, s študijem in praktičnim delom uresničiti smoter, ki je ponovno podčrtan v novem učnem načrtu osnovne šole in ki zahteva, da daje osnovna šola občanom osnovno vzgojo in osnovno splošno izobrazbo ter jih v skladu z razvojem in potrebami socialistične družbe razvija v samostojne osebnosti socialistične skupnosti.
Novi učni načrt je letošnje leto postavil pred našo šolo novo nalogo. Učitelji morajo dajati dodatno pomoč onim učencem, ki še vedno smejo napredovati z negativnimi ocenami v višji razred, in učencem, ki novo snov slabše dojemajo. To nalogo naše šole tudi izpolnjujejo. Podčrtavamo pa, da zahteva učni načrt glede
dodatne pomoči več sodelovanja, kot je bilo doslej, tudi s strani staršev in učencev samih. Se tako dobra volja učiteljev je brezuspešna, če učenci ne prihajajo k dodatni pomoči. Se hujše pa je, če starši nepravilno pojmujejo dodatno pomoč ter se oddahnejo misleč: »Zdaj bo pa že šlo!« Slo bo le tedaj, kadar bo učenec sam aktiven pri dodatni pomoči in tedaj, ko bodo starši bolj kot doslej dnevno kontrolirali domače delo svojega otroka.
Zavod za prosvetno pedagoško službo v Mariboru se močno, zaveda, da ima sedaj na svojem območju veliko občino, ki bo tudi v šolskem pogledu zahtevala mnogo dela. Vsekakor pa bo delo lažje, saj bo sodelovala le z enim občinskim svetom za šolstvo, lažje bo usklajevala delo, prenašala izkušnje in svetovala, organizirala aktive, seminarje in tečaje, ne da bi morala paziti na različne pogoje dela, ki so bili v dosedanjih treh občinah različni. Uskladiti materialne pogoje dela na vseh 42 osnovnih šolah pa bo dolžnost novega občinskega sveta za šolstvo.
Novi letni delovni načrt zavoda za prosvetno pedagoško službo, ki ga je zbor delovnih ljudi že sprejel. predvideva tesno sodelovanje vseh šol, njihovih svetov, posameznih članov pedagoške akademije. ki so sodelavci zavoda, občinskih svetov za šolstvo in njihovih skladov ter staršev vseh šoloobveznih otrok.
Končnik Drago
Skrb za neprilagojeno mladino na Poljskem
ci nosijo uniformirane	obleke iz	varja socialno pedagoški tretman	por proti koedukaciji	oziroma	prestane tehtamo, koliko prostega	čakovati boljših rezultatov, niti
temnomodrega blaga,	podobno	kot temeiljni in da psihoterapija	negiranje koedukacije,	premalo	časa mora im^ti vF",k gojenec, da	ni pomembno, da hodimo obču-
! —	;	’	—J—ali analitična terapija na Polj-	posebne pozornosti delu	s starši,	mu ne okrnemo državljanskih	dovat druge. Poljaki so sami po-
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
V program naše prakse je bil kakor pri nas gojenci rudarske
vključen obisk nekaterih ustanov,	šole.	skem še nima posebnih praktič-	prevelik poudarek psihozi med	pravic, pa se na Poljskem trdno	udarili, da jih tujci pohvalijo in
zlasti vojvodskih (okrožnih) so- Pobegov	imajo precej, čeprav	nih vrednosti. Prvič v času naše	delinkvenco, pripisovanje preveli-	držijo načela: delo je vzgoja, pri-	jim napovedujejo perspektivo ter
dišč ter različnih profilov vzgoj-	P° njihovem zatrjevanju to zanje	prakse — bil je že peti dan — je	ke vrednosti elektroencefalogra-	dobitev delovnih navad in poklic-	tudi že priznavajo dosedanje us-
nih ustanov. Prvi je bil pobolj-	ni problem.	Begavce pripelje na-	Kaminski omenil Makarenka ter	fiji pri diagnostiki delikvenee in	na usposobitev pa jedro vzgoje,	pehe. Sama razmišljanja, analize,
X 1  • ______ m	rti i	« »n«	T ~T\,T ar.. _1	__ •	_ J   _  y J 1	. Y _	i j _ ji i   ■ y _  J___•	r T I _ l       „ J _ J ^   1	4? r-.	1	T 4*	in	_
Sevalni zavod v Studencu (Stud- zaj največ LM, Med begavcl loči- istočasno neko študijo Sandskega še nekatere drobnejše stvari
ziencu, kakih 70 km od Varšave),	jo situacijske (domotožje, izjemni	(če smo pravilno zapisali ime),
Ta zavod je lociran v poljedel-	interni konflikti) in kronične,	prav tako ruskega pedagoga, ki	vredne stvari	pa	bi	lahko	šte-
skem okolišu in tudi gojenci so	Skupno je bilo v preteklem letu	da je zanimivo revidiral nekatere	li sodno kompetentnost	od	13.
zaposleni največ v poljedelstvu.	40 begavcev, kar'je za naše poj.	zaključke Makarenka. Profesor	leta starosti
Skupna kapaciteta je 180 fantov, me zalo veliko.	Kaminski priporoča to študijo
starih od 14 do 17 let, razdeljenih S sodjšči ima zavod tesno po- Med dejavniki, ki pogojujejo formalna, toda v poljskih razme-
Verbalna vzgoja je pri njih dru- referati vseh vrst, načrti in pred-
Med pozitivne in posnemanja gorazrednega pomena, pri nas pa logi brez akcij, kakor je to pri
imamo še vedno več različnih nas, ne rodijo praktičnih uspe-enako kompetentnih stališč, kar hov.
naprej. Seveda je pogosto konkretno prakso siro-lahko sodna kompetentnost zelo maši.
Najbolj pozitivno dejstvo, ki
Nazadnje naj omenimo še to, da je bil naš obisk prekratek, da bi lahko spoznali vso vsebino nji-
v skupine po 25 do 30. Povprečno vezavo. Tja pošilja redno 2-krat delinkvenco med rhladino, pa je rab ni, ker sledi ukrep za ukre- smo ga lahko spoznali, pa je nji- hovega dela. Celo pri navajanju
ostanejo v zavodu 2 leti. Razmer- letno poročila, po potrebi pa po- poudaril zlasti naslednje:
pom, čim poseže družba vmes. hov zelo resen odnos do proble- podatkov, še bolj pa stališč, smo
je med osebjem in gojenci je gosteje. Vzgojni personal ima 45°/o	—otroci nimajo danes kaj de- Medtem ko pri nas pogosto gle- ma mladinskega prestopništva, naleteli na več variant, kar je
1:3 (pri nas je osebja več).
večje plače od enakovrednih po- lati, so veliko prosti;
Iz kronike zavoda so nam po- k!icev na rednih delovnih mestih,
v -i • n . ...	-	ol	O RO/« T ri 5 -i Q
damo brez moči še ne 14 let sta- Rešujejo ga množično, nesramež- razumljivo in bi najbrž isto do-
____	______________ ^ ^	družina ni več samostojna rega prestopnika, ko se nemilo Ijivo in licemersko (naša mladina živel tujec pri nas. To še zlasti
ročali,'da 'je' bil'zavod ustanov- u^ni personal pa višje.	proizvodna enota;	izživlja z najtežjimi delikti in je zlata, je naša bodočnost; kdo velja glede lokacije zavodov,
Ijen 1872. leta ustanovil pa ga ie Wcd ogledom zavoda in med — splošen padec avtoritete čakamo na datum 14. leta starosti trdi da ni?) reagirajo hitro, mno- vrednosti elektroencefalografije, neki poljski sodnik ki je bil na razSovori smo opazili nekatere staršev in avtoritete nasploh;	ter ga prepuščamo usodni stihiji, žično in vztrajno, obenem pa daje recidive in podobno. In tudi pre-
praksf v Franciji. Po inspiracijah stvari> k' bi jih po naših prepri- — vpliv javnih komunikativ- je na Poljskem reagiranje taikojš- družba precej več materialnih malo časa smo bili na praksi, da
ki jih je dobiMam° j^ustanovd eanjih težko zagovarjali kot naj- nih sredstev;
nje. V princiou že od 10. leta na- možnosti za to dejavnost. Ugoto- bi lahko temeljito proučili nji-
. . ■ ■ •'
• s& •; t

šili
S ' s -	' i
.....................
