Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. m šFšk S M M HM irSB mm mT sss M?r^ List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg t. Telefon it. 73. Levo XX.il. St. 46. Kroni, 12. novembra 1«*3® izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40'- din, polletno 20 - din, Slovani - najmlajši V družini evropskih narodov Zadnjič smo rekli, da moramo k svojim opazovanjem pritegniti še skupino evropskih narodov, brez Katere naše razmišljanje ne bi bilo popolno. Kako upravičena je trditev, vam bo takoj jasno, če mimogrede omenimo, da bo v dobrih 20 letih skupina teh narodov — po sedanjih cenitvah — dosegla po številu polovico vsega evropskega prebivalstva. Teko je izračunal neki nemški učenjak, da bo v 1. 1960 v Evropi več Slovanov, kakor vseh ostalih evropskih narodov skupaj. Ze samo ta okol-nost dovolj zgovorno pojasnuje potnne, ki pripada v zgodovini Evrope Slovanom. Slovani so imeli v življenju evropskih narodov svoj poseben položaj. Zaradi obsežnosti zemlje, ki so jo posedli in radi različnih okol-nosti, pod katerimi so rasti i, je nastala v njihovem razvoju precejšnja neenotnost. Posamezni deli tega ogromnega ne Voda sb pod svojevrstnimi pogoji mnogo hitrejše dozorevali. Pa ta pojav ni nič takega, kar bi našo misel o organični rasti narodov omajalo. Kako pogosto se dogaja v Človeškem življenju, da posameznik veliko prej dozori kakor pa bi bilo pričakovati po splošnih naravnih zakonh. Tako srečavamo neredko primere, da dvajsnt-letni fant po svojem zrelem gledanju na življenje prekaša marsikaterega povprečnega tri-desetletnika, včasih pa tudi narobe, namreč, du tridesetletnik po svoji živahnosti in otročjosti nadkriljuje povprečnega dvajsetletnika. Res je, da je predčasna zrelost v mišljenju in nazorih posameznika pogosto posledica kakšne težje bolezni ali pa posledica življenja pod nenavadnimi okolnostmi in da je najbolj zdravo, če se človek razvija tako, kakor mu je narava namenila. Toda nenavadne izjeme so v človeškem življenju tako pogoste, da pravimo, da izjeme pravilo samo potrjujejo. Takole bomo rekli in se ne bomo zmotili. Med vsemi slovanskimi narodi je imel mogoče ruski nurod edini skoro vse pogoje za zdrav življenjski razvoj. Glejte, stvar je mofno enostavna in se prav lahko pojasni. Ruski narod je posedel ogromno razmerje zemlje. Slučaj je hote'., da je bil postavljen v brezkončno ravnino, ki ne pozna meja. Ko je ta narod še pasel svoje črede, je lahko prehodil tisoče in tisoče kilometrov, ne da bi naletel na resne ovire. Ogromne nižine med Dnjeproin in Volgo so bile njegova domovina in šele daleč na robu Azije je zadel ob prvo naravno oviro — v Uralsko gorovje, ki ga je obenem ločilo od azijskih narodov in mu omogočalo kolikor toliko sumosvoj In naraven ru/.voj. Zadnjič smo rekli, da je naklonila usoda Angležem srečen položaj v svetu: Britanijo obdaja okoli in okoli morje in to morje je tudi zagotovilo Angležem zdravo naravno rast, čeprav je bilo njihovo število majhno. Kar je angleškemu narodu dalo morje, to je pri ruskem nadoknadila Ogromna razsežnost zemlje, ki jo je bil posedel. Pa saj je vsakomur poznana krilatica o ruski neranljivosti. To je hudo preprosta reč, kadar se je pojuvil na mejah ruskega naroda sovražnik, je vedno in vedno obtičal na robu njegove ogromne zemlje, pa čeprav j« ki.riiKal stoitinc kilometrov proti njegovi sredini. In tako se je moglo zgoditi, du so se vse motnje v razvoju ruskega naroda razblinile v obrobnih predelih, sredina — njegovo jedro — pa je moglo nemoteno rasti in se razvijati popolnoma naravno. Kar preveč smo se pomudili pri Rusih, a je bilo potrebno, ker ta narod pomeni v družini slovanskih narodov najbolj naravno in zdravo jedro. Pri tem prav nič ne moti, če je ravno ta narod v teku svojega razvoja doživel eno najstrašnejših notranjih motenj, tudi v človeškem življenju se dogaja prepogosto, da človeka napade težka bolezen, na primer pljučnica ali kakšna nalezljiva bolezen kot je tifus ali »španska". Cesto izgleda, da je človek že zapisan smrti, toda dokler so v njem sile in volja do življenja, si kmalu opomore tudi po. najhujši bolezni. Ostali slovanski narodi niso imeli tako po-voljnih pogojev za svojo iast. Vedno in vedno so naleteli na kakšno zapreko, ki jih je ovirala v njihovem naravnem razvoju. Neredno so trajale take ovire skozi VeŽ pbkolenj, včasih mnogo stoletij, zato je bil razvoj pri teh obrobnih slovanskih narodih hudo! mnogoličen. Glejte, v sliki bi vam lo lahko pojasnili tako le: večkrat srečate v gozdu drevesa, ki so prav svojevrstno zraščena. Ia če jih natančno pig'6 date, boste videli, da so bili v svoji naravni rasti ovirana, navadno tako, da so Jim starejša drevesa zastirala pot do zraka ih luči. In vedno lahko ugotovite eno: da si mlajša drevesa pomagajo na vse načine, da bi prišla do svetlolie, do sonca. Ko pa je včasih Vihar podrl močnejšega velikana, tedaj se je prej šibko drevesce zdravo razraslo in če pbkvare niso bile prehude, jih je nova rast kmalu po- pravila. Včasih pa ostanejo nepopravljive krivine, a drevo kljub temu raste in se razvija, kajti življenje je v njegovem vrhu in če ima vrh zadosti svetlobe in zraka, se bo drevo krepko razvijalo— kljub krivemu deblu Kar z enim stpvkom bomo posneli vsebino te podobe: vsi obrobni slovanski narodi so bili na ta ali drugi način ovirani v svoji naravni rasti in tako so nastale v skupnem razvoju razlike v njihovi zrelosti, odtod pa včasih navidezna nasprotja — kakor je to navada pri ljudeh: zdrav ih krepak človek cesto kar ne more razumeti šibkejšega tovariša, pa čeprav hodita enako pot. Ne smemo prezreti, da si je večina obrobnih Slovanov šfele pred nedavnim odprla pot do sonca in zraka. Tn človeka, ki je bil vajen mrafta in sence, nenadna svetloba lahko za trenutek omami, da se zmede. Toda mladost slovanske narodne skupine in njena krepka volja do življenja sta nam porok, da se bo ta ttajmtajša družina evropskih narodov znala častno uveljaviti v družbi ostalih, kakor to odgovarja njenim neizčrpnim notranjim silam, pa tudi njeni Številčni silnosti. Ob priliki Kdiho pokazali v robatih obrisih razvoj in rast posameznih členov velike slovanske narodne družine in videli boste, kako so se učili hoditi od prvih negotovih otroških stopinj pa do danes, ko postaja njihov korak trdna hoja mladega samozavestnega moža. Volišča in predsedniki votftoih komisij ža VolhVe 11. decembra na Gorenjskem Okraj Rade v I jim 1) Begunje: Begunje, šola. — Inž. Kotlovšek Franc, ravnatelj Kmet. šole, Poljče. 2) Bled: Grad, Zdraviliški dom. - Grad Boris, okr. šolski nadzornik, Radovljica. 