Listek. Tolažba v snirtni nri. Resnična povest. (Konec.) Ko je nekoč tudi tako vzdihoval, prikrevsal je berač Lenart, ki je iz Kruljčeve hiše odnesel marsikateri dar. Lenart je bil že v vsej okolici dobro žnan, da si vzame sam, česar mu ljudje sami ne dajo. Tako je opravlial vedno dva posla. Po dnevu je beračil, po noči pa kradel. Lahkoverni ljudje so radi verjeli, da zna Lenart tudi coprati. »Kaj pa stokaS tu, Kruljc? Lej ga no!« nagovori berač Kruljca. »Ali te ne puste notri, da bi izpil frakelj brinovca? Vidiš, dokler si imel kaj v mošnji, odpirala so se ti vrata kar na strežaj, sedaj pa ti niti špranje ne pokažejo. Tako je na tem puhlem svetu! Imel si lepo premoženje, pa si ga zapravil in jaz sem storil isto. Sedaj pa nimava nič, in nama tudi ne more nikdo nič vzeti.« »Kaj se boS norčeval z menoj!« reče jezno Matevž, »pomagaj mi raje, če kaj znaS; saj pravijo, da si čarovnik. Začaraj mi, da bom imel le vedno polno mošnjo v žepu, potem pa bova pila, da bo le kaj. Pa <5e bi ti res kaj znal, potem bi naredil sam sebi, saj si potreben ravno tako kakor jaz.« — »Le ne bodi preveč ošaben, če hočeš, da si bodeva prijatelja; sedaj nisi več posestnik, temveč berač kakor jaz! Tako neusmiljenega srca pa tudi nisem, da bi puSčal svojega brata v revSčini. Pomagal ti bodem že, zato, ker me nisi nikoli praznega od hiše odpravil Samo malo se moraš tudi pobrigati.« — »Le povej brž«, reče Kruljc naglo, »vse bom storil, da le dobim denar, drugače po zimi zmrznem.« »Pa pojdi z menoj, greva h Gaberniku. Nocoj je stara sama doma, on je odšel po kupčiji. Ko bi le ti vedel, kako lep kupček denarčka ima v omari, to bi se ti cedile sline! Samo dvakrat boS zagrabil s perisčem, pa imaš dovolj do smrti. Enkrat sem že poskušal, pa nisem mogel sam odtrgati deske pod streho, obadva pa bodeva že. Tako veS, si bova pričarala denarja. Hehehe!« — »Kradla bova torej?« reče Kruljc in mravljinci mu zletijo po hrbtu. »Kako pa; ali pa vzela, kakor že hočeS reči, saj je vse jedno.« »Le pojdiva, raea na vodi! Sai so tudi nama ukradli posestvi. Drugega nisva dobila kakor nekoliko pijače.« Sklep, pomagati si s tatvino iz zadrege, bil je storjen. Šla sta h Gaberniku, posestniku, ki je bil oddaljen od vasi kake četrt ure. Potihoma sta oblazila hiSo in ko sta se prepričala, da ju ne čuti živa duSa, Sla sta na delo. »Nikar tako naglo ne trgaj, da naju kdo ne sliši. Le polagoma! Tineznaš!« zagodrnjal je Lenart. »Ta hudir se ne da odtrgati«, rentačil je Matevž, »pomagaj mi!« Akoravno kruljev, priskočil je Lenart brzo na pomoč. Ali sedaj opazi, da se bližajo od vrta sem trije možje, ter zaSepefie: »Beživa«, in odpihal jo je hitro v gozd, kolikor je le mogel s šepavo nogo. Kruljec se spusti v beg, ali oni trije so mu za petami. Urno je preskočil bližnji plot, ali sedaj mu prilete gnojne vile naravnost v hrbet. Toliko, da se ni zgrudil na tla, le strah, da ga ne vjamejo, mu je dajal moč, da je uSel v gozd. Pastir, ki je 8e hodil krog živine, je slišal ropot pred durmi. Pogledal je skozi linico in videl nekoga, ki je trgal. Zbudi brž obadva hlapca, ki sta spala v bližini. Vsak je zgrabil, kar mu je prišlo v roke in tako so se napotili nad tatova. V gostem grmovju v gozdu je čepel Lenart in globoko sopel. Strah in urna hoja sta ga upebala. >Ti si za krajo, ti šleva ti!« pozdravil je prisopivSega Matevža, ki se je zgrudil na tla. »Škoda, da sem te seboj vzel, sam bi bil opravil boljše. Saj sem vedel, da boS v svoji neumnosti koga priklical. MeniS, da je krasti tako kakor bi hruške pekel. Obadva bi jo lahko skupila!« »Oh Lenart, dovolj imam«, vzdihoval ie Kruljc. »Kaj si steknil?« »Gnojne vile mi je nekdo v hrbet porinil.« — »Prav ti }e storil, čemu se pa vtikaš v reči, katerih ne razumeš. Ako bi tiho trgal, pa se ne bi nič zgodilo; ti si pa lomil kakor medved.« — »Lenart! Ti si vsega tega kriv; zakaj si me pa pregovoril?« — »Glej ga no, sedaj bo pa Se mene dolžil! Zakaj si pa Sel, saj te nisem vlekel seboj!« — »Lenart, jaz bom umrl, oh, kaj bo? Lenart! ti si me zapeljal v največji greh, pomagaj mi, da se spovem; pojdi po gospoda!