ta zavod”in t^ko je dobila Poljska učinkovite pri vzgoji mladi- —interna zrahljanost družine, prej zajame ves aparat vsak pri- vili smo lahko, da vprašanje hove razmere. Toda tudi bežni drugi tak zavod v Evropi med- ne danes- To so: Prevelike skupi- razdrte tradicionalne družinske mer. Sodna odgovornost se začne mladinskega prestopništva prou- in nezanesljivi vtisi so nas opozo-tem ko so do tedaj imeli povsod ne’ kassrriižki prostori, uniformi- vezi.	samo 1 leto preje kakor pri nas, čuje veliko strokovnjakov in ve- rili na marsikaj, o čemer je vred-,
mladoletne prestopnike skupaj z rarli gojenci, oddaljenost od več-odraslimi kriminalci. Od poseb- j111 nasellJ> Pa Se cela vrsta ve-nosti historiata zavoda so nam Hkih ocenjevalnih tabel, kar je poročali še, da je bil drugi vodja PreveS sličilo na povojni sistem zavoda Sklodowskj, oče svetovno ruske tekmovalne vzgoje, znane fizičarke Marie Curie Sklo-	,
dowske, Danes imajo v vsej drža- “POLSVOBODNA GRUPA*«
dov^miadolttnike^3111^ ZaV°' V iskanju boljžih organizacij-uov za mladoletnike.	skih oblik prevzgoje so leta 2959
Sprejem gojencev v zavod je ustanovili takoimenovano »pol-voden izključno preko ministr- svobodno grupo« v Lodžu, kamor stva za pravosodje. Od vseh v za- premeščajo manj problematične vod sprejetih jih gre preko ob- gojence. Zaradi pomembnosti, ki servacijskih centrov približno 1/3, jo pridajajo tej ’ obliki dela, so ostali pridejo neposredno iz mla- določili poseben dan obiska v tej d j kih sodišč. Ker je zavod po grupi, da so nas detajlno sezna-zidavi že zastarel, imajo načrt re- nili s to uspešno noviteto, noviranja in tudi že odobreno dr- Čeprav je ta grupa dislocirana zavno dotacijo v višini 22 mili- okrog 200 km, jo vodi neposredno jonov zlotov (nov zavod s kapa- direktor zavoda ter predstavlja citeto 120 stane približno 8 mili- enoto tega zavoda. Zamisel oz, iz-jonov zlotov). Sestav osebja v kušnje s polsvobodnimi grupami zavodu je podoben kakor pri nas. (izraz!) so sprejeli na Poljskem Poleg tehničnega osebja in moj- zelo pozitivno, zato jih hitro strov imajo še vzgojitelje, učite- ustanavljajo naprej, tako da jih Ije, zdravnika, honorarnega psi- imajo danes že 16, največ pa jih hiatra in psihologa.	je v Gdansku, kjer so mladi za-
Kar nas je najbolj zanimalo, Posleni v tamkajšnjih ladjedel-so bile metode vzgoje, Predstav- mcah.
nlki zavoda so poudarili, da je Ta grupa je prav tako nasta-osnovni princip vzgoje delovna njena v samostojnem zavodu, ho-terapija. Razen proizvodnih de- dij° Pa vsi na delo v bližnjo to-lavnic imajo še 60 ha obdeloval- varno, kjer je zanje zadolžen mene zemlje in vso potrebno sodob- k> inženir iz tovarne same. De-no mehanizacijo. Zaslužek gojen- lai° v redni proizvodnji ter si
lovica^re na račim vzdrževania učen^u^lahko'astanejo vTovarnh Najvažnejša oblika pomoči neprilagojeni mladini na Poljskem je organizacija delovnih brigad, kamor vključujejo mladince, ki niso
druga polovica pa jim ostane ’ lahko pa odidejo domov, ker je	zaposleni,	niti	ne	obiskujejo šol
Tisti gojenci, ki nimajo do- Prid*itey poklica obenem običaj-
končane osnovne šole, jo morajo no tu kr“eriJ za odpust iz za- Nadalje je Kaminski razvijal t. j. s 13. leti, vendar kdor pozna liko institucij, v čemer je mogo- no premisliti, nadaljevati ne glede na sta-	v'*33- (-'e se kakžen gojenec zadr-	misli, da so za normalno oseb-	praktične primere, bo trdil, da je	če videti zagotovilo, da bodo prej Ko govorimo o	Pojski in o
rost. Organizacija interne osnov-	^ slabo, da se noče vključiti v	nostno rast najvažnejša prva le-	prav 13. leto starosti kritično,	ali slej mnogo pred nami. Čeprav	Poljakih, pa bi bilo	krivično, Ča
ne šole pa je taka, da predelajo	r.edno de3°, 3n življenje, ga poš-	ta življenja, pozneje pa je bolj	Medtem ko skoraj ne najdemo 12	danes v nekaterih konkretnih	ne bi povedali vsaj besede o nji-
snov 2 razredov v enem letu le	nazai v *aprt zavod brez	važna psihična prisotnost staršev	let starega težjega delinkventa,	vsebinskih dejavnostih še ne do-	hovi gostoljubnosti	in izrednih
.......... ’	va	*- • — — ^	•---------** hajajo vseh sodobnih spoznanj, simpatijah do nas Jugoslovanov.
pa imajo pred seboj odlično per- Le-ta je presegla vsako pričako-
zadnji razred (pri njih je to' 7.) rn°žnosti, da bi ponovno prišel v in ne fizična. V skladu s temi pa so 13 let stari kar pogosti.
je raztegnjen na vse leto. Prav P°1^V?bodl!1?.,grUpo' . .	spoznanji si na Poljskem priza- Naslednif. vpI« »vvd«™« in unajo prea seooj etnično per-	je piesegia vsaao pncaivu-
tako imajo teoretičen del poklic- ,	oblika prevzgoje je vse- devajo za priznanje pravice do DOsnemania vredno nrakm Hi spektivo. Prizadevanja in vložena vanje in nas dejansko prestrašila,
ne šole v zavodu samem.	kakor perspektivna, ker učinko- 2-letnega plačanega porodniške- n-npnjij dpiotvn Ha imnin na sredstva se jim bodo verjetno kako bo, če nam vmejo obisk,
Pedasmšlrp aantriip c« noeind vito razd^a problem izolacije in ga dopusta in še za nekatere dru- pniieu-pm Hnini^^ninneif^na-in3 dobro obrestovala, medtem ko kajti prisiljeno ali ilanirano ni
^-»»
•	■	SKe izausnje so 00 neKe mere in- celoti so nas njegova izvajanja rnn t„Hi rlat,	dov za boljše v bljiznji perspek- ljubnosti. Verjeli smo jim, da za-
to, ker smo Jugoslovani, nismo pa zvedeli, kakšni Jugoslovani.
JOŽE TRČEK
sami, javni ukor pred kolekti- ^irir^r uštanovit^nedohneaa	-f •* 1 ? • lzva;,anja mo tudi pri nas, vendar bolj for-
vom. nrenoved tvhi*W in nnjt« spmrale ustanovitev podobnega takoj prepričala, da imamo opra- maln„ ‘ : na	tlvi.
/.T if ’	? ,oprd; malno, oni pa dejansko. Če naj-
človekom univerzitetnega blažji ukrepP ni Juspešeni ^
šču in mladoletniški zapor. V pre- di obLk vojSe^a sedišča v	^Hpn^ v?^ Jp+!f gojitelji so omenili, da tudi pri voljnega dela kar seveda poraja
teklem letu so imeli 5 takih naj- LocCr^^^OOO preMvScev^ podrocJa> Pot^ena ^ svet«' mm mani^	-
težjih primerov. Fizične kazni so drugo največje^^mest^ v^drfavi)! *_9b po^5n3uJp,y3i;sih ^	lahko med pomanjkanjem in »po- nas dosegli več prostovoljnega de-
prepovedane, prekrški te vrste se	Na tem sodišču imain nncehpn	"——", rT"“ .	uianjKmijraii« oistvena raziuta.	ia. meicaj ze, tona najorz m to
kaznujejo z odpustom iz službe,	strokovni svet kamor so vklinče-	Se Predvsem> kal le PU njl!a dob-	Pomanjkanje lahko pomeni nič	pot do bistveno boljših časov, ker
Koedukacije v zavodu ni, niti	ni največii krajevni strokovnia-	r° ln PosneTnanja vredno in ^ai	imeti, ali pa samo nekoliko pre-	so pri nas že toliko drugačni
ni n ilr i zvr* no TDo.! 4	t 	J	H6.	m oln	o v» P, p. J-, „ : 4 :	___ -J , .X „ —.: „ J ^ -.3 rr „ „ _« _ „ _
žanjih smo dolžni
njih manjka kapacitet, vendar je vprašanje, ali bi lahko tudi pri lahko med pomanjkanjem in »po- nas dosegli več prostovoljnega de-povedati manjkanjem« bistvena razlika, la. Nekaj že, toda najbrž ni to
Je ni nikjer na Poljskem. Gojen-
POPRAVEK
Pri objavi oglasa za zborovod-iki seminar v Velenju (Prosvetni delavec št. 3, 22. II. t. 1., stran 4, sta v tekstu nastali dve napaki: Joun (Ztirich)..., pravilno: Juon (Ziirich). In dalje: ... za nove interesente od 1. 8. do 10. 3 1967... pravilno: za nove interesente od 1. 3. do 10. 3. 1967. S tem se opravičujemo naročniku in bralcem.