1 3) Boh. Bistrica: Boh. Bistrica, občinski dom. — Stanonik Jakob, šef kat. uprave Radovljica. *) Brezje: I. Brezje, Romarski dom. — Dr Zorko Lojze, konc. priv. fin. dir., Ljubljana. II. Leše šola. Golobic Peter, učitelj, Jesenice. 5) Breznica; Breznica, šola. — Zalokar Alojzij, sodnik, Višnja gora. ti) Dovje-Mojstrana: Dovje, šola. — Rak Maks, uradnik PAB, Ljubljana. 7) Gorje: I. Gorje, šolu. — Ložar Alojzij, uradnik PAB, Ljubljana. II. Zasip, šola. — Burja Ivan, tajnik PAB, Ljubljana. 8) Jesenice: I. Jesenice^ carinarnica (v občinskem domu). Golob Franc, šef žel. kurilnice, Jesenice. II. Sava, meščanska šola. - Ravnik Rudolf, tov. nameščenec, Jesenice. III. Hrušica, Gasilski dom. — Bertoncelj Miro, svet. žel. direkcije, Ljubljana. IV. Sv. Križ, šola. — Dacar Melhior, šolski upravitelj, Mošnje. 9) Kamna gorica: Kamna gorica, šola. — Sir-iiik Ivan, šol. upravitelj, Ovsiše. 10) Koroška Bela: I. Koroška Bela, občinski dom. Dr Zupan Stanko, odvetniški kandidat, Radovljica. II. Koroška Bela, šola. — Onič Maks, tovarniški uslužbenec, Koroška Bela. 11) Kranjska gora: Kranjska gora, šola. — Pleivveis Karel, sodnik, Kranjska gora. 12) Kropa: Kropa, šola. — Gašperšič Jože, rav natelj, zadruge, Kropa. 13) Lesce: Lesce, šola. — Mohorič Matevž, sodni pripravnik, Ljubljana. 14) Ovsiše: Srednja Dobrava, šola. — Hvastija Franc, svetnik žel. dir., Ljubljana. 15) Radovljica:, Radovljica, Kmetijska zadru- ga. — Grundtner Viljem, šol. upravitelj, Radovljica. 16) Rateče - Planica: Rateče-Planica, šola. — Gospodaric Jakob, ravnatelj meščanske šo* le, Jesnice. ; ,. , I 17) Ribno: I. Ribno, šola. — Inž. Zupane Jernej, industrijalec, Lancovo. II. Boh. Bela, šola. — Bregant Albin, šolski upravitelj, Ribno. 18) Srednja vas v Bohinju: I. Srednja vas, šoj la. — Bidovec Valentin, predst. sodišča, Radovljica. II. Koprivn;k, šola. — Tratnik Ignac, sod-' nik, Radovljica. Okraj Skofja Loka: t) Črni vrh: Črni vrh, šola. — Ulaga Drago, referent min. ze telesno vzgojo, Belgrad. 2) Javorje: Javorje, šola. — Ustar Franc, starešina okr. sodišča, Skofja Loka. 3) Oseliea: I. Trebija, šola. — Kržišnik Ivan, okr. šol. nadzornik, Škofje Loka. II. Leskovica, šola. — Triller Ivan, učitelj, Zalilog. e) Poljane: Poljane, šola. — Cerar Franc, tehnični vodja „Sešira", Škofja Loka. 1) Selca: Selca, šola. — Pilgram Vljadjimir, gimnazijski profesor, Kranj. 6) Sorica: I. Sorica, šola. — Zeleznik Martin, šolski upravitelj, Sorica. H. Davča, šola. — Rotman Ervin, šol. upra vitelj. Stara Oseliea. III. Zalilog, šola. — Lampič Iven, šol. u-pravitelj, Martinji vrh. 7) Stara Loka: I. Suha, občinska pisarna. — Sega Franc, knjigovodja „5ešira", Sk. Loka. II. Stara Loka, Prosvetni dom. — Samec Hinko, uradnik zun. min., Belgrud. 8) Skofja Loka: Skofja l.oku, občinski urad. — Sever Jožel, šef katustr. uprave. ŠkoTja Loka. 9) Trata: Trata: Društveni dom. — žebte An drej, viš. sodni oficial, Skofja Loka. 10) Zminec: Puštal, občinska pisarna. — Okorn Jože, bunski kmetijski uradnik, Ljubljana. 11) Železniki: Železniki, občinski urad. — Cer-ne Josip, sodnik okr. sodišča, Škofja Loka. Zaklad kranjske hiše! Dragoceno darilo! Izšla je knjiga Zgpdflvjria;, mesta Kranja edinstveno delo slove nske-zgodovinarja prof. dr. J. ŽONTARJA. — Knjiga, kakršne Slovenci do danes še ritslino ifnel! — 580 stran!, 165 krasnih slik in 2 dvODarvha zemljevida. — Ker je knjiga izšla v omejenem številu, pohitite in si jo oskrbite v občinski pisarni v Kranju. — Cena din 200'- Stari grehi trkajo Leta 1931. »izvoljenega" Zivkovičevega in 1. 1935. »izbranega" Jevtieevega parlamenta se je že polastila zgodovina, da objektivno spregovori zadnjo besedo o njiju in z njima vred o »zaslužnih" bafiriaških režimih Pere in Bogoljuba. Mimo lahko rečemo, da sta bila oba ta dva parlamenta skedenj, kjer se je zmlatilo najveC — prazne slame. Volitve za ta dva parlamenta pa so bile velik hrUp, kjer so bili — radi pomenjkanjfa opozicije — kandidatje že naprej izvoljeni, volilec je bil pa revež, ker je moral voliti tistega, ki je bil drugim všeč, le njemu nel In kako so se tedaj »nacionalni in državotvorni" časopisi razpihnili! Potem ko je Zivkovič poleg drugega znižal uradniške plače in podražil za naše kraje posebno važno pšenico, tobak in sladkor, je po »volitvah" »Jutro" zapisalo 10. novembra 1931.: »Ljudstvo ne želi nič drugega ko srečne bodočnosti svoji domovini Jugoslaviji". Pisalo je, da se je ljudstvo izjavilo za okrepitev »gospodarske in socialne vzajemnosti" in „za veliko na resnični enakopravnosti in vzajemnosti temelječo jugoslovansko idejo." — Z delom in parlamentom pa so skozi leta kazali, da razumevajo »gospodarsko in socialno Vzajemnost" tako, da so gospodarstvo in socialno zakonodajo pripeljali na psa. Pa jim oprostimo to, saj za gospodarstvo in delavca niso imeli časa I Dajali so namreč predvsem »resnično enakopravnost in vzajemnost" v svoji visoki politki. Kako? Klerikalne uradnike so zmetali na cesto, pa samo zato, da bi bila »enakopravnost resnična". Naše ljudi so zapirali in kundačili »radi enakopravnosti." Sadistično so zapirali prosvetna rruštva in domove, brez katerih bi bila Slovenija najbrž že ponemčurjena. »Radi enakopravnosti" so pa puščali odpadniška društva nemškega »Kulturbunda" in jim dajali državno podporo, da so potem v inozemskih listih objavljali veleizdajniške zahteve po vrnitvi slovenske zemlje Avstriji. Radi »enakopravnosti" pa so v šenčurskeni procesu obsodili 12 slovenskih mož in fantov 6. marca 1933. leta. Brodar je dobil ječe pol drugo leto, ker "je zahteval federacijo in ustvarjal razpoloženje, da se del naše kraljevine izlrči i/, države." Župniku Skerbcu so dali eno leto, ker ,,je vzklikal samostojni Sloveniji..." Dr. Korošca in sedanjega bana so »radi enakopravnosti" internirali. Ce ne bi bilo ?.ivkovii'cvega početja, bi tudi ne bilo nikakor hrvaške emigracije. Tako so pa g. Pera sum ustvarili hrvaške emigrante in teroriste — »radi enako-ptavnosti". O petomajskih Jevtičevili volitvah se je smelo prav malo pisati, vendar se je o njihovih zlorabah več verfelo, kot če bi jih publicirala Avaln. Saj dober glus seže v deveto vas, slab V nedeljo, dne 13. novembra 193$ vabi cenjene meščane na MARTINOVO OOS in nanovo belokranjsko vino. a hotela nIelen" STRAN 2 pa še daljei Vohtve so se namreč vršile po volilnem zakonu, po katerem bi težko izgubil tisti, ki se je.vezal na listo vladnega predsednika. Radi tega ljubega vezanja so kandidatje zapuščali stare stranke, niso vač marali za strankine prijatelje in zavozili v čisto druge vode, zgolj radi tega vezanja. Jevtieevi kandidatje so smeli svobodno govoriti. Predno pa je bila potrjena opozicijska