St. 33.
V Trstu, v sredo 17. avgusta 1881.
Tečaj VI
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V allnoati J« moS«
»EDINCMT« izh.iju vs.iko sredo; cena za vso loto Jj 4 gl.l. 40 kr., za polu lota 2 gld. 30 kr. za f!itrt bU I gll. 23 kr. — P.mtnizne štnvilk) pri apnivnlltvu in po trafikah v Trstu se dobivajo po 8kr. — iVVtfSti'**, rdklam*:ijj in iuzaraU prujema, Upravnlitvo »vit Zonta 5«.
Vsi dopisi so poSIljulo Uredništvu »vla S. Laiiaro« Tip. Huala; vsuk m >ral>iti frankiran. Rokopisi brez pos^hne vreilnosli senu vračajo. — fitrtrati (r.i/.no vrst! naznanila in fiislani :>■) s;zifmlunijo po pogodbi — pruv con6; pri kratkih oglušili z drobnimi Črkami se plaSuje /.a vsako besedo kr.
Ali bo res 15. novembra t. dan?
sodnj
To prašanje nastaje pri naših kmetih vedno silnejše ter jih straši; posebno ropata zvezda, ki se je na ohnebju videla, vcepila jim je v glavo veliko zmešnjavo in pa vedni dopisi po raznih listih gledć prorokovanja sodnjega dneva. Uže po već vaseh so kmetje sklenoli delo popustiti in se na sodnji dan pripravljati. Glas gre, resničen ali ne, tega ne vem, da so kmetje v Šen-pasu pri Gorici delo popustili, ker menć, da uže pridelanega do sodnjega dneva no pojeilć.
V Istri modrujejo, kam bi s toliko vinom, ki jim ga letos trta obeča; kdo ga toliko popije, če bo ros sodnji dan prav ob času, ko bode novo vino dobro.
Na Krasu so kmetje ceno starega terana tako znižali, da ga lehko kupujejo tudi oni krčmarji, ki so poprej le po tržaških magacinib refoŠk kupovali; Kraševci nočejo pijani pred sodnji dau stopiti.
Tržaški magistrat je prepovedal po vsej okolici ples v pondelek po navadni šagri, z dobro mislijo, naj se tudi plesalci, godci in krčinarji na sodnji dan pripravljajo.
Taka nepričakovana prepoved je krčinarje, godce in plesalce tako razdružila, da so slovesno protestirali; ker pa tržaški magistrat ni hotel protesta uslišati, zato pa so okoličani začeli v nedeljah bolj začasa plesati, v ponedelek pa še več piti, tako, da se je bati, da vina, piva in žganja še pred sodnjim dnevom zmanjka.
Tudi v političnih krogih govorica o sodnjem dnevu vpliva, zato so Angleži turškemu Sultanu predlagali, naj pomilosti morilce Abdul-Aziza, saj jih bo tako, če ne prej, vsaj na sodnji dan konec.
Iz teh zmešnjav na Primorskem i Še bolj na Turškem je razvidno, da nam pret6 velike nesreče, ako se za časa to prašanje ljudstvu ugodno ne reši.
Premišljeval sem, kako bi se dalo to zgoditi in ljudi iz zmešnjav oteti in od straha od-vrnoti.
Po dolgem premišljevanju sem sklenol to le poskusiti: 1. sežgati vse one časnike, ki do-naŠajo prorokovanja o sodnjem dnevu; 2. po vseh časnikih oklicati za golo laž prorokanje o
sodnjem dnevu Leonorda Aretino in tovarišev; 3. če pa ne bi vse to nič koristilo, potem pa počakati do 15. novembra 1.1. in se osobno prepričati o sodnjem dnevu.