ki za vzgojo mladine. Vodja je prof. Aleksander Kaminski, pred- . T TT,	T,r	.
stojnik stolice za socialno peda- KAJ JE NJ^ VREDNO’SNEMA
malo, kar se da rešiti. Vtis smo družbeni odnosi. Zopet pa se nam dobili, da je na Poljskem tako. V približa vprašanje, če bo situacija tem nas je prepričeval tudi poda- s prostovodjnim delom na Polj-tek, da imajo že zopet v progra- skem čez čas podobna naši? To
gogiko tamkajšnje univerze. Ka-
minski pošilja diplomante in šemi- Omenili smo že, da bi pri nas ™u2radnjo dveh novih zavodov pa je prezapleteno vprašanje in nariste v bližnji popravni zavod nekatere stvari iz njihove prakse' Jn tretjega< rekonstrukcijo, za nas sar#,ovoljen odgovor ne sme tudi za več mesecev, nato pa pa tudi teorije, odklonili. Ne sa- 80 sredstya ugotovljena, zadovoljiti niti opravičevati na-zbrane materiale obdeluje na tem mo zaradi naših izkušenj, temveč Obenem pa imajo ogromno pro- se ležernosti.
novi in m plačano.	tekmovalne in-ocenjevalne tabe- p	o UKvarjaj0'	strokovnih služb, več prostovolj-
Ko je prof. Kaminski med le, ki so javno obešene in je od Nadaljnja posnemanja - vred- nega dela, več zanimanja in več razgovorom z nami razvijal svo- daleč moč videti najbolj črnega na (nujna) stvar je njihov osnov- sredstev. Če ne moremo, ali če je misli in stališča, je poudaril, (najslabšega), prevelik poudarek ni princip vzgoje, to je delovna nočemo žrtvovati prav ničesar da za prevzgojo te mladine odgo- poljedelstvu, prevelike grupe, od- terapija. Medtem ko pri nas ne- več, potem tudi ne moremo pri-
UPZS »Emil Adamič« vzgaja zborovodje in prireja koncerte.
Po osvoboditvi je priredil UPZS »Emil Adamič« več kot 100 koncertov doma in v inozemstvu.
Delovanje zbora UPZS »Emil Adamič« je opisano v treh zbornikih, ki jih je izdal zbor.
Na voljo je še nekaj zbornikov učiteljskega pevskega zbora Slovenije »Emil Adamič«. Zbirko treh zbornikov dobite za 10 N-din.
Vsebina priprave za metodično enoto ali učno uro je tudi psihološka
priprava
O problemu učne priprave na posamezno metodično enoto oziroma učno uro je bilo že mnogo napisanega in izrečenega. Ni resnega pedagoškega delavca, ki bi zanikal potrebo priprave na pouk. Nasprotno, vsi čutijo potrebo po vedno obsežnejši in globlja učni pripravi. Toda vsebine učne priprave na posamezno učno enoto oziroma učno uro ne pojmujejo vsi učitelji enako. Nekateri pri pripravljanju na pouk mislijo predvsem na učno snov, drugi poleg snovi na metodično razčlenitev snovi. Tako prvi kot drugi običajno razmislijo tudi o vzgojni vrednosti snovi, o času, ki je potreben za posredovanje in osvajanje snovi učencem, o vklju-
čevanju učnih sredstev v pouk. Veljka večina učiteljev pa pogosto pozablja na učence, na Marijo, Janeza itd. na njihove izkušnje, interese, intelektualne sposobnosti, hitrost dojemanja, na njihovo nadarjenost, inteligentnost, na posebnosti čustvenega doživljanja, na povezanost njihovega znanja, na eventualne vrzeli v njihovem znanju, ne rajmiš-Ijajo o splošni vzgojno-izobraže-valni situaciji v razredu, o pripravljenosti in volji učencev do sodelovanja itd. Učitelji običajno premalo mislijo na psihološko pripravo na pouk. To trditev bi lahko podkrepil z izkušnjo. V moji praksi sem srečal več pri-
prav na pouk. Navedel bom nekaj primerov.
PRVI PRIMER
Predmet: Računstvo.
Snov: Seštevanje — uporabne naloge.
Učna oblika: Frontalna.
Tip učne ure: Ura ponavljanja.
Učna sredstva:	Cenik, tabela
— mestne vrednosti.
Učni smoter: Naučiti učence reševati uporabne naloge — seštevanje.
Vzgojni smoter: Logično mišljenje.
1.	Ponovimo snov zadnje ure (eventualno zapiše učitelj vsebino ponavljanja).
2.	Računamo uporabne naloge
(učitelj pripravi dve do tri uporabne naloge):
—	učenci nalogo preberejo,
—	nalogo analiziramo — ugotovimo problem,
—	sklepamo (pazimo na pravilen sklep),	x
—	napovemo rešitev naloge,
—	izračunamo,
—	odgovor.
3.	Vaje v računanju uporabnih nalog — eno nalogo sestavijo učenci sami.
4.	Domača naloga stran x naloga 15, 17.
S snovnega in metodičenga vidika ni tej pripravi kaj očitati. Toda priprava je napisana tako, kot bi veljala za vse učence, za vse tretje razrede, prav zaradi tega pa ni uporabna za noben tretji razred. Take vrste priprav delajo običajno učitelji začetniki. Učitelji z daljšo učno prakso pa delajo take učne priprave:
Predmet: Računstvo.
Učna snov: Seštevanje, uporabne naloge.
1.	Ponovimo snov zadnje ure.
2.	Računamo uporabne naloge.
3.	Domača naloga.
Taki vrsti učnih priprav bi lahko upravičeno rekli, da je formalna priprava na učno uro. To je v resnici priprava zaradi priprave, prej siromaši kot pa bogati učitelja in učni proces.
Omenjena vzorca priprav nam kažeta, kako se pripravljajo na pouk nekateri učitelji na nižji stopnji osnovne šole. Večina učiteljev, ki sem jih nožna! na višji stopnji osnovne šole, pa odklanjajo oba omenjena primera priprav na učno uro. Zagovarjali pa eo priprave v obliki mapnega siste-ma.(Npr. učitelj biologije, ki je poučeval stomatologijo, se je pripravil na metodično enoto-oko-tako, da je zbiral v nosebni mapi snov o očesu. Na posebno polo si je zapisoval snov o očesu, risal skice, te opremil s potrebnim tekstom, predvidel je snov, ki si jo bodo učenci zabeležili, kaj bodo skicirali v svoje zvezke. Navedel je učna sredstva: model očesa, sliko o zgradbi očesa itd. Če je v časopisih ali revijah zasledil kaj novega, si je vsebino prepisal ali članek izrezal in ga Vložil v, mapo. Podobno si je pri-
pravljal snov tudi za ostale metodične enote. Ni dvoma, da je bilo opravljeno delo zelo pomembno za uspešen pouk. Toda s tem delom bi ne smela biti končana priprava za določeno uro.
Običajno mislijo predmetni učitelji pretežno na učno snov, deloma se pripravljajo tudi metodično in tehnično, premalo pa razmišljajo o učencih, ki jim je namenjena ta snov. Ti morajo namreč snov pod učiteljevim vodstvom asimilirati, se formalno v»-gajati, skratka oblikovati se V smislu našega vzgojnega smotra.
V praksi pa poznamo tudi take priprave na pouk. Učitelj si je zabeležil naslednje:
Razred: 3.
Predmet: Računstvo
Snov:	Seštevanje, uporabne
naloge.
Učna sredstva- Razpredelnica — mestne vrednosti.
1. Ponovimo mestne vrednosti (Janez, Anica), 3 minute ustnega seštevanja — učenci tekmujejo (5 minut). KareI podhostnik
(Dalje prihodnjič)
St. 4
OB IZIDU PESMARICE
»ZAPOJMO S KITARO«
Do nedavnega še nismo imeli pri nas obsežnejše pesmarice, kjer bi bale v eni sami knjigi skrbno zbrane melodije in teksti pesmi, namenjeni res otrokom. Otroške pesmice, primerne za nižje razrede osnovnih šol, so bile prej raztresene po raznih zbirkah, v »Grlici«, v časopisnih radijskih prilogah in drugod, tako da je bilo glasbenim pedagogom delo zelo otežkočeno.
Od starejših izdaj sta pomembna predvsem dva zvezka zbirke »Zapojmo« (DZS 1949 in 1950), vendar je ta zbirka že zdavnaj pošla in tudi že v marsičem ne ustreza več današnjemu času. Ostale pesmarice, ki so izšle doslej (npr. v zbirki »Čebelica« Mladinske knjige, »Mladi slavček«, »Cirule čarule«, »Uspavanke in nagajivke« itd.), pa so po svojem izboru precej skromnejše, omejene večidel na posamezne skladatelje ali pa obsegajo samo priredbe narodnih pesmi. Večjega obsega je le zbirka »Mladina poje« (DZS). Pesmi, zbranih v metodičnih učbenikih (npr. »Pevska vadnica«, »S pesmijo v rej« itd.), ne morem šteti k pesmaricam. Učiteljiščnikom je bila med študijem, in jim je prav gotovo tudi še sedaj pri njihovem pedagoškem delu, v veliko pomoč zbirka »Drobne pesmi učiiteljišč-nikom na pot«, ki jo je uredil prof. Pavle Kalan, izdalo pa ljubljansko učiteljišče. Na žalost je tudi ta zbirka petinpetdesetih enoglasnih pesmic že pošla.