lista, si moral biti prej nekaj dni zaprt in podobno. Kuko je bila aktivna »javna varnost", je videl vsak in čutil, kdor ni bil step in gluh. Kdo pa je bil izvoljen in izbran ter kako, je težko vedeti, ker nimamo drugega materiala kot izjave nekaterih merodajnih, ki so kar pripisovali ničle k deseticam ali stoticaml Kdor ni imel protikandidata, je bil ics izvoljen na dan, ko je bila lista potrjena. Mnogi pa so bili izvoljeni, pravijo, šele 6. maja, torej en dan po volitvah itd itd. In čujte, kaj se je zgodilo? Ti, skozi leta tako »sposobni politiki" in edini »patentirani jugoslovenarji", niso upali sestaviti svoje liste ali vsaj dobiti mandatov — po njihovem zakonu o volitvah. In kaj so storili? Padli so v Zagrebu na kolena pred tistim dr. Mačkom, ki so ga sami zaprli, padli so pred njim in ga prosili, naj jih ta »mučenik po njihovih zasluguh" sprejme milostno na federacijsko — listo, ker bi morda le tako mogel biti kdo izvoljen. Ali je to še poštenje ali ne na eni ali na drugi strani? Čeprav je politika umazana, vendar nismo vedeli, da je tako, tako zelo umazana. Ti, dragi Gorenjec, pa *e zdaj odločil Ali sploh moreš, če še čutiš pošteno, s takimi jtt-goslovenarskimi pljuvalci, katerim ni svet niti lastni program? Ti vsemogočni »državotvorci" zdaj sami ne vedo, kam bi in kaj bi. Sram jih je na beli dan. In prav nič ne vedo, kaj naj bi v volilni borbi napadali. Ali naj nupudajo svoje lastne grehe in zločine? Ali pa naj napadajo gospodarski, socialni in obrtni uspeli sedanje vlade JRZ, ki je vendar velikanski? Nič ne vedo. Zato tako molče — v hrvaškem loncu pod Mačkovim klobukom, kamor Slovenec — ne mara. K blagoslovitvi mestnega doma v Tržiču Ze dolga leta je bila tiha želja Tržičanov, predvsem raznih občinskih odborov, da bi občina dobila svojo lastno streho. Pa tudi za tržnico so dolga leta iskali primeren prostor. Tako eno kakor drugo vprašanje pa so rešili s tem, da so kupili nekdanjo čevljarsko tovarno, ki je dolga leta nosila napis »Mallv & Demberger". Poslopje so lepo preuredili, tako na zunaj kakor tudi znotraj. Pri nakupu in preureditvi so delali najrazličnejši ljudje, katerih je precejšnja množica. Od pok. g. Emila Mally-ja, ki je prvikrat ponudil bivšemu županu Lončarju nakup tovarne za občino, pa do. časa, ko bo zapustil zadnji .obrtnik in' delavec poslopje, bo pretekla dolga doba še-'' stih let. Koliko ljudi vseh'mogočih prepričati}' in poklicev je v tej dobi sodelovalo? Zato ni čuda, da so danes tako rekoč oči vseh uprte v te prenovljeno poslopje, ki bo ponos za sleher-nega.^žičana. ^ ni , r, , Naj omenimo na kratko popis dela In "raz-" mer posameznih skupin in ljudi, kako se je zamišljal nakup in želela preureditev. Podjetje ing. Dedek-a je že leta 1933. premerilo staro stavbo in napravilo načrte, kakšne prostore naj vsebuje poslopje. Na podlagi tega se je stavbo tudi ocenilo in na tej podlagi se je tudi pogajalo za nakup. Leta 1934. je banovinski ing. Fajfar napravil načrt za šolsko telovadnico na dvorišču, Govorilo in sklepalo se je, da se bodo prostori preuredili za dekliško ljujsko šo- lo. Nekateri so si želeli v poslopju celo sokol-ski dom. Pa bi še bilo, če bi bil denar! Kredite so iskali pri raznih ustanovah, pa ga ni bilo moči dobiti. Poleg tega je manjkalo tudi poguma. Govorilo se je veliko, ko pa je bilo treba odločiti, so se odgovorni ljudje enostavno umaknili. Začetkom mesca avgusta 1. 1934. je streho cestnega trakta uničil požar. Poslopje samo je takrat močno trpelo radi množine vode, s katero se je gasilo. Nekaj tednOv za tem sta stavila obč. odbornika Majeršič in Mehie nujen predlog, naj se hiša kupi, ker hi se dobila pod ugodnejšimi pogoji in bi se popravila izvršila odgovarjajoče občini. Na podlagi tega je občinski odbor sklenil, da se poslopje kupi, vendar še niso dozorele druge oko liščine in nakup se ni mogel izvršiti. L. 1935. se je zaprosilo pri SUZOR-ju za posojilo v znesku poldrug milijon dinarjev. Ko je bilo. posojilo zagotovljeno, je občinski odbor sklep.«! za' .^ajem,,posojila. Na tej seji Je bilo navzočih 14 odbornikov z opozicijo'vreStf. To je ' dokaz, kako se je hotelo prevaliti odgovornost na druge. Takratna opozicija se je svoje odgovornosti popolnoma zavedala in ko je po naslednjih občinskih volitvah prevzela upravo občine, je šla takoj na delo. Ko je bilo posojilo zagotovljeno, se je šele mogla napraviti kupna pogodba, katero so podpisali gg. župan Globočnik in člana uprave Snoj in PrimoRfč, zu dediče Mallv pa dr. Mejač, odv. v Ljubljani. Občinske volitve 25. oktobra 1936. so delo za kratek čus ustavile. Razmišljalo se je, kako se lotiti tega ogromnega poslopja. Povabili so ing. arhitekta Volentinčiča, naj pride pogledati stavbo, da pove svoje mnenje. Povedali so mu, da je za popravilo nu razpolago znesek po) milijona dinarjev. Nato je kratko odgovoril: »S to vsoto boste samo očistili poslopje, nu kakšno temeljito preuredbo pa ni niti misliti." Z njim se je občinska uprava glasom sklepa obč. odbora pogodila za napravo načrtov z namenom, da bi se na podlagi načrtov poslopje postopoma adaptiralo. Ko so bili načrti gotovi, se je pa izkazalo, da je najbolje in tudi najceneje, če se adaptacija izvrši takoj in v celoti po načrtu. Vsled tega je bilo treba poskrbeti za nov kredit in najeti posojilo 1 mil. dinarjev. Za ta predlog je v občinskem odboru glasovalo 22 odbornikov od navzočih 23. S tem sta imela župan in uprava zelo veliko moralno oporo, kar je zelo dobro vplivalo na vso javnost in za nadaljnje delo. Ko je bilo posojilo zagotovljeno, so razpisali prva stavbna dela. Prva licitacija za težaška, zidarska, tesarska in mizarska dela je bil mesca januarja. Licitacija je bila uspešna. Dela so prevzele sledeče tvrdke: Gradbeno podjetje ing. Dedek, Avguštin Primožič, Aman & Co. in Stri-tih Franc. Delo se je pričelo 20. marca. Druga licitacija za razna dela se je vršila pozneje. Večino del so dobile domače tvrdke in obrtniki. Električno napeljavo dr. Born, slikarska in pleskarsko dela Ježek Marjan, steklarska dela Indihar, ključavničarska dela brata Markič, krovska in kleparska dela Maksimov, vodno-inštalaterska Hudnik iz Ljubljane, parketar-ska delno Remec iz Dupljice in delno Kotnik iz Vrhnike, pečarska pa Oselji iz Kranja. Tako je od tega- denarja le precej ostalo doma v Tržiču, kar je tudi prav. Poleg itega je pa veliko denarja pustilo razno stavbno .delavstvo, ki je bilo na hrani in stanovanju v Tržiču. Poleg stavbnih del je bilo še ogromno drugega postranskega dela. Urejevati je bilo treba razmere s sosedi, prilagojevati stavbo potrebam in- razmeram itd. Y4Mdeliv •lK.vove1phfa.40b-Ali' jffii