Letovanje na Jančah
Obtinska ZPM je sredi julifa orgaoizirala v domu II. gnipe odredov na Jan-čah letovanje mladih, predvsem tistih, ki niso bili vključeni v VVZ. Pri izbira-nju sredstev so pomagali tako občinski SIS za otroško varstvo in SIS za vzgojo in izobraževanje kot nekatere delovne organizacije. ZPM je Uko zbrala dovolj sredstev, da Je lahko ponudila enotedensko letovanje sredi travnikov, polj in gozdov, na nadmorski viiini skoraj 800 metrov, za samo 300 din.
Starii so prijavili okrog 20 otrok, starih od itiri do dvanaist let, in jih zaupaii vodstru izkuienih vzgojiteljic lrene Novak in Miijane SmajK, Id med Eetom dela v VVZ Angelce Ocepek. Obe tudi med lobkira lctom pomagata otrokom, Id niso vkljuieni v vatstvo. Posebej zaide že dvc leti organizirata vMkoteden-ske ure pravljic io ročnih spretnosti, vsako pomlad pa ic celodnevni izlet skupaj z njihoviini starši.
Na Jančah, daleč od zadušljivih ljubljanskih ulic in še dlje od turistič-nega mravljišča ob našem morju, je čas potekal takole: Otroci so vstajali ob sedmih, se umili, oblekli in po-spravili, nato pa zajtrkovali. Vse do-poldanske ure so namenili za spre-hode po travnikih in gozdovih, nabi-ranje gob... Upraviteljici doma, mami Heleni, so nanesli toliko lisičk, da je pripravila odlično gobjo juho. Med sprehodi sta jim tovarišici razla-gali o domačih živalih in delu na kmetiji. Otroci so bili tako navduše-ni, da so sosednjemu kmetu poma-gali raztrositi seno, da se je prej po-sušilo. Kmetica jim je za nagrado prinesla lonec svežega mleka.
Nekateri kmetje pa so bili še ne-zaupljivi. Bali so se za svoja polja, čeprav so bili otroci ves čas ubogljivi in hodili samo po poteh, tako kot sta jih učili tovarišici. Pri spomeniku II. grupe odredov na Tujem grmu so očistili okolico in se z manjšo pro-slavo spomnili nekdanjih težkih slavnih dni.
Starejši so se odpravili tudi na daljše pohode. Celo v dolino Jevnice so si drznili, pa pri tem sploh niso za-mudili kosila! Tako so spoznali tudi košček evropske pešpoti. Srečali so tabornike, ki redno prihajajo letovat na Janče iz daljne Vojvodine.
Mlajši so bili mnogokrat na trav-
niku ob gozdu. Mala Tina: »Tu je ve-liko metuljčkov in jaz se z njimi tako rada igram!« In že ji je sedel na prstek pisan metuljček.
Moščan Peter pa nam je pripove-doval: »Najraje hodim po gozdu in pomagam kmetu grabiti seno. Potem sem tako lačen, da vedno pojem celo kosilo. Kakšni odlifni makaroni z mesom so bili včeraj za kosilo! In ja-gode s smetano po večerji!«
Popoldanski počitek je bil bolj po-doben nekakšnemu uvodu v popol-danske igre in za umetniško ustvar-janje.
Otroci so risali okolico doma, se-stavljali razne like iz kamenčkov, iz storžev, koščkov lubja in cvetia pa izoblikovali čudovite ikebane. Ce so jih popoldne obiskali starši, skoraj niso našli časa zanje, kaj šele, da bi kdo hotel domov!
Po večerji so gledali risanke, vča-sih pa poslušali pravljice. No, tudi za-spati jim po takih dnevih in na takem zraku res ni bilo težko. Vsi pa so zav-zeto zatrjevali, da si naslednie leto želijo prav takih počitnic.
Besedilo in slikc DUŠAN JEŽ