Zaradi vsega tega bo za pedagoge toliko bolj dragocena nova pesmarica »Zapojmo s kitaro«,, ki jo je uredil in priredi] prof. Stanko Prek, izdala in založila pa Državna založba Slovenije. Kakor poudarja avtor v svojem uvodu, je pesmarica namenjena predvsem za pouk glasbe v osnovnih šolah, in to od prvega do četrte-, ga razreda. Pri urejanju se je na-* slon.il na predlog komisije za izbor pesmi za posamezne razrede osnovnih šol pri zavodu za šolstvo SRS. Zbirko je po nasvetih profesorja Janeza Bitenca, urednika glasbenih izdaj pri DZS, dopolnil še z nekaterimi novimi, domačimi In tujimi umetnimi pesmimi. Končni redakciji je dal svoj pristanek svetovalec za glasbo pri zavodu za šolstvo SRS prof. Pavle Kalan.
Avtor je pesmarico razdelil v štiri oddelke, tako da so pesmi sistematično urejene od prvega do četrtega razreda osnovne šole. Tako razdelitev pesmi je namreč narekovala stopnja zmogljivosti izvajalcev. Vendar avtor pesmarice dopušča možnost, da si bo vsak Pedagog lahko izbiral pesmi po svojih željah, potrebah in možnostih. Njih uporaba prav gotovo ne bo ostala omejena samo na Prve štiri razrede, saj je zbirka tako bogata, da bo vsekakor lahko služila tudi v višjih razredih osnovne šole. Razen tega bo pesmarica odličen pripomoček tudi v glasbenih šolah.
V pesmarici, ki obsega 112 str. je 51 slovenskih narodnih, ponarodelih, partizanskih ter 37 umetnih pesmi; od teh jih pripada deset tu-jim avtorjem. Pesmarica dejansko obsega le take pesmi, ki so otroku blizu, in ki lahko na njegov razvoj vplivajo v vseh pogledih pozitivno. Morda bo kdo od starejših pedagogov pogrešal nekatere pesmice, ki so nekdaj sestavljale pevski repertoar vsakega šolarja. Toda, nekaterim med njimi se je življenjska moč resnično že iztekla. Razen tega so med nami zrasli nekateri skladatelji, ki uspešno ustvarjajo na področju otroške pesmi. Tu moramo na prvem mestu omeniti pri mladini silno priljubljenega Janeza Bitenca, ki se je znal v svojih pesmicah otroku povsem približati.
Tudi izbor slovenskih narodnih pesmi je v pesmarici »Zapojmo s kitaro«, v primerjavi z nekaterimi drugimi zbirkami, namenjenimi otrokom, veliko bolj kritičen, tako glede melodike kot tudi glede vsebine teksta. Z desetimi prikupnimi pesmicami J. S. Bacha, Mozarta, Beethovna in drugih skladateljev na koncu pe-
smarice lahko otroke najbolj neposredno in nevsiljivo seznanimo z velikimi glasbenimi geniji preteklosti.
Tonski obseg pesmi je prilagojen obsegu otroškega glasu ter se giblje večinoma v mejah od d1 do h1. Ker se obseg otroškega glasu iz leta v leto veča, so v pesmarici zastopane tudi pesmi z večjim tonskim obsegom.
Dvoglasnih -pesmi je med vsemi oseminosemdesetimi pesmicami le šestnajst, in še to večidel oddelku, namenjenem četrtemu razredu osnovne šole. Avtor se je verjetno hotel izogniti šablonskemu načinu pisanja dvoglasja, pri katerem sta glasova vodena v vzporednih tercah oziroma sek-stah s prvim glasom. Na ta način je pisana večina dvoglasnih pesmi v nekaterih že omenjenih zbirkah. Dosledno pisanje teh
PROSVETNI DELAVCI!
Prosimo, opozorite starše na roditeljskih sestankih ali ob srečanjih z njimi na
»MALO KNJIŽNICO ZA STARŠE« ki jo izdaja CANKARJEVA ZAL02BA
V tej zbirki izhajajo knjižice — pišejo jih naši priznani pedagogi, psihologi in drugi izvedenci — ki so namenjene staršem in sploh vzgojiteljem kot tehtna pomoč pri vzgoji. Le s pomočjo prosvetnih delavcev bodo prišle knjižice v vsako družino in tako prispevale k boljši vzgoji in uresničevanju naših vzgojnih ciljev.
Doslej so izšle knjižice:
•	Jan Makarovič: OTROK PRED IZBIRO POKLICA
•	Slavica Pogačnik-Toličič: VZGOJA OTROKA K ČISTOČI V PRVIH LETIH
•	Jože Valentinčič: KAKO POMAGAMO OTROKU PRI UČENJU — razprodano
•	Dr. Milica Bergant — Vinko Skalar: MOJ OTROK NA KRIVI POTI
•	Dr. Franc Pediček: PUBERTETA — DRUGO ROJSTVO
•	Dr. Milica Bergant — dr. Zdenka Humar: STRAH OVIRA OTROKOV RAZVOJ
•	Slavica Pogačnik-Toličič: OTROK IN IGRA
•	Leopold in Milona Bregant: OTROK V STISKI
•	Zoran Jelenc: MOTNJE IN TEŽAVE NAŠEGA
Solarja
•	Dr. Zlata Hribar: MOJ OTROK JECLJA
•	Dr. Franc Pediček: MLADOSTNIKOVE ZADREGE Letos bodo izšle tele knjižice:
•	Miroslav Vrabec: MOJ OTROK IN FILM
•	Franc Kovač: DELOVNA VZGOJA V DRUŽINI IN OTROKOV BODOČI POKLIC
•	Zoran Jelenc: OTROK IN DENAR
•	Boža Kremžar-Petelin: TELOVADBA MAJHNEGA OTROKA
•	Helena Puhar: KAJ LAHKO NUDIJO STARSI OTROKOM IN KAJ LAHKO OTROCI NUDIJO STARSEM
•	Dr. Franc Pediček: MLADOSTNIKOVO VEDENJE
•	Dr. Zdenka Humar — Slavica Pogačnik-Toličič: OTROK ODKLANJA HRANO
Vsaka knjižica obsega 70 do 100 strani, cena vsaki knjižici Pa je — glede na obseg — okrog 5,00 N-din.
Knjižice so na voljo po vseh knjigarnah, lahko pa jih naročite tudi na naslov:
CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana, Kopitarjeva 2
pesmi v tem načinu dvoglasja, ki je bolj ali manj res pogojen v strukturi pesmi same, bi otroka pri petju ob istočasnem vizualnem spremljanju notnega teksta le motilo. Prezgodaj siliti otroke k dvoglasnemu petju tudi sicer nima pravega smisla, kajti povprečni otroci do šestega ali sedmega leta starosti še nimajo čuta za harmonijo in je njihovo glas--beno estetsko izživljanje skoncentrirano le na melodijo. Seveda pa moramo uvajati otroke postopoma v bogati svet zvokov, ki jih omogoča večglasje, tudi s pomočjo takega enostavnega dvoglasja. Kadar bodo pedagogi čutili potrebo po dvoglasnem petju, si bodo lahko enoglasne pesmice sami priredili na osnovi v pesmarici podanih primerov. V pesmarici sta tudi dva štiriglasnu kanona. Z njuno pomočjo lahko otroke zelo uspešno navajamo na samostojno večglasno petje in dojemanje večglasja.
Z namenom, da bi otroke postopoma uvajali v bogatejši svet zvoka, ki mu ga sama melodija ne more dati, so vse pesmi v pesmarici opremljene s spremljavo kitare in prirejene 'še za kitaro solo. Dosedanje izdaje otroških pesmic so bile večinoma brez spremljave in le pri nekaterih so bile pesmi opremljene s spremljavo, namenjeno klavirju ali Orf-fovemu instrumentariju. Praksa pa vedno bolj kaže, da v pedagoške namene skoraj ni' bolj prikladnega instrumenta, kot je ravno kitara. Njene prednosti pred ostalimi glasbenimi instrumenti so naslednje: je lahko prenosljiv instrument, intonacija je na kitari zaradi prečk zelo zanesljiva; zelo hitro si je mogoče pridobiti_ osnovno tehniko, ki je potrebna za igranje; instrument omogoča večglasno igranje; kitara ima prijeten ton (zlasti če je opremljena z najlonskimi strunami), ki vzpodbuja k lepemu petju. Velika prednost pred ostalimi instrumenti je tudi v dokaj dostopni ceni. Kitaro so prav zaradi vsega navedenega že pred teti uvedli kot obvezni instrument na teoretsko- pedagoškem oddelku Srednje glasbene šole v Ljubljani, v svoj redni študijski program pa sta jo uvedli tudi obe slovenski pedagoški akademiji.