Prav ko te zadnjo vrstice pišem, spomnil sem se, da mi je mlada ciganka prodala knjižico, ki jo je lepa italijanska inodrijanka spisala, v katerej navaja prorokovanja najodllČnejših zvezdogledov, modrijanov in Seinbilje. Ta prorokovanja so taka le:
Miha Nostrodamus, ki jo v letu 155G živel, prorokoval je: leta 1870 ho velikanska vojna dveh narodov, potem se en narod vzdigne in svojega vladarja s prestola pahne; leta 1872 so trije narodi združijo ter bode konec prepirov.
V	VI. poglavju pa pravi: Papežu vzemo vladarsko oblast in državo, ter mu puste le cerkveno oblast, potem nastane cerkveno proganjanje in v toj žalosti papež umre.
V	XI. poglavju je zapisano: V jutrovih deželah se bodo godile veliko zmešnjave, prepiri in vstaje, en cesar bo primoran, z vojsko reč vrediti.
V	knjigi sem našel tudi prerokovanje sv. Malahije, ni mogočo vsega popisati, ki pravi: Po smrti papeža Pija IX. bo do konca sveta šo deset papežev in zadnji papež bo Poter II. on ne bo hotel kraljeve časti, kakor je tudi Kristus ni hotel, ter cerkev in duhovenstvo tako vredi, kakor je bilo to v začetku.
Modrijanka pristavlja šo ta Je prorokovanja: Od leta 1841 do I. 184G. bodo dobre letine; od 1.1847 do 1850. bodo prepiri in vstiije mej ljudstvom; od leta 1860 do 1. 1880 bodo slabo letine, draginja, žalost, vojno in bolezni mej ljudstvom.
Od 1. 1881 do 1. 1887, bodo sploh dobre letine. V letu 1888 bodo na Nomškem veliki prepiri, vstaja, in prostega kmet i postavijo za kralja, imenoval so bo »Matijas«, ter bodo krvavi boji do 1. 1913. Od 1. 1914. do 1. 1958 bodo dobre letine: obilo žita, sadja, vina, in trgovina bo zelo živa. Potem pa se bo v Babilon i ji rodil Antekrist in v 1. 1988 se začne vojskovati in okliče za Mesijo in kralja (ta čas bodo judie za-dovoljniši nego v onej dobi, ko so jih na Španskem žive žgali. Pis.); ter bo hudo ljudi trpinčil. Po velikih zgodbah, ki se bodo godile v njo-govem kraljestvu do leta 1990. pridejo strašna nebeška znamenja, in ljudje bodo v velikem
strahu; bližal so bode konec sveta. Solnce in luna zgubita svojo svetlobo, zvez le bodo z neba padale, iz zemlje se ogenj prikaže in vse požge; konec sveta bode dne 29. februarja 1999. Takrat bo en hlev in en pastir.
Potem takem je — Če kdo hoče verjeti — do sodnjega dneva šo 118 let, in gotovo je bolje, da verujemo temu prerokovanju, nego onemu, ki nas straši, da bodo letos 15. nov. sodnji dan.
Ker se je navedenega prorokovanja od 1.1556. (spisano, to se ve, še le v letu 1881) do danes uže mnogo spolnilo, zato ni dvomiti, da se tudi v prihodnje spolni. Hodimo tedaj brez skrbi in straha, ker no bode 15. nov. t. 1. so Injl dan, ampak dne 29. februarja 1999. In s tem jo rešeno to prašanje. Upam', da som to proroko-vanje natančno in resnično preložil na slovenski jezik in tako pomiril in prepričal posebno našo kmete, da bedo nadaljevali svoje delo in opravila ko dobri gospodarji in vzorni očetje svojim otrokom in se ravnali po slovenskem pregovoru, ki pravi:
Delaj, kakor bi Imel vedno Živeti; Moli, kakor bi Imel jutri umreti!
V tržaškoj okolici v XIII. letu našega narodnega delovanja.	.lurlkus.
Dopisi.
I v. iKlre 12. avgusta.
[Straien glad se bliža tudi to leto Istri).