« — »Ljubi moj, nimam časa hoditi okrog gospodov; nič kaj ne marajo zame in vrhu tega bi se še izdal, da sem hotel Gabernika okrasti. Potlej bi me pa vtaknili v luknjo. Poskusi se kesati, bo že kako šlo. Jaz pa potegnem drugam, tu ni niS več varno.« Nato je Svedral dalje po bosti, ne meneč se za tovariSa, ki se je vil v smrtnih bolečinah. Kruljc je videl, da se mu bliža zadnja ura. >Oh, ljubi Rog, usmili se me! Samo toliko mi prizanesi, da se še obtožim svojih grehov. Kaj bo z menoj, če sedaj tu umrjem?« Zeja ga je neznosno mučila. Zbere vse moči, da bi se priplazil do kakega studenca. Pa komaj se spravi po koncu, že pade zopet nazaj. »Izgubljen sem, izgubljen, nobene pomoči ni!< zastoka obupno. Nakrat se zaslišijo koraki. Nekdo pribaja! Upljivo gleda Matevž proti strani, od koder se slisijo koraki in zagleda moža v dolgi rujavi kuti, ki je prihajal proti njemu. »Mož, sveti mož, pomagajte mi !< zakliče s prosečim, slabotnim glasom. Menih se približa. »Kaj pa je, da tako stokaš?« — »Umrl bom, gospod. Oh, rešite me, da ne izgubim večnega življenja. Spovejte me!« Menih mu pregleda rane in jih za silo obveže. »Ali bi ne bilo bolje, da pokličem ljudi, in bi te spravili v bližnjo vas, da bi te ondi polagoma prevideli?« —»O gospod, ni časa, brž, brž, jaz umiram!« Duhovnik poklekne zraven njega. Njegovo mlado lice kaže že moško resnost. Ze je bolnik pri kraju z obtoževanjem in menih moli na tihoma zraven njega. Ali zdajci se še enkrat nagne k duhovniku, 8e mu nekaj pripoveduje. Strme mu zre duhovnik v obraz, na obličju mu je brati, da so ga zadnje besede bolnikove zelo ganile. »Vi ste moj očem?« reče potem. »Moj Rog, kako ste do tega priSli! Potolažite se in poglejte. Tu pred vami stoji vaS Tomaž, sedaj oče Pavel. Rožja volja je, da vam prinesem zadnjo tolažbo.« Začuden je zrl bolnik v duhovnika; ali je res, ali se mu le sanja. »Tomaž, ti si, Tomaž, katerega sem tako grdo odgnal od hiSe. Ali mi moreS odpustiti?« — »Davno je že odpuščeno. Saj je bila to božja volja v prid meni in vam.« Rolnik se je čutil sedaj močnejSega, menih mu je pomagal na noge. Počasi sta prikorakala v vas. PriSla sta do prve, nekdanje Kruljčeve hiše. Le na menihovo proSnjo je sprejel novi gospodar bolnika v hišo ter mu dal pripravao posteljo. »Tomaž«, prosil je Kruljc, »povei mi vendar, kako si prišel do tega stanu in kako se ti je godilo po švetu, odkar si odSel. Povej mi, potem bom lažje umrl.« In menih začne pripovedovati: »Ko sem tisto popoldne pasel živino na senožeti pri cesti, se ustavi na cesti voznik s precej obloženim vozom in me vpraSa, 6e hočem ž njim, ker bi potreboval jednega takega. Jaz sem mu odvrnil, da rad, samo bojim se, da bi me očem ne pretepal. ,Kako pa te bode lasal, ako odideS z menoj. Dobil boš lepe konje in voz ter se vozaril od mesta do mesta.' Meni so bile te besede po volji in pustil sem vse ter šel ž njim. Prišla sva na Gornje Štajersko, kjer sem obiskoval samostansko Solo. Ker sem se — kakor vsak Slovenec — lahko učil, so me radi imeli. Menihi so zatorej prosili voznika, naj me pusti v samostanu, ker imam dober talent. Meni pa se je življenje v samostanu prikupilo in rad sem ostal tam. Dokončal sem svoje Studije in tako postal duhoven. Odslej naprej sem si vedno želel, videti svojo mater. Prosil sem dopusta in ga tudi dobil nekaj tednov. Hitel sem domov — in glej! Bog je blagoslovil moj namen. Sicer nisem naSel matere več, pa našel sem spokorjenega grešnika in mu prinesel tolažbo.« Menih je končal. Solze so igrale bolniku v ofieh. Sedaj so priSli s sv. obhajilom in eno uro potem je ugasnila luč njegovega življenja. V tuji, pa vendar nekdaj domači hiši je umrl, in Tomaž, katerega je s svojim grdim ravnanjem odpodil, mu je zatisnil oči. Pogreba se je udeležilo mnogo vaSfianov in drugih ljudij. Tomaž, pater Pavel, pa se je povrnil nazaj. Ni videl več matere, pa videl je spokornika očma in mu prinesel zadnje tolažilo. čudna so pota Gospodova! Smešniiar. Modri govorniki! Nekega dne pridejo brenkači h kmeta ter se hočejo izkazati 8 svojim izvrstnim brenkanjem. Po dokončani igri refie kmet brenkačem: »Igrate kot Darid, le tako lepo ne!« »Vi pa govorite kot Salamon, le tako modro ne«, odrežejo se brenkači.