Spremljava v pesmarici je pisana zelo. preprosto, vendar zvočno bogato. Ped notami so označeni s črkami tudi akordični simboli. Z njimi si bp začetnik na kitari zelo uspešno pomagal pri igranju spremljave, poleg tega pa lahko dobro služijo tudi kot orientacija za spremljavo na drugih akordičnih glasbilih.
Profesor Prek v svojem uvodu ne daje posebnih navodil glede same tehnike igranja, ker služi temu namenu njegova, metodično povsem originalna in zelo uspešna »Začetnica ,za kitaro«, ki sta jo izdali DZS in Skolska knjiga iz Zagreba. Pesmarica »Zapojmo s kitaro« omogoča s kombinacijo pevskega parta, kitarske spremljave in kitarskega solističnega parta med seboj precej različnih možnosti izvajanja. Pevcem in kitari oziroma kitaram se lahko priključijo različni melodični instrumenti ter seveda tudi Orffov instrumentarij. Spreten pedagog bo lahko s pomočjo te pesmarice,
ki ni vezana na nobeno posebno metodo, glasbeni pouk zelo popestril. Pesmarica se bo učencem prav gotovo zelo priljubila. Preko njih se bo otroška pesem razširil tudi izven šole ter vnesla v naše domove znova smisel in ljubezen do lepe in dobre glasbe.
Šegula Tomaž
»NAUČITI
UČENCE OPAZOVATI, EKSPERIMENTIRATI IN SAMOSTOJNO RAZMIŠLJATI«
V zvezi s člankom, ki smo ga pod gornjim naslovom objavili v našem listu 8. 2. t. 1, smo prejeli nekaj pisem, v katerih nas bralci prosijo za naslove učbenikov in priročnikov za laboratorijsko in eksperimentalno delo, ki so izšli v okviru programa Nuffieldove fundacije. Tistim, ki se zanimajo za te učbenike, sporočamo, naj jih poskušajo nabaviti preko katere slovenskih založb pri »Long-mans« ali »Penguin« založbi v Angliji Pri tem morajo navesti, da so ti učbeniki izšli v »The Nuffield Science teachnig pro-ject«. Angleške založbe bodo prav gotovo (kot je njihova navada) poslale interesentom spisek učbenikov in priročnikov, iz katerega bo izbira lahka.
RUDOLF GOLOUH: »POL STOLETJA SPOMINOV«
(Panorama političnih bojev slovenskega naroda. Izdal in založil Inštitut za zgodovino delavskega gibanja Ljubljana 1966. Oprema: inž. arh. Barbka pur lan.)
Nesporno drži, da je Rudolf Golouh napisal enkratno slovensko knjižno delo. Za to ga je določila zgodovina prve polovice dvajsetega stoletja, ki zavoljo svetovnih in domačih dogajanj nedvomno sodi med najviharnejša.obdobja slovenskega naroda; pa tudi pisec sam je izjemna osebnost, ki ji doslej enake ne moremo najti.
Rodil se je pred osemdesetimi leti
—	letos slavi torej zares častitljivi življenjski jubilej — v Kopru in že leta 1905 se je znašel za zapahi v Trstu. Po hudem pokolu £red takratno carsko zimsko palačo v Petrogradu so tržaški delavci na velikem javnem shodu manifestirali solidarnost z ruskim proletariatom. Komaj osemnajstletni Rudolf Golouh ni strpel, skočil je na govorniški oder in med gromovitim ploskanjem pozval zborovalce, naj enako demonstrirajo pred
—	svojimi lastnimi nič manj krutimi carskimi dvorci. Sledila je nekajmesečna karantena v celici tržaške cesarsko kraljevske ječe. Tu se je odločila njegova nadaljpja življenjska pot.
Sprva mladosten, revolucionaren, skoraj anarhist, se je po udaru državne oblasti vključil v organizirano del© Jugoslovanske socialdemokratske stranke. In že je nasprotoval, tokrat strankinemu vodstvu, ki mu je pripelo vzdevek »-filozof Golouh-«. Spopadal se je z italijanskimi vodilnimi sodrugi in z nekaterimi slovenskimi voditelji. Zavoljo njegovega spoznanja, da so korenine slovenskega delavstva v njegovem narodu, ki
vpije za šolami in izobrazbo, so mu prišili očitek »nacionalist«. Solidarno z dr. Henrikom Tumo in Antonom Kristanom je poskušal stranki dopovedati, da bo le treba pridobiti tudi kmete in kmečko delavstvo. Rudolf Golouh je tudi med prvimi poskušal vključiti v stranko — inteligenco. In tako dalje in tako naprej!
Rudolf Golouh je neponovljiva pojava v slovenski zgodovini. Skozi pol stoletja je na območju od Benečije do Maribora — tudi čez državne meje bivše Avstrogrske oziroma pozneje kraljevske Jugoslavije — bil osebno navzoč pri večini javnih shodov, kongresov, protestov; govoril, predaval, interveniral in pisal.
Rudolf Golouh je bil vnet povinar, neutrudljiv publicist, jedek esejist, iznajdljiv sestavljalec lepakov, ki so vžigali pri množicah, neizčrpen avtor duhovitih domislic ter »dosmrtni« urednik; menda ni kraja, od Maribora do Trsta, pa še dalje, kjer ne bi vsaj soiirejal kakšnega časnika. Celo ob Hitlerjevem napadu je urejeval »Ljudski glas« v Mariboru.
Čeravno brez formalnih višjih šolskih spričeval je Rudolf Golouh izpilil svoj stil do stopnje, ki ji pritiče oznaka — literatura. Pravzaprav je v prenekaterih njegovih besedilih le stežka odgovoriti na vprašanje, kje je prenehal poli tik-teoretik in kje začel literat. Denimo, njegova dranja »KRIZA«, ki pomeni takratno novost v tej literarni zvrsti, obenem pa je bila takrat velika revolucionarna politična akcija. Konec koncev tudi ni več ne-
D A VIDOVO KRAMLJANJE
Zacopran krog s kredo
Copranje ena, ki nas uvede v v krog, in problem
»Kolega, si slišal, kaj uči naša nova učna moč naše učence? Danes jim je razlagala, da je fižol jaro žito, krompir pa stročnic^!«
»Oh, pomiri se, to še ni najhuje! Ko sem hospitiral pri novem učitelju matematike, sem izvedel, da je dve in dve pet!«
»Le kaj delajo naše poklicne šole, da nam pošiljajo take kadre?! Se spominjaš, kaj vse smo včasih znali, ko smo začeli s pod-učevanjem! Rečem ti, našo osnovno šolo bo vrag vzel, če se bo tako nadaljevalo! Saj ti mladi s svojim neznanjem smešijo poleg sebe tudi nas! Poklicne šole bi bilo potrebno opozoriti na napake, ki jih delajo!«
»Saj veš, včasih so se vpisali na pedagoške šole samo najboljši učenca, danes pa so te šole pribežališče nesposobnih.«
Copranje dve, ki napetost stopnjuje
Koleba profesor, to je strahota, to je škandal! Veš, da mi je danes neki učenec dejal, da je bil Napoleon igralec v nemih filmih!«
»Kolega profesor potolaži se' Meni je včeraj neka učenka rekla, da je bil Franc Ferdinand ubit v Skopju, kar je povzročilo tud veliki skopski potres. «
»Tako vendar ne bo šlo več naprej! Le kaj delajo otroci osem let na osnovni šoli!? Se spominjaš, s kakim znanjem smo prihajali včasih mi v srednje šole?«
»Da, da! Na pamet sem znal polovico Poezij, danes pa niti Zdravljice ne znajo.«
»Kolega profesor, menim, da bo potrebno nekaj ukreniti. Po-strožiti bomo morali sprejemne izpite!«
»Saj s snovjo nikamor ne pridem ob takih odgovorih!«
Copranje tri, ki problem dokončno zaplete
»Neverjetno! Neverjetno, doktor kolega! Naša visoka šola se spreminja v pravo pravcato srednjo šolo! Pri seminarjih ne morem izvleči iz študentov nobenega samostojnega zaključka! Današnji študenti sploh ne znajo logično misliti! Prebrane literature se držijo kot pijanec plota! Pomisli, danes mi je nekdo na izpitu rekel, da se pri žvečenju premikata spodnja čeljust ali mandi-bula in zgornja čeljust ali maxi-la! «
»Potolaži se, kolega doktor! To še ni najhuje! Mene je hotela neka študentka danes prepričati, da' je Mozart golman v brazilski nogometni reprezentanci. Blazno. doktor kolega, pravim ti, blazno!«
»Vprašljivo je, kaj delajo z dijaki na srednjih šolah. Taka odsotnost znanja me prepričuje, da tam spodaj nekaj ni v redu.«
»Da, da, potrebna bo temeljita reforma, ali pa bomo postrožili kriterije za sprejem. Sicer bo naš narod še znanstveno izumrl!«
Copranje štiri, ki coprniški krog zaključi in posploši ter ustvari občutek brezizhodnosti,
Naša mladina je nevzgojena in ničesar ne zna. Mislim,. da so krivi starši?