donoldine bo to prenovljeno poslopje slovesno blagoslovljeno. Slovesnost se bo vršila pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena. S tem se bo dovršilo zelo važno dejstvo v zgodovini Tržiča in v zgodovini občinskega gospodarstva. Tržni promet se bo skoncentriral sredi mesta, vendar ne več na glavnem trgu v prahu in blatu in v oviro prometu. Tudi javne prireditve, zborpvanja na prostem, objave vojaških »GORENJEC« Živn nrnHipa Vsl ve610' kako )e naše IV" \Ji KM u J v dei0 odvisno od orodja. w^mmm^^^^mmi^mm Tudi naše telo ima svoje oro je: zobe. Zato jih moramo ne le varovati, pač pa, kakor z vsnkim orodjem, tudi skrbno ravnati l njimi. Predvsem jih moramo čistiti in pravilno negovati. Za pravilno nego dragocenega orodja - zoh -pa bi morali rabiti kvuliletuo zobno pasto, kakor je Chlorodont. Domači proizvod. razporedov, se bodo lahko vršile na ogromnem dvorišču Skratka, mestni dom bo res dom vseli Tržičanov. Današnji občinski odbor ima lahko zavest, da je izvršil ogromno delo in sicer gospodarsko delo, katero se je hotelo upreči pod prejšnjim JNS režimom v strankarski voz na račun vseh tržiških davkoplačevalcev. Janez Brodar Hrastje mu je rodna vas. Hrast mu je bil simbol že pri rojstvu in iz hrastovine si je izoblikoval značaj. 2e v zgodnji mladosti se je posvetil umnemu kmetijstvu, ni mu pa poklicno zanimanje vzelo pogleda v javna vprašanja. Povsod je rad pomagal ter se je z navdušenjem pridružil politični in socialni smeri, ki jo je pri nas uvedel pok. dr. Krek. Ko je svetovna vojna opustošila ne samo človeške dobrine, ampak ustvarila tudi ogromno duhovno zmedo, katere posledice deloma še danes nosimo, se je prvič pojavil na politični pozornici Brodar Janez kot idealen, neustrašen in premočrten človek. Komunizem je po svetovni vojni žel vidne uspehe. Ker je bilo ljubezni do dela premalo, je bila misel nn delitev zelo popularna. Nastopili so demagogi tudi pri kmečkem stanu, četudi je kmečki stan že po svojem poklicu bolj konservativen kot drugi stanovi, so se vendar tudi pri njem pokazali pogubni vplivi svetovne duhovne zmede. Resničnih in poštenih zastopnikov ljudstva mnogokrat drahal ni pustila več govoriti ter je raje'poslušala aH komunistični. evangelij ali pa demagoška gesla Pucljevih mešetarjev. Takrat je mladi, agilni in neustrašeni Brodar začel nastopati na takih zborovanjih. Pred njim so množice utihnile in mirno poslušale njegove modre in" remo besede. Koliko se ima slq-veh'ski' 'narod njemu zahvaliti; da je mogel preboleti tisto najbolj zmedeno dobo, se še ne da preceniti. Naš Brodar pa je s tem vstopil v slovensko politično borbo. Vsa leta po vojni je zvesto stal ob strani našega voditelja dr. Korošca ter se bojeval v prvih vrstah. Zgodovina borbe Slovencev za čim širšo samoupravo ne bo mogla preiti Brodar jevega imena. Zvočni kino „Kino Šmartinskidom" v Šmartnern pri Kranju Večna maska Film nagrajen na mednarodnem binealu v Benetkah. V gl. vi. Matthins VVieman, Olga Čehova. Sniman po romanu Lea Lapaireja. PREDSTAVE« V soboto, dne 12. novembra ob 8. uri zveč. V nedeljo, dne 13. novembra radi igre Brat Martin samo ob 8. uri zvečer. Mimica Zagorska: Pod Triglavom (Zgodovinska povest iz L U15. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) „Nikoli več nuj se ne dotaknejo škarje tvojih las. Rastejo naj ti po šegi svobodnjakov, tebi, sinovom in vnukom." Potem je dal Gorjanu pest cekinov. »Pojdi Gorjan in to ti je v plačilo." Gor.jan je vzel cekine, se zahvalil in šel. Hribar jc spravljal darilno listino in bil ves zmeden od sreče. „Kako naj se vam zahvalim, milostni gospod?" je jecljal. „Saj sem ti dal zasluženo plačilo. Pojdi in pomni današnji dan." »Do groba," je potrdil Hribar in se obrnil, da bi šel. Grof je stopil za njim. »Svobodnjaku ne pristoja, da bi hodil peš. Velel bom, naj ti dajo konja in obdrži ga za spomin na Gašperja grofa Lamberga." Kmalu potem je Hribar jezdil skozi Begunje na iskreni konjiču, ob bedru mu je žvenketal meč in srce mu je nemirno utripalo v prsih. Po dolgih letih brezupnega trpljenja, je bila poplačena njegova težka žrtev, ki jo je doprinesel na oltar ljubezni. Komaj je sam sebi verjel, da je res dobil svobodo, zdelo se mu je, kakor bi sanjal prelep sen, ki se nikoli uresničiti ne more. Vse se mu je videlo lepše, kakor prej, ko je šel peš proti Kamnu, poln otožnih misli. Duša je prekipevala od radosti in v pozno jesensko popoldne so na beli cesti pela konjska kopita: „Hačan si bil! Tlačan si bili" XV. * Stara gostilna v „Emavsu" je imela na stežaj odprti vrata. Pred vrati so bili privezani trije konji, Podgorcev z Bleda, Ožbaltov iz Nomnja, vranec Veharjevega Radota z Gorjuš. V hiši so sedeli ti trije možakurji, drugoval jim je Poklukar iz Krnice, ki je vsak dan prišel pit v Zgornje Gorje. Pred vsakim je stal putrh vina, vino je gladilo jezike, da je besede bolje tekla. Poklukarju, ki je /,e od ranega jutra pil, se je začel jezik zapletati. „To sem ti že povedal, Rado, in ti tudi dunes zutnlim: jaz ne bom krvi prelival. Moji tlačani naj store, kar hočejo, meni nič mar. A ne bom se potegnil zanje, čeprav jih gospodu pobesi za pete nad mravljišče. Jaz pa ne bom krvi prelival, nisem tako neumen, da bi trpel zaradi neumnosti drugih. Z vami nuj gospoda govori, kakor hoče, mene pa ne bo nihče klical nu odgovor. Zapomni si, Vehar!" Rado se ni maral pričkati s pijancem in je re^no ukazal: „Poklukar, molči in ne pij več!" „A kaj?" se je vzdignil Poklukar in takoj zopet sedel. ..Komu naj molčim? Tebi? No, tebi bom tiho, ker sem že dosti slišal o tebi, komu drugemu bi pa ne bil. A pil bom pa še, pil, nekaj barigel bom izpraznil, preden me bo konec. Kaj komu mar, če pijem, saj pijem za svoj denur. Poklukarjev sin ne bo stradal, čeprav oče sedi v »Emav-su". Pil bom še, pil, u krvi ne bom prelival, tisto pa ne!" „Sleva!" ga je nahrulil Ožbalt. „Ti nisi vreden, da sediš med uporniki! Sleva si, ne pa upornik!" „To pa, to! Upornik sem, presneto malo je takih! Jaz bom vzdignil vso Krnico, povedal jim bom, da bo dobro, če jim upor uspe in da jih bodo grajski na meh odri i. če se ponesreči. Potem naj izbirajo in naj sami odločijo, kaj jim je ljubše: doma ostati, ali pa kožo nesti Hartma-nit na prodaj. Ne bila bi slaba kupčija, Hartman plača tako dobro, da se ti o svetem Jakobu zanohta v roke in noge." „Nehaj že čvekati!" je za vpil Podgorec. „Se drugi se ne moremo pametno j>ogovarjati, ko ti neprestano siliš vmes s svojim neumnim govorjenjem. Strezni se, ali ne vidiš, da je že zadnji časi" ..Zadnji čas?" je ponovil pijani Poklukar. „Saj se še ne bliža sodni dan. Zadnji čas je za vas, da uvidete, v