Uže zdaj so isterski kmotjo v velikoj stiski zarad dolgov, katero so bili prisiljeni narediti v predlanskem gladnom letu, da so se mogli preživiti. Prošlo leto so morali prodati vso, kar jim jo bilo milo i drago, da so mogli platiti davke, ali trgovcev, katori so jim dajali na vero žito, da niso za lakoto pomrli, niso mogli platili. Ti trgovci so bili večinom toliko milostivi, da so tožnih kmetov do letos čakali, ker so jim ti obečali, da jim letos z grozdjem dolg povrno. A zdaj, gledi! strašna suša in goreča vročina je jadnemu kmetu vso polje uničila, edino upanje je še grozdje, katero je v nekaterih krajih Istre dobro z irodilo, a šo to je v božjih rokah, i če tudi srečno dozori i ae potrga, kmet nema več pravico do njega, ker ga je večinoma, kakor jo bilo zgoraj rečeno, zastavil trgovcu za predlanski dolg, i trgovec, kakor je to v Istri navada, pride ga tudi trgat, I tako kmet to leto ne dobi s polja nobeno reči za
živež. Da bi se Bog usmilil, i vsaj zdaj poslal dober i zdaten dež, \saj bi Še kaj po vitih oživelo, kako zelenje, i sejala bi se Še repa, to hi še nekoliko pomoglo; ali pekoče solnce odganja vsako vlago, doin iča burja skoči na vsak oblak, ki se prikaže na nebu, da ga z mogočno svojo silo pretira. Usmiljeni Bog, pomozi I
\n Burki 7. avgusta.
Kakor bode lotos razstava goved v Gorici meseca septembra, tako jo bila tudi nže enaka razstava lota 1874. Pri tej razstavi je Imel Jurnej Prelec posestnik z Barko bika. Za premijo je dobil enoletno junico marijadvorske pašni. Ker pa mož goveda dobro redi in so trudi za živino, katera je podloga kmetijstva, zato mu je slavno c. kr. kmetijsko društvo v Gorici, katero je vse časti in hvalo vredno, leta 1877. podelilo bika • Švicarja« za zboljšanje živinoreje v okolici. Mnogo lepili goved se je zaplemenllo po tem biku. Tudi lastnik jo imel kravo, ki jo 3 leta minolo na sv. Marka dan. Lep i nada. Ali človek obrača, Bog obrne. Dne 17. julija 1.1. popoludno so preprožo nebo s6 sivimi oblaki, dež se vsuje z nekoliko točo in blisk Šviga po oblačnem nebu. Okoli 3. uri trešči imenovanomu posestniku v goveji hlev in mu ubijo omenjeno kravo. On to koj naznani županstvu, kakor postava veleva.
V soseski vasi Vare)e je pred 15. dnevi po-ginola krava za črinom (vrančnim prisadom.) Mrho odero, p i nobenemu nič o tej stvari ne naznanijo, ln tudi pojedo slrupouo meso. Nastopili so slabi, kajti mnogo ljudi jo obolelo in do dandanes sta dva umrla. Ljudje so omilo-vanja vredni, ker poljščine imajo pod milim nebom in tudi izoiali niso nič za jesenske pridelke. Od dne do dno gro na boljo, kajti Čislano županstvo v Naklem sina vso moč prizadeva priti toj nezgodi v okom. Vsak drugi dan obišče bolnike okrajni zdravnik in hlevi so disin-flcirajo.
Iz M'ž»ii*k4»(;u okraja 8. avgusta.
fSuia, živinska bolezen, sklep iols. leta v Sežani, odgoB'ir dopisniku »Slov. Naroda« iz Sežane.)
Ne vem, kaj bodemo letos počenjali. Vsako loto nas tlačijo reve in nadloge. Davki se vedno množe. Ako bi letine ugajalo, vsaj bi se naš kmet kaj pripomogel, a tako nikakor ne gre. — Letos polje jako dobro kaže, a suša je začela pritiskati, če nam ljubi Bog ne pošlje dobrega dežja, bodemo tudi lotos na slabem. Bog
Podlistek.
Delo sv, Cirila