Mi? 'Vi. vi! Mi že ne! Kdo pa drug? Osnovna šola!
Jaz? Ti, ti! Jaz že ne! Kdo pa drug? Pedagoške šole!
Me? Ve, ve! Me že ne! Kdo pa pa drug? Srednje šole!
Me? Ve, ve! Me že ne! Kdo pa Pa drug? Osnovne šole!
Me? Ve, ve! Me že ne! Kdo pa drug? Pedagoške šole!
(Glej začetek tega copranja.)
Copranje pet ali dodatno copranje, ki nas skuša prepričati, da ie coprniški krog navadna izmišljotina. Poduči vas, da bi bilo potrebno na obeh coprniških nivojih malo več zaupanja, resnosti in zavzetosti. Za srečen konec bi bilo potrebno, da vsi ti copri zgorijo.
Mlada pedagoga: Dovolj nama je že teh hospitacij na vseh nivojih. Naš stari naju obišče v razredu vsak mesec! Lahko bi nama bolj zaupal! Nalašč ga draživa s takimi traparijami.
Diteka: Ti stari prfoksj so tako simpatični, kadar od jeze spreminjajo barvo. Zoprna nama je ta njihova drobna pozitivistična znanost. Niti malo naju ne zanima kolikokrat in s kom je bil poročen Napoleon. O sodobnih pojavih nam ne znajo ničesar poved alti.
Študenta1 Predavatelji se držijo yojih skript, kot se drži pi-ianec plota. Sprašujejo nas stvari, ki smo jih znali že v osnovni šoli!
David Rimaš
znano, da je Rudolf Golouh avtor ved stihov, skratka, da ga je treba prešo* jati z mnogih zornih kotov.
»Pol stoletja spominov« je Golou-hovo življenjsko delo. ki ga ni moč ustrezno oceniti s to kratko odmerjeno informacijo. Saj gre, kakor smo že zapisali, za panoramo političnih bojev slovenskega naroda skozi prvo polovico dvajsetega stoletja. Toda ne samo to, avtorjev samonikli pripovedni talent, njegova bojevitost in smelost pri ocenjevanju ljudi, ki je združena z originalnostjo, njegova neusmiljena analiza vzrokov, zavoljo katerih se je to ali ono v teh petdesetih letih prav tako in ne drugače (bolje!) razvozi j alo, vse te odlike pisca Rudolfa Golouha so odločile o — sedanjem in prihodnjem učinku njegovih spominov v javnosti, ki bo prav gotovo velik. To pa je tudi prav, zakaj spomini so že po svoji naravi dopolnilo dosedanjim zapisom. a hkrati tudi vzpodbuda za noVe, še natančnejše izsledke v preučevanju določenega obdobja, v tem primeru še zlasti tistega, znotraj katerega so se zvrstili naj prelomne j ši dogodki slovenske zgodovine.
Jaka Slokan
SEDMO LETO REVIJE »OTROK IN DRUŽINA«
Z letošnjim koledarskim letom stopa Revija za družinsko in družbeno vzgojo »Otrok in družina« v sedmo leto svojega plodnega delovanja.
Zaradi humanega koncepta je postala revija nevsiljiva in zvesta prijateljica vseh tistih, ki se kot naravni ali poklicni vzgojitelji ukvarjajo z občutljivim in pomembnim delom vzgajanja osebnostne podobe človeka jutrišnjega dne. Dragocena pa je revija tudi za mlade ljudi, ki si šele pripravljajo skupno ognjišče, saj najdejo v njej številne napotke za bodoče življenje, danes še polno skritih neznank in nepredvidenih preizkušenj.
Čeprav nima revija nobenih znanstvenih pretenzij, ji vseeno ne moremo odrekati strokovnosti, kar dokazuje . dejstvo, da jo v šolah in vzgojnih posvetovalnicah lahko brez zadržkov priporočijo vsem staršem, ki želijo imeti ob sebi stalnega, zaupnega in dobrega svetovalca ter vodnika.
Posebno dragoceni del revije tvori zadnja rubrika »Prosim, svetujte mi!«, ki dokazuje, da uredništvo revije za primeren odgovor, na zastavljena vprašanja bralcev, vedno poišče pravega človeka-strokovnjaka pa naj bo to pedagog, defektolog, pediater, psihiater, stomatolog, pravnik itd.
Mimo tega odpira revija svoja gostoljubna vrata tudi mladim domačim avtorjem in objavlja njihove stvaritve.
V današnjem'času, ko je mnogo ljudi omamljenih od blestečih tehničnih dosežkov in se dnevno srečujemo s surovostjo, egoizmom in brezčutnostjo do sočloveka ter na sosednem kontinentu divja brezobzirna vojna, v kateri ugašajo ^najrazličnejšem trpljenju krhka^ življenja tisočev in tisočev nedolžnih otrok, je izhajanje take revije^ s poudarjeno humano vsebino še posebno dragoceno in koristno.	VIATOR
UČITELJSKI PEVSKI ZBOR SLOVENIJE »EiVlIL ADAMIČ«
se zahvaljuje
Osnovni šoli Vič, Ljubljana
Osnovni šoli Miklavž na Dravskem polju
Osnovni šoli Valentina Vodnika, Ljubljana
Osnovni šoli Staneta Rozmana, Ljubljana
Osnovni šoli Hinka Smrekarja, Ljubljana
Osnovni šoli Polje, Ljubljana
Osnovni šoli T. Žnidariča, Ptuj
Osnovni šoli Ormož
Osnovni šoli Radeče
Osnovni šoli Tišina, Pomurje
Osnovni šoli Ribnica na Dolenjskem
Osnovni šoli Jakobski dol
Osnovni šoli Maksa Bračiča/Cirkulane
Osnovni šoli Gorišnica
Osnovni šoli Gorenja vas
Osnovni šoli Ljubno ob Savinji
Osnovni šoli Senovo
Osnovni šoli Preserje
Osnovni šoli Miha Pinter-Toledo, Velenje
Osnovni šoli Videm pri Ptuju
Osnovni šoli Bodonci
Osnovni šoli Gustava Šriba, Velenje
Osnovni šoli L, Šoštanj
Osnovni šoli II., Celje
Osnovni šoli Prevalje
Osnovni šoli Boštanj
Osnovni šoli Beltinci
Osnovni šoli Horjul pri Ljubljani
Osnovni šoli Cirkovce
Zavodu Frana Levca, Ljubljana
Zavodu za slepo in slabovidno mladino, Ljubljana
Vajenski šoli Gradbeni šolski center, Ljubljana
V.	gimnaziji Šentvid, Ljubljana
VI.	gimnaziji Moste, Ljubljana
Sindikalni podružnici prosvetnih in znanstvenih delavcev Krško,
KI SO S SVOJIMI PRISPEVKI POSTALI PODPORNI ČLANI ZBORA!
Za posebno prizadevanje se zbor zahvaljuje tudi ravnatelju Vilku Kolarju in VI. gimnaziji Moste, Ljubljana, ki je poravnala članarino kar za celo leto naprej!
Zborov tekoči račun je 503-8-20
Ali bo mladina še lahko potovala s popustom?
ditev itd. Izkoriščala jih je dejansko povsod tam, kjer je lahko veliko pridobila za svojo strokovno, vzgojno ter etnično-idejno po-vzdigo. Z ukinitvijo popustov bi velik procent teh potovanj odpadel, z njimi pa vse tisto, kar je s tem povezano. 2e sedaj, pri znatno nižji ceni potovanj, je bilo marsikateremu učencu težko zbrati toliko, da je lahko odšel z ostalimi na potovanje; v primeru brez popustov, pa bi jih znatno število povsem odpadlo. S tem pa bi odpadle tudi številne ekskurzije, izleta, obiski prireditev, srečanja, tekmovanja itd. Ali si smemo to privoščiti v korist neki drugi, verjetno veliko manj vredni investiciji. Koristi danes v izvršnem svetu verjetno merijo z milijoni, škode pa bi s tem gotovo ne mogli izmeriti.
Pozitivno ureditev regresiranega skupinskega potovanja mladine moramo gotovo obravnavati tudi s stališča kolikor toliko enakih pogojev naše mladine pri potovanju, kot jo ima mladina v drugih državah. Ponekod (npr. na Poljskem in drugje) imajo dijaki in študentje kot posamezniki velik popust pri potovanju, skupina pa ima še večjega. Ko potujejo naši študentje na prakso v tuje države, jim le-te dajo tudi 50 % popusta, doma tega nimajo.