kakšno neumnost ste zabredli. Ojej, ojej, gluve stavite v nevarnost in Hartman vam jih vzame, kakor gotovo sem svobodnjak Poklukar." ..Svobodnjak pa si," ga je zbadal Ožbult iz Nomnja. ..Tako ti povem, da je še mene sram, ker te poznam. Tvoj praded si je zaslužil svobodnjaški meč in če bi ga nt; bil, bi tebe dal Hartman za rudi zunikrnosli preseliti na najbolj zanikrno kmetijo, kar jih je v njegovi go-. ■poičini. „Kuj se boš nasujul ti, Ožbalt! Jezik znaš obračati, za drugo pa nisi. Ce l>odo vsi puntarji taki, ne bodo Hart-manu še tako brž zučeli siveti Itisje in ptint propude, ka-kor gotovo sem svtbodnjak Poklukar iz Krnice in imam ženo, ki ji v vsej okolici ni paru" „2ena je pametna, res," mu Ožbalt nalašč ni hotel dati miru „In če bi ona soma ne peljala gospodarstva, bi se ti že zdavnaj zapil in bi te v ..Emavsu" v šupi snedle uši." ..Tiho bodi, ko nič ne veš. Nikamor še nisi prišel iz Nomnja, Poklukar pu je bil v mladosti na Koroškem pri stricu svobodnjaku." „Pa je videti, da si gori izgubil še tisto malo razuma, kar si ga prej imel." „Kuj bož zbadal, Ožbalt, ko te je sam jezik. Hoj, vinček, vinček moj, jaz sem do groba tvoj!" je vpil Poklukar, prijel glinasti vrč, ga nagni! in pil, da se mu je vino cedilo po bradi. »Pusti vrč! Pijan si kot mavra, ne moreš ga več držati," ga je Ožbalt zbadal. ..Pustita ga! Čemu se ukvarjata s pijano šemo," je rekel Rado. »Kdo je šema? Ali jaz?" „Ti, ti in nihče drugi," ac je hitro oglasil Ožbalt. „Ne bom se prepiral z vami," je rekel Poklukar in si podprl glavo z dlanmi. »Pameten mož se ne prepira z norci. Le ljudje se mi smilijo, ker bodo reveži potonili v krvi. Ne, jaz ne bom prelival krvi." »Pustimo ga!" je velel Rado. Možje so se vsedli tesno skupaj in se niso več brigali za pijanega Poklukarja. Rado jim je resno govoril: »Po vseh svetih mi nima nobeden delati tlake, pa tudi desetine tlačani ne smejo dati. Odpoved desetine, to je prvi korak do končne zmage. Povejte to tlačanom." »Torej na vernih duš dan grajski ne dobe nič več desetine t" je vprašal Ožbalt. »Da. In na tlako mi nima iti nihče več. Kdor bo hotel iti, ga neusmiljeno kuznujte." »Od mojih kmetov ne pojde nihče, to vem," je rekel Podgorec. „Tudj moji me bodo poslušali," je pritegnil O/.balt. »Prav. Jaz sem v teh malo dneh obletel vse svobodnjake, govoril s toliki tlačani in vse sem zaprisegel na »staro pravdo". Trdno mo-amo stati, če hočemo zmagati. Tudi gospoda bo opustila vse homatije in se bo složno spravila nad nas." »Ne bo ji uspelo. Ogenj upora je preveč razširjen," jo menil Ožbalt. »Tlačani so res omahljivi, u uporu bodo zvesti. Saj vedo, da jim mora prinesti le korist. Tlačan je vprežna živina, tako ubog, da ne more izgubiti prav ničesar razen življei.je. A življenje jim ne bodo vzeli, ker bi morali napraviti morijo po vsej deželi in pobiti vse, kur nosi hlače," je razlagal Podgorec. ►GORENJEC« Oglejte »I si novi, 84 metrov dolgi leseni most čez Kokro ter na novo preurejeno izložbe in nizke cene trgovine „HINKO" katera se nahaja poleg farne cerkve pri novem mostu v Kranju, STKAN 3 Eleganten gospod nosi eleganten klobuk: Din 7*5*-Dobi se v temno modri, rujavi ter temno ali svetlo sivi barvi. Moda za gospoda HINKO - KRANJ Višek te borbe je zajel njega na čelu obtožencev, ki so za svoje ideale stali pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu. Skupaj z dekanom Škerbcem, županom Umni-kom, županom Strcinom itd. je moral poslušati sodbo, glede katere je pri tovarišu Umniku že zagotovljeno, da temelji na lažnem pričevanju in glede katere bo tudi sam Brodar verjetno prav kmalu doživel podoben rezultat. Dobil je najvišjo kazen med vsemi. Presedeti je moral v Sremski Mitrovici 18 mescev. Če tudi je bilo to še tako bridko, ni kloniL, kakor je pokleknil nekoč Radič, ampak jo. jvzdrial. Preživel je -Jevrtieeve volitve, disciplinirano je sledil voditelju Slovencev ter je z ogromno večino volilcev diie 5. maja 1935 ostal doma. Uspeh ni izostal. Voditelj Slovencev je mogel v družbi z dr. gtojadinovidem.ia dr. Spajhpm , preusmeriti pojtibert politični in gospodarski tok v državi. Bil je že skrajni čas. Če ne bi bilo prišlo do spremembe, bi nujno moralo priti do finančnega poloma in državni uradniki, katerim so se plače nakazovale z velikimi zamudami, sploh ne bi več prejemali svojih plač. Davčna moč je bila ubita, razmerje s tujimi državami pa tako, da je izostal skoraj ves izvoz in kmetijski pridelki niso imeli nobene cene. Denarni zavodi so bili zamrznjeni, denar pa se je zlival v roke špekulantov in korupcio-nistov. Treba je bilo ustvariti najprvo zaupanje do državne oblasti, razbiti neprijazni obroč na naših mejah in uvesti smotrnost in poštenost v državnem gospodarstvu. Z znižanjem uradniških plač se je preprečila nadaljnja ka-t^jtrofa.' Kmetijski produkti so rdobivali zopet ceno. Z javnimi deli, ureditvijo kmečkih dolgov in s tem v zvezi večja likvidnost naših denarnih zavodov, je dobilo gospodarsko življenje živahnejši tempo. Brodar, četudi ni bil poslanec, ni stal v kotu, ampak iniciativno vplival na boljše cene kmetijskim produktom ter s tem pomagal, da se je moglo gospodarstvo v državi poživiti. Ni pa pri tem zanemarjal drugih stanov ter je z enako ljubeznijo pomagal i delavcu i kmetu, ali komurkoli, če je le mogel. Tudi ni izgubil iz vida naše borbe za širšo samoupravo Slovenije. Sedaj, ko vstopamo v volilno borbo za parlament, ki bo po besedah našega voditelja imel tudi nalogo, da se zadovoljivo reši i hrvatsko i slovensko vprašanje, je ravno naš Brodar najbolj poklican, da nri tem velikem delu sodeluje. Ali naj Slovence zastopajo pri tej borbi Hrvatje? Ali naj zaupamo to borbo tistim, ki so proti volji ogrom" ne večine Slovencev izglasovali vidovdansko ustavo? Ali naj zaupamo nergaštvu družine Stanovnik ter par njihovim trabantom, ki so iz zgolj namišljene užaljenosti izgubili kompas? Tu ni izbire. S ponosom bomo lahko glasovali za listo dr. Stojadinoviea, na kateri bo poleg našega voditelja dr. Korošca kandidiral v težkih borbah za pravico slovenskega naroda preizkušeni Brodar. S to kandidaturo bo narod dal njemu in tovarišem vsaj nekaj zadoščenja za ogromne žrtve. Narod, ki hvaležnosti ne pozna, ni vreden svojega imena. Slovenski narod pa to hvaležnost hoče izkazati in jo bo 11. decembra tudi dokazal. Palača Pokojninskega zavoda v Kranju Privatni in trgovski nameščenci v Kranju so pred nedavnim časom z veseljem pozdravili načrt Pokojninskega zavoda, da bi zgradil v Kranju veliko stanovanjsko hišo. Izrazili so tudi željo, naj bi bila v tej stanovanjski hiši večja javna kuhinja, v kateri bi lahko dobili trgovski in