Teh misli nisem napisal samo zato, da bi videli na eni strani
Pedagoški svet SR Slovenije, To pa je bilo potrebno storiti tudi vendarle predmetnik dvojezičnih P°men regresiranja skupinskih ------------------------------ ’ -	-	--	- --	- potovanj za našo mladino in ško-
Pričenjamo leto turizma 1967. Gotovo je, da množičnega turizma ne moremo obravnavati brez množičnih potovanj. To je neoporečna ugotovitev, ki pa ji bo sedaj treba dodati še nekatere dodatne ugotovitve, ki so posledica trenutnega stanja v množičnem potovanju mladine.
Ne mislim pri tem obravnavati potovanj na splošno, rad bi se dotaknil le potovanj mladine, ki doživlja prav v tem času neprijetne preizkušnje. To vprašanje se tiče gotovo najbolj prav šolske mladine. Vse bolj kaže, da prehaja regresiranje množičnega mladinskega potovanja v pravo krizo, kjer so spet vprašanje sredstva za regresiranje. Doslej smo bili navajeni, da ni bil finančni problem potovati s skupino dijakov, študentov, tabornikov, planincev itd., ker so vse takšne skupine uživale ugodnost 75 % popusta. Kaže, da je trenutno zagotovljen takšen način regresiranja potovanj le še do konca marca, potem pa naj bi našli nekoga,
ki bi to prevzel za naprej. Zveza ne misli več regresirati skupinskih potovanj mladine, temveč naj bi to prevzele republike ter transportna podjetja. Ponovno smo v položaju, ko se vsi strinjajo, da je potrebno dajati regres za skupinsko potovanje mladine, sporno pa postane, kdo naj prevzame obveznosti. Najbolj avtoritativen organ pri tem samo soglaša, da so popusti potrebni, priporoča pa seveda drugim, naj to uredijo. Prav čudno izgleda vse skupaj. Ker federacija menda za to nima denarja, naj uredijo republike, podjetja in vsi tisti, ki jim je mladina pri srcu. Ali federaciji ni?
Popusti za skupinsko potovanje mladine in otrok ostanejo po dosedanjih zagotovilih samo še do konca marca. Skoraj posmehljiv in izzivalen je ta rok, saj je to — če izvzamemo potovanja smučarjev ob polletnih počitnicah — najbolj neprimeren čas za skupinska potovanja mladine.
. Se bolj gotovo pa je to, da
dokler zakon o prenehanju popusta za potovanja mladine ne bo prenehal veljati, ne bo ukrenil nihče ničesar, da bi se problem pričel pravočasno reševati na drugem mestu. Sele potem bo morda pričela razpravljati republika skupaj s transportnimi podjetji. Tudi tukaj bo gotovo potreben določen republiški predpis, ker sami dogovori in zagotovila pomenijo danes kaj malo. Vemo pa, kako dolga je pot določenega predpisa in resno se lahko bojimo, ali bo v poletnih mesecih mladina lahko potovala s popusti ali ne.
Ob vsem tem se moramo gotovo vprašati, kaj pomenijo popusti za mladino danes in kaj bi bilo, če bi teh ne bilo.
Sedanje popuste je koristila mladina pri najrazličnejših strokovnih ekskurzijah, obiskih razstav, gledališč, muzejev, podjetij; izkoriščala jih je pri odhodu v planine, letovanja, taborjenja, tekmovanja, medsebojnih srečanjih, športnih ter drugih prire-
Učni načrti za šole na narodnostno mešanih območjih Slovenije
I
ki je pristojen predmetnikov in za šole v Sloveniji, je na zadnji murju uporabljal učni načrt, ki seji — bila je 21. februarja — bi bil sprejet po enakem postop-
ka potrjevanje zato, da bi se v šolah na narod- šol še za 15 ur obsežnejši od potovanj za našo mladino m sko-učnih načrtov nostno mešanem ozemlju v Prek- predmetnika slovenskih osnovnih °°’ ^i bi z ukinitvijo tega nastala
S podobnimi problemi se
na drugi strani. S tem sem želel je posebej opozoriti na to, da je prav
Učiteljski pevski zbor Slovenije »-Emil Adamič- je 1958. leta postavil spomenik svojemu dirigentu, učitelju Srečku Kumarju v njegovi rojstni vasi Kojsko v Brdih. To je prvi spomenik dirigentu pri nas, umetnina kiparja Borisa Kalina.
sprejel dvoje pomembnih	stvari	ku, kakor je bil sprejet	učni načrt	pedagoški svet srečal, ko je ob-	se(Jal	^as>	da	storimo	vse	potreb-
za vsebinsko ureditev pouka v	za slovenske osnovne	šole. Tak	ravnaval učni načrt za italijanski	no,	da	se	tudi	v	prihodnje	zago-
osnovnih šolah na obeh narod- postopek namreč olajšuje uresni- jezik na narodnostno mešanem tovl nTac'mi podoben popust. To nostno mešanih območjih Slove- čevanje tudi materialno zelo za- ozemlju ob slovenski obali. Ob nuino potrebno zaradi vzgoje nije. Sprejel je predmetnik in uč- htevnega programa teh šol. uvedbi italijanskega jezika v slo- f61-, *zo°raz°e na®e mladine. Vse-ni načrt za dvojezične slovensko- Predlagatelj predmetnika in venske osnovne šole leta 1959 ni Kakor pa popusta ne smemo uki-madžarske osnovne šole v Prek- učnega načrta — zavod za šolstvo bilo za to novost pravzaprav še	zato’ . ne bomo tako
murju in pa učni načrt za itali- SRS — je moral ob sestavljanju nič pripravljenega. Glavno breme n^unstično sprejeli turističnega janski jezik v slovenskih osnovi- tega gradiva upoštevati načelo je padlo na zavod za prosvetno-nih šolah na narodnostno	meša-	enakopravnosti obeh	materinih	pedagoško službo v Kopru. Tudi
nem ozemlju občin Izola,	Koper	jezikov kot posebnih predmetov,	sedanja rešitev, ki jo kot začasno
in Piran.	razširitev obsega snovi iz mad- podpira tudi republiški zavod za
Dvojezične slovensko-madžar- žarske kulture in zgodovine ter šolstvo, je samo začasna. Vendar ske osnovne šole so v občinah zahtevo P°v možnosti enakoprav- pa tudi taka pomeni neki napre-Lendava in Murska Sobota. Dvo- Pe§a (vključeyaivja teh šol v slo- dekdn red, saj med drugim po-jezični pouk na narodnostno me- venske srednje šole.	trjuje obstoj tega predmeta, za
leta 1:967.
Zdravko Pivk
Uspelo mladinsko varčevanje v šolah radgonske občine
Mladinsko varčevanje po šolah
šanih območjih teh občin se je .. Glede na te zahteve predstav- katerega nekaj časa ni bilo čisto bru^in januarju izvedli radgonska po-začpl iivai^fi v š/Vlcir£»m	novi predmetnik in učni na- jasno, ali bo še ali ne.	družnica kreditne banke Maribor, je
iftcn/oA • J	n 1	, Apf komoromisno rešitev Ob do-	• z. •	,	, izredno dobro uspelo. Po vseh Šolah
1909/60, m sicer na podlagi tedaj ■. .	. v	.' .	,	Pedagoški svet je pod pred- občine so razdelili otrokom 2.046 hra-
veljavnega zakona o osnovni šoli. PumJeydnJu učne snovi je Dno sodstvom Ludvika Gabrovška so- nilnikov. Varčevanja se je udeležilo
srsjss	iLFsSSSSS
šol; leta 1965 pa je bil ta zakon ovn<> solo, katerega bistveno m bo poslal še republiški skupščini, 33.917 N-din, kar pride povprečno na usklajen z ustavo. Učni načrt za rr?®®?ce Prekoračevati. Predmet- da bo povedala svoje mnenje. "’x	’ J~’	1
učenca v dobrem mesecu varčevanja 1.950 N-din.
te šole je nastajal sproti, in sicer	te šole Pfirejen ta- Hkrati bo poslancem posredoval Najboljše povprečje 2.520 N-dln na
tako, da se je prilagajal za te po- ^0’ ,^a	u,r za noVl Predmet, tudi gradivo o kompleksni pro- učenca je dosegla osnovna soia sm-
trebe učni načrt za slovenske os- L°oli%Tf ur^sfzmanlŽto £	^	^	“ pov^^rčj™5^^ li!
novne šole. Poglavitno delo je KRie‘ * ur 01 s.e zmanjšalo ste stva na narodnostno mešanih ob- dinarjev
.....	°	l/-k TlATVIr* lit«	o I	r. lr«,-w»	_ v • •,	1
močjih Slovenije.
J. S.
na učenca. Banka bo najboljšim razredom po šolah razdelila kolektivna darila, posameznikom pa individualna manjša praktična daril-
posebno nagradno žrebanje, ki bo 31. oktobra. Pri drugem obisku za-
TTfrrirT ur-a _ iz	___. „ stopnikov banke Je prejel vsak mladi
UČITELJICA s 15-letno prakso vlagatelj hranilno knjižico.
opravljal pri tem zavod za pro- v?,10 učnih, ur Pri slovenskem je svetno-pedagoško službo v Mur- j1 .. za 1 uro pri spoznavanju
skl Soboti.	družbe, za 2 uri pri tujem jezi-	vlagate* ie predvideno
nh izirh, h™	„	* oU' 23 6 UrjlPrl telesni vz§Oii- za	še'posebno nagradno žrebanje a SS
Ob izidu dopolnjenega učnega 2 un pn likovnem pouku, za 1
načrta za slovenske osnovne šole uro pri glasbenem pouku, za 3
jel'Sli8—	se	je	^kafala^tre-	h^vatekcgSjezika^	urSpa	biSa	išče z novlm šolskim letom v	negaA ampak Tudi velikega0 v^oTega
ba,	da	se	mu	prilagodi	učni	na-	teh	šolah	ne	poučevali	Kliub	ta-	Mariboru prosto delovno mesto	pomena.« je poudaril direktor radgon-
x_l __	------- . ,	,	•	-	j -	^	ske banke tov. Jože Rogan, »saj od-
— UČiteliicp za razredni nnuk ali	yrafa marsikaterega šolarja od več-
uciieijtce za razredni pouk ali	krat nepotrebnega razdajanja denar-
vzgojiteljice v varstvenem od-	ia- Izvaiali 1° bomo vse leto. učitelj-
. ..	stvo pa naš pri našem prizadevanju
deiku	vsestransko podpira.« Naj še povemo,
n__,,	_...	.	da je banka obrestno mero od 1. ja-
rOnudbe pošljite pod oznako	nuaria 'za navadne vloge zvišala od
»Učiteljica« na upravo Presvet-	5 na s- za rezane od e na 7 ter za ve-
nppa Holnirea	zaTie v'°ge na dve leti od 7 na 8 od-
nega delavca.	stotkov.	ika
mr HifliiiiiiiiniiiiihiiiiHiiiiiiiiiMiM
§§	H
| Kmelijski izobroževalm center Celje
S "	~~~	---------------------------——-------------------------- II
i	.	■
g razpisuje prosto delovno mesto
- vzgojitelja na Živinorejski šoli v Šentjurju pri Celju
Pogoj je U ali PRU
| Na razpolago je samsko oziroma družinsko stanovanje. m Nastop službe 1. septembra 1967.	1
1	§
Jlliillllllillllllllllllllllllilllillllllilllllllllli IllIfflIlllllllllllllllM
črt za dvojezične osnovne šole. kemu skrčenju predmetnika pa je
Občni zbor društva za tuje jezike in književnosti
Razpisna komisija za delovna razmerja pri Svetu osnovne šole
»JOŽETA LET0NJA-KMETA«
v ŠMARTNEM OB PAKI
razpisuje prosto delovno mesto
ravnatelja
Pogoji:
—	visoka šolska izobrazba pedagoške smeri s petletno prakso
—	višja šolska izobrazba pedagoške smeri z desetletno prakso
—	srednja šolska izobrazba pedagoške smeri s petnajstletno prakso.
Kandidati morajo zadostiti pogojem, ki jih navaja 43. člen Zakona o upravljanju v zavodih.
Družinsko stanovanje bo na voljo jeseni. Rok prijave je 15 dni po razpisu. Nastop službe je takoj ali po dogovoru. Prosto je tudi delovno mesto
predmetnega učitelja za telesno vzgojo
Delo traja določen čas, od 1. 4. 1967 do 30. 6. 1968. Nastop službe takoj. Samsko stanovanje je zagotovljeno.
V nedeljo, 26. februarja, je Posebno pomembna je bila imelo Društvo^ za moderne tuje skupščina tudi zaradi tega, ker se jezike in književnosti svojo red- bo sedež Zveznega društva za tuno skupščino. Udeležba je bila je jezike letos prenesel iz Za-zadovoljiva, saj se je poleg ljub- greba v Ljubljano. Po zveznem Ijanskih udeležilo skupščine tudi statutu je namreč določeno, da precej predavateljev iz drugih se sedež Zveze vsaka tri 'leta slovenskih krajev. Predsednik prenese iz ene republike v drugo. Društva prof. Bogo Pregelj je Za Srbijo in Hrvatsko je sedaj nakazal v svojem poročilu veli- na vreti Slovenija. Kongres Zve-ko problemov, ob katerih se je ze bo 4. junija 1967 v Zagrebu razvila obširna diskusija.	in tedaj bomo dobili zvezno upra-
Omenimo nekaj najbolj pere- vo v Ljubljano. Med ostalimi počiti problemov.	membnimi nalogami je tudi or-
Predvsem bi bilo potrebno za- ganizacija zveznih tečajev za uči-Društvo vse predavatelje tel je angleškega, francoskega, tujih jezikov, ne samo iz Ljub- nemškega in ruskega jezika. Ti Ijane, temveč iz vse Slovenije, tečaji naj bi letos bili v Ljub-Republiški odbor bi moral od Ijani, in sicer od 11. do 29. ju-svojega članstva dobiti sugestije lija. Na žalost pa so dotacije Zveza delo, ne pa da je prepuščen.zi iz leta v leto manjše in kot entuziazmu samo peščice ljudi, kaže, jih letos sploh ne bo, ker Vsi predavatelji tujih jezikov bi so zaradi reforme črtane iz zvez-se morali zavedati, da je sodelo- nega proračuna dotacije vsem vanje v. strokovnem društvu za društvom. Zato je organizacija le-njih nujno, saj dviga njihovo tošnjega zveznega tečaja zelo nestrokovno raven in obenem tudi gotova, skoraj lahko rečemo ne-kvaliteto pouka. Zato bi se mo- mogoča. To je izredna škoda, ker rali vsi aktivno vključiti v Dru- bi slovenski predavatelji tujih je-Y n;'em .tudi aktivno de~ zikov prav letos imeli možnost, la^- P^vateiji na višjih in vi- da v velikem številu prisostvu-sokih šolah bi morali med štu- jejo zelo kvalitetnim tečajem, denti bolj propagirati zanimanje Vsi udeleženci so soglasno izra-fT ITuJšty0’ 5?^ bll° to zanie zali mnenje, da je to velika in kot bodoče učitelje zelo koristno, nepopravljiva škoda in bi zvezni
ali pa republiška organi Zvezi morali dodeliti potrebna sredstva.	i ,
Ob koncu so zbrani soglasno izvolili delegacijo, ki bo prisostvovala II. kongresu zveze v Zagrebu 4. junija 1967. V delegaciji, ki nam obenem predstavlja novi zvezni odbor, so: dr. Janez Stanovnik, prof. Bogo Pregelj, prof. Valter Braz, prof. Milena Kos, prof. Elza Jereb, prof. Mirko Jurak in prof. Friedl. Za predsednika republiškega društva pa je bila soglasno izvoljena prof. Fe-dora Umek.	Uroš Istenič
PROSVETNI DEUVEl
Lis« izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 818-722, Int. 363 — Naslov uprave:	Ljubljana, Nazorjeva 1,
telefon 22-284	— Poštni predal
355-VI1 — Letna naročnina za posameznike 1.000 din (JO ND), za šole In ustanove 2.008 din (20 Nnt — Številka tek. računa 501-8-26/1 — Tisk CZP »ljudska pravica«
S«! ZALOŽBA MLADINSKA MK KNJIGA
RAZPRODANA je prva naklada
NARAVE
prve knjige SODOBNE ILUSTRIRANE ENCIKLOPEDIJE
Zaradi izrednega zanimanja bralcev se je založba odločila, da bo ponatisnila prvo knjigo in s tem podaljšuje subskrip-cijo za osem knjig
SODOBNE ILUSTRIRANE ENCIKLOPEDIJE
Vsi, ki se še želite naročiti na zbirko, storite to čimprej. Na zbirko se lahko naročite v vseh knjigarnah, v prodajnem oddelku založbe, Titova 3 ali s priloženo naročilnico.
Prvo knjigo boste prejeli v najkrajšem času.
Naročilnica PD
Priimek in ime ..
točen naslov
poklic .................
Podpisani nepreklicno naročam
SODOBNO ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO založbe Mladinska knjiga v 8 knjigah
Subskripcijsko ceno kompleta v znesku 720 N-din (72.000 starih dinarjev) bom poravnal v 20 zaporednih mesečnih obrokih po 36 N-din (3600 starih dinarjev). Obroke bom začel nakazovati takoj po prejemu računa in položnic. Strinjam se s subskripcijskim pogojem, da bom prejel posamezne knjige šele, ko bodo plačane.
Datum
Podpis
ZALOZBA MLADINSKA KNJIGA Titova 3. Ljubljana
.