zasebni nameščenci ceneno hrano. Pokojninski zuvod v Ljubljani je res začel v zadnjem času z gradnjo velike stanovanjske hiše v Kranju in sicer ob državni cesti ob križišču Blejske in Jezerske ceste. Naši trgovski in zas. nameščenci sicer ne bodo imeli od stavbe suinr direktnih koristi, kvečjemu le najboljše plačani uradniki. Pokojninski zavod je namreč kupil parcelo na zelo lepi in prometni točki, hiša pa bo zgrajena tako, da bodo v njej samo moderno urejena stanovanja, katera pa gotovo Pokojninski zavnd ne bo mogel oddajati po ceni, da bi si jih mogli omisliti naši nameščenci. Pokojninski zavod bo seveda lah!v .'cerkvi več'nabiralnikov-, kjer naj bi pritekali dohodki za popravila. Tudi tisti, katere življenje vodi po drugih krajih, a še čutimo z domačo faro, bomo morali dati svoj prispevek za cerkev; nekdo mi je rekel; vsaj enodnevni zaslužek! Če boš pu cerkev videl ob izredno srečno zboljšani električni napeljavi, boš dal pa precej več. dobro voljo in požrtvovalno skupnost! — o - Toplo zimsko triko perilo! Moške in damske hlače Din 17'-Moške in damske maje Din 17*-Skoki, otroške oblek-ce itd. vse pri Sikra - Kranj (poleg trgovine Bata.) Drugo zelo posrečeno delo g. župnika pa je po Plečnikovem načrtu preurejeno pokopališče. Malo čudno smo oddaleč gledali mogočne stebre pred mrtvašnico. A takoj pri vstopu na pokopališče te prevzame pogled na lopo pred mrtvašnico in lepa urejenost vsega pokopališča. Lopa sestoji iz 6 mogočnih, iz starih spomenikov, kamna in opeke sezidanih stebrov, ki nosijo široko streho. V sredi ne prevelikega prostora med vhodom in lopo stoji križ. Za križem dva duhovniška groba. Drugi grobovi so v vrstah južno in severno od lope lepo razvrščeni. Do vsakega groba prideš po dovolj li-roki, s peskom posuti stezi. Med vrstami grobov so zasajene ciprese. Grobovi pa so bili te dni okusno — v čast faranom in spomin rajnim — okrašeni. Pravili so mi, da so fn-rani kar tekmovali, kdo bo lepše okrasil počivališče svojih dragih rajnih. Posebno pa gre hvala g. župniku. Ni bilo lahko premagati raznovrstne težave. iMarsikakn trda beseda je pa *) Uredništvo je prejelo dopis že prejšnji teden, a ga vsled tehničnih zaprek ni moglo objaviti že v zadnji številki. Gorenjski vlak razkosal 22 letnega fanta Preteklo nedeljo se je peljal 22 letni Stanko Torkar, usjužben v tovarni verig v Lescah, iz Jesenic v Lesce. Najbrže je bil pri svojih starših, ki oskrbujejo Aljažev dom v Vratih. Na postajo Žirovnica je prispel vlak okrog devete ure ,zvečer in čakal gorenjskega vlaka, ki od pelje iz Ljubljane ob 18.40. Ko je Torkar uvi-del, da bo na vlak čakal še precej časa, je izstopil in šel na postajo, kjer je našel več svojih znancev. Bil je zelo dobre volje in se je šalil s svojimi prijatelji vse do takrat, ko se je že bližal vlak iz Ljubljane. Takoj, ko je zavo-zil gorenjski vlak na postajo, je vlak, s katerim je nameraval Torkar odpotovati v Lesce, že počasi vozil iz postaje. Torkar se je pognal preko tira po katerem je prihajal vlak iz Ljubljane, hoteč še dobiti svoj vlak, toda nesrečnega fanta je zagrabil prihajajoči vlak in ga odbil pod kolesje. Kolesje vagonov je šlo ravno čez trebuh nesrečneža in je bil Torkar ko se je vlak ustavil že razkosan na dvoje. Smrt je morala nastopiti tako hitro, da se je še Torkar zavedel ni, ker mu je še kot mrtvemu ležal na obrazu isti izraz, kot ga je imel, ko se je poslavljal od svojih znancev. Potniki, ki so potovali z vlakom proti Ljub- Tople flanelaste rjuhe! reklam, cena Din 19--. Dobre kvalitete, 220 cm dolge, v vseh barvah Din 26-, Najfinejše Din 35*-. Slkra - Kranj (poleg trgovine Bata) Tedenske novice KRANJ drtS*y° *5an?l «ejejq ',av/>jf ime-* nik. Vsak,-ki bi rad postal "član Prosvetnega* društva, naj se javi v nedeljo dopoldne v knjižnici Ljudskega doma, kjer se vsako nedeljo sprejemajo novi člani. Skupina poselske zveze v Kranju sporoča vsem članicam da ima svoj sestanek prihodnjo nedeljo, to je 20. novembra po popoldanski služI« božji v Marijaniščtt. Pridite vse in pripeljite tudi druge tovarišice s seboj! Vsakdo greši, kdor ne uporablja edinstvenega Solea mila. Dobi se v vsaki boljši trgovini. Cena din 7.5C. Upokojen je direktor kranjske gimnazije g. dr. Simon Dolar. Občinska pot v Strahečo dolino je v zelo slabem stanju. Prosimo mestno občino, naj s svojimi delavci sedaj v jeseni uredi to pot, ker bi pozneje vreme prav gotovo ne dopuščalo, da se pot popravi. Vsi, ki hodijo po tej poti, pa bi bili obsojeni da hodijo po blatu in vodi. Povsem zadovoljna je gospodinja, ako kuha pristne Ravnikar-jeve zajamčeno čiste jajčne testenine. Zahtevajte jih pri svojem trgovcu. Zaloga na debelo in na drobno pri Drago Fuchs v Kranju. Dr. Josip Zon t ar, Zgodovina mesta Kranja izide 12. novembra 1938. Knjiga obsega 530 strani teksta, 15 risb med tekstom, 165 slik na umetniškem papirju in 2 dvobarvna zemljevida v prilogi. V celo platno vezana s futeralom stane 200 din. Dobivala se bo v prostorih mestnega občinskega urada v Kranju, v Ljubljani in po knjigarnah. Subskribentom jo bodo dostavili na dom. Kdor pa želi sam priti ponjo, naj se oglasi v nedeljo 13. novembra 1938 od 1. ure do 11. ure v mestnem občinskem uradu. Sole« krema 1-, 10--, milo 739. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glavno natopatvo za Gorenjsko: HINKO IPODjAVORSEE - KRANJ. Javni notar g. Ba kov nik Ivo v Kranju sporoča, da je preselil svojo pisarno v Komenskega ulico zraven nove šole v Kranju. „Oven" terpentinovo milo je izdelek najstarejše domače tovarne mila Ignac Fock i/. Kranja. Zavedne Slovenke perejo s tem odličnim domačim milom. STRAN 4 »GORENJEC« Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo-zacev motornih vozil »a, bodo vršili ¿0. okraje Kranj, Radovljica in Škofja Loka v .torek, dne 22. novembra 1938 ob 8, uri pri okrajnem nu- čclstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vl-jžijo pri okrajnem na-čelstvu v Kranju. KRANJ VitSnvdcn*ka 0. 6 Poslanski kandidat za kranjski okraj g. Jane/ Brodar je v sredo vložil na okrajnem sodišče v Kranju radi overoljenja podpise predlagateljev ter dobil vsa potrdila, ki so potrebna radi vpisa na državno kandidatno listo. Pri nekaterih dosedanjih prireditvah, ki jih je imelo naše Prosvetno društvo, smo opa/ili, da se članstvo premalo zaveda svojih dolžnosti, ki jih ima do društva in do onih članov, ki s svojim nesebičnim delom nosijo skoraj vso težo društvenega dela. Nekateri člani ne smatrajo za potrebno, da bi s svojo prisotnostjo pri prireditvah dali vsaj nekaj moralne podpore onim, ki precej večerov in prostega časa žrtvujejo za prospeh društva. Zavedati se pač moramo, da bomo samo v bratski skupnosti mogli rešiti vsa vprašanja, ki se pojavljajo v današnjih časih ter moramo apelirati na vse člane, naj se oklenejo svojega društva, da bo v ponos vsem članom in moralno oporo našemu narodu. ŠMARTIN PRI KRANJU Brat Martin na Smartirtskem odru 13. novembra ob 4. nrl popoldne in 20. novembra oh 8. uri zvečer. Dramatični odsek našega prosvetnega društva otvori svojo sezono s to znano in močno priljubljeno narodno veselo igro. 2e naslov igre sam je v skladu s to nedeljo, ko župnija obhaja baš slovesno češčenje farnega patrona, kar sicer s smislom in vsebino igre nima nikake skupnosti, pač pa je z njo ustreženo tradicionalnim težnjam faranov iz njihovega privatnega družinskega in družabnega življenja tega dne, ko ta dan proslavljajo s svojimi orginalnimi običaji, ki so v zvezi z ljudskim veseljem. Igra sama je že dovolj znana našemu občinstvu in je še nekaterim v prav svežem in prijetnem spominu, ko So jo zadnja leta z velikim uspehom uprizarjali sosednji bratski odri. Vsakdo, ki je že videl to zdravo narodno komedijo, bo ta dan z veseljem prihitel v ^mur tinski dom, da preživi svoje martinovanje v edinstvenem razvedrilu, ki ga nam je pripravilo prosvetno društvo. Za dober uspeh igre je odsek izbral svoje najboljše igralce, ki so s svojo priznano komiko vedno ogrevali in 0-svajali našo publiko. Kino smartinski dom nam bo prikazal velik umetniški film, ki je bil nagrajen na mednarodnem binealu v Benetkah z drugo nagrado izmed 76 filmov svetovne produkcije. Videli bomo liorbo doktorjev proti meningitisu. Videli borno, kako je mlad zdravnik cepil serum, ki ga je iznašel. Bolnik je umrl. Potrt je taval in mislil napraviti samomor, kar pa so mu preprečili. Slaboumen je nadalje taval in blodil. Tovariši so se trudili, da bi ga rešili. Dokazali so. da je bolnik umrl radi paralize srcu in da je njegov serum dober in odrešilen za svet. Tisoči in tisoči so bili hvaležni in so blagoslavljali dr. Drumatina. Film je posnet po romanu enega največjih švicarskih romanopiscev, Lea Lupaireja. Knjige, mape, bloke, albume, odjemalue knjižice, kaširanje slik in zemljevidov, itd. izvršuje po izredno ugodnih cenah Knjigoveznico TISKOVNEGA DRUŠTVA V KRANJU (za farno cerkvijo) Vsa dela se izdelujejo elegantno, trpežno in ceneno. Javne knjižnice imajo popust! SPODNJI BRNIK Okrog polnoči od sobote na zahvalno nedeljo nas je iz potrebnega in mirnega spanja nenadoma zbudilo hudo vpitje. Vsak, ki je to siišai, je iakoj spoznal, da to ni lepo peije domačih fantov. Ni bilo petje, ampak rjovenje, nesramne kletvine, bogokletstva in „a.if-biksunje" v našo vas pridivjanih pretepačev in barab iz Šenčurju. Da bi bilu ta banda bolj upravičena razgrajati po naši vasi, so Imeli zu spremstvo med drugim tudi znanega Betonu iz Grudu. Kdo je pripeljal te ljudi v našo vas razgrajat in zakaj, bomo priobčili ob priliki. Tudi imena! Na vasi ni bilo nobenega domačega fanta, le nekaj prešernih fantičev. Ti fuiitalini so s kamni hoteli pregnati pijane tujce. Podivjani pijanci so poiskali preganjalce. Boj je med vpitjem, klctvinaini in razgrajačem trajal do štirih zjutraj. Uspeh tega boja je bil dovolj dober. Petrčev iz Šp. Brnika le dobil 6 ubodljejev, Matičkov pa ima ranjena pljuča. Po srečno končanem boju so šen-čurski bojevniki in njihovi pomočniki iz naše fare odšli, le Pajcrjev iz Šenčurja je še zjutraj umazan in brez klobuka iskal po vasi kolo. _ V nedeljo zvečer so isti prišli znova k nam na korajžo klicat. — Prosimo orožništvo, ki je sicer budno, naj Še bolj pazi na večerne in nočne sprehode šenčurskih in domačih pre-tepaških barab in naj takoj na mestu temeljito obračuna z vsakim pretepačem. Sodišče pa prosimo, naj pretepače res kaznuje vsaj z enoletnim zaporom. — Domačim prešernim in nadutim fantičem pa priporočamo, naj vsako noč hodi eden izmed njih okrog s prošnjo, da bi mu kdo pregleda rebra in kri. Drugače najbrž ne bodo opustili ponoČevanje in nefantov-skega obnašanja. Kar kdo išče, to najde! — Oblastem resno svetujemo, naj se odvzame koncesija vsem tistim gostilnam, kjer že pijanim ljudem dajejo pijačo. Drugače gotovo ne bo miru. Ce bi vsi gostilničarji skrbeli za svoj ugled, pijancem ne bi postregli s pijačo, potem tudi ne bi bilo toliko pretepov. Ker so pretepači obljubili, da pridejo v soboto zvečer zopet na „aufbiksanje", opozarjamo in prosimo orožništvo, naj napravi red ter nam preskrbi potrebni nočni mir. PREDDVOR G. urednik! Ker vemo, da ste bili prepričani, da smo Preddvorci zaspali spanje pravičnega, si dovoljujemo Vam danes poslati nekaj zanimivosti, ki bi tudi Vas utegnile zanimati. Obenem pa s tem dokažemo, da ne spimo! Občni zbor Fantovskega odseka, ki je bil dne 11. oktobra, je naše fante spet uvedel v zimsko delo v odseku in sedaj že pridno telovadijo, „sejejo" in tudi včasih malo ..muzici-rajo", če je treba. Prosvetno društvo je imelo svoj letni redni občni zbor dne 16. oktobra; naj omenimo samo izčrpno poročilo predsednika čg. župnika in taj-nikovo poročilo. Odbor se je izpopolnil, ker so se v odbor pritegnili tudi voditelji vseh odsekov tako dramatičnega, pevskega, Fantovskega in Dekliškega krožka. Oživljeno Tujsko-prometno društvo v Preddvoru je imelo svoj ol>čni zbor dne 26. oktobra. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik čg. župnik Sitar, tajnik Nič Maks, obč. tajnik, blagajnik Jocif Peter, šolski upravitelj in odborniki; Križnar, ga. Slančeva, Sa-jovic, dr. Valič, Murnik, Šavs Peter. Novi odbor si je nadel nalogo, da bo v prvi vrsti skrbel za olepšavo kraja. Občina, kot zainteresirana krajevna oblast, je v smislu čl. 7 pravilnika o pobiranju tujskih taks pooblastila Tujsko-prometno društvo v Preddvoru, da kot občinski turistični odbor pobira in uporablja pobrane takse od letoviščarjev v prvi vrsti za olepšavo kraja. Upamo, da bo novi olbor z čg. župnikom na čelu znal to v polni rneri izvesti. Na občinski seji, ki je bila v sredo, dne 9. t. m. so med drugim reše\uli o podporah občinskim ubožcem, Ugotovljeno je bilo, da je predvidena vsota, določena zu najrevnejše občane, porabljena čez polovico, tako da se v tem proračunskem letu ne bodo mogle podeljevati nove podpore. Prav bi bilo, da se v bodoče vstavi večja vsota v proračun, uli pa da bi med občani samimi bilo večje razumevanje za delane?, mož ne soobčane in bi jih od svoje strani podpirali na kak drug način. S samo par kovači podpore itak ne more živeti nihče, nnj-manj pa vdova z nedoraslimi otroci. Občna je okrnjena, zato so tudi njeni denarni viri okrnjeni, l.e v medsebojni pomoči in z tnalo diibre volje bomo tudi to težavo premagali. Igro življenja, ki jo je spisal znuni dramaturg in naš bližnji rojak J. Vombergar, bodo igrali v Ljudskem domu. Delo samo je povzeto čisto iz kmečkegu življenja, prepleteno z ljudskimi običaji in navadami. Značaji so močni, zdrav in jedrnat slog gorenjskega kmečkega ljudstva diha iz igre, da se človek pri čt-tanju počuti, kot da inu govorijo živi dali očetje in matere. Dejanje je postavljeno na realno podlago, saj se naša dekleta še in še morajo možiti ne po srcu pač pa po volji svojih staršev. Priporočamo vsem staršem, fantom in dekletom, da si to res domače delo ogledajo, ko bo Prosvetno društvo otvorilo svojo zimsko sezono dne 20. ali 27. novembra, obakrat OD poli štirih popoldne. Obisk igre toplo priporočamo. ŠKOFJA LOKA ..Pozdravlja te Jože Bradcško". V noči od sobote na nedeljo je Franc, sin čevljarskega mojstra Kržišnika Franca iz Zmincu pri Skofji Loki, delal v očetovi delavnici do poli ?. ponoči. Tedaj je zunaj čul na vrtu nenavaden šum. Misleč, da je njegov brat Jože, je za-klical: „Jože, ali si ti?" Dobil pa ni nobenega odgovora. Ker je tudi šum ponehal, se. zato ni več dalje zmenil. Drugi dan pa so odkrili, dn je ponoči nekdo vlomil v čebelnjak, ki je nekoliko oddaljen od hiše. Vlomilec je prišel v čebelnjak skozi okno. Vzel je 5 satov, mnogo drug;h pa je polomil ter sploh napravil precej škode. Z barvo, ki jo je dobil v čebelnjaku pa je napisal na vrata: ..Pozdravlja te Jože Bradeško". Nad tem napisom pa je naslikal mrtvaško glavo in samokres, enako tudi pod napisom. Skoraj enako je napisal tudi na zadnji strani čebelnjaka. Po tem bi se dalo sklepati, da je znani Bradeško zopet na delu ter da bo sedaj na zimo razburjal ljudi s čimbolj pogostimi tatvinami in vlomi. Prebivalstvo pa želi, da bi orožniki imeli veliko sreče ter mu v najkrajšem času preskrbeli stanovanje za zapahi. Pojasnila Ker smo v notici v zadnjem ..Gorenjcu" „Delo na poti pri Šifrerju" omenili, da so vojaki začeli voziti prst iz parcele g. Lan-gerholca Jožefa na novo pot, moramo pojasniti du ne bo nesporazumljenja, da so veliko večino prsti rz omenjene parcele zvozili delavci, na račun Langerholca Jožefa samega. Sredi zadnjega tedna v oktobru pa so gradnjo poti prevzeli vojaki in od takrat naprej so tudi vojaki vozili prst iz dotične parcele. Tuko je bilo mišljeno naše poročilo. Od četrtka po Vseh svetih pa vozijo vojaki material itak iz drugega kraja. Prošnja mestni občini. Ker imamo pri nas cestno električno razsvetljavo urejeno na ta način, da novejše večje žarnice sredi ceste gore do 10 ure zvečer, nato pa gore stare žarnice, prosimo mestno občino, da uredi vso stvar tuko, da bi sedaj ob zimskem času gorele o-bločnice ob nedeljah in ob času zornic v decembru od poli pete ure zjutraj naprej, ker ljudje od te ure dalje hodijo k sv. maši. Mislimo, da je to nujno potrebno! TR2IC Prosvetno društvo je začelo cveteti. V jeseni pričnemo z novim spomladanskim društvenim življenjem. Sezono otvorimo v nedeljo 13. novembra ob 8. uri zvečer z opereto „Dijak pro-sjak". Sicer je ta opereta že bila na našem odru in fantje še vedno žvižgajo melodije iz nje, toda prepričani smo, da bomo prav s to opereto najbolj ustregli razvajenemu tržiške-mu občinstvu. Opereto ponovimo tudi 20. novembra ob 8. uri zvečer in 27. novembra ob poli 4. uri popoldne. Vstopnice rezervirajte kot navadno v trafiki ge. Perne. CERKLJE Ako te pot zanese slučajno ob večera po va si, boš navadno ob sobotah in nedeljah ob gostilni v spodnjem delu vasi naletel na druži o mladoletnih fantičev, katerim dajejo po-tuho morlu nekateri odrasli. Ti mlečnozobne-ži, pa naj se imenujejo ničmaniči ali posto-pačeviči uli zabavljačeviči ali surovine, se luči boje kakor vešče. Tema je njihova prijateljica. Javno se ničesar ne upajo. Mimoidoče - nuj bodo otroci, fantje, dekleta ali drugi odrasli - ne puste na miru. Ne varčujejo s psovkami, ne z zasmoliom, tudi ne s kamenjem. Ako pristopiš k njim, zbeže kakor umazana golazen. V gostilno ne zahajajo veliko, ker nimajo cvenka, Zato tudi priporočamo lastnici gostil ne, nuj nrepove surovinam postajati na dvorišču, če hoče, du gostilna ne bo izgubila nekdanjega ugleda. Zn tiste surovine, ki izza hiše ali iz drugih skritih kotov ob cesti po vasi z besedo uli kamenjem nupadajo mimoidoče, bo poskrlielo naše skrbno orožništvo. Občni zbor Zveze absolventk kmetijsko gospodinjskih šol V nedeljo, dne 13. novembra sc vrši v Celju redni letni občni zbor Zveze absolventk kinetijsko-gospodinjskih šol. Občni zbor ho v Orlovskem domu z začetkom ob 10. uri in s s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo predsednice in ostalih odbornic. 3. Poročilo pregledovalk računov. 4. Predlogi 5. Volitve. 6. Slučajnosti. Opozarjamo vse članice, da se občnega zbora sigurno udeležijo, vljudno pa vabimo tudi ostale kmečke žene in dekleta, ker bo istočasno tudi zborovanje. Odbor. MALI OGLA SI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je 6 D. Važnot Modroce. otomane, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Večjo količino kopit in čevljarskih strojev po zelo nizkih cenah ima na prodaj Franc Ra-bič, trgovina usnja, Šenčur pri Kranju. Zveza živinorejskih zadrug objavlja, da imajo člani Živinorejske zadruge v Smledh fcu na prodaj več plemenskih živali z rodovniškim poreklom. Obrniti se je na Zvezo ali pa naravnost na zadrugo v Smledniku. Išče se v Kranju manjša soba, 'po možnosti z lastnim vhodom, ki bi bila primerna za pisarno. Ponudbe je staviti na uredništvo ..Gorenjca" ali pa na Zvezo živinorejskih zadrug v Kranju. Parcela na prodaj 800 m* blizu vodovodnega stolpa. Naslov v upravi. Hišo, tristanovanjsko na lepem sončnem kraju z lepim vrtom in ca 1000 m' zemlje, blizu postaje Kranj, prodam za din 75.000.—, Jože Bajželj, Stražišče 249. Mirna stranka išče za takoj ali pozneje zdravo sončno dvosobno stanovanje s potrebnimi pritiklinami. Naslov v upravi lista. Kompletno /risobno stanovanje s kopalnico se odda takoj. Poizve se v Hranilnici in posojilnici (Ljudski dom) v Kranju. Pošteno in pridno dekle, vajeno nekoliko gospodinjskih del išče Kranj, Blejska 5. Gozdovi in njive naprodaj pod: Primskovo, Mlaka, Tenetiše. Več se poizve pri L. REBOLJ - KRANJ VINA dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani - Fraakopanska ulica 11. Fotografirat na dom brez potisku rene pride hOTO JUG, - KRANJ Za ženine! Za neveste! Ure, zlatnina, in druge darila pri Rangusu v Kranju se bodo dobila I B. R/VNGUS zlatar in sodni cenilec v Kranju 71 in srebro kupujem po XJčUO najvišji dnevni cenil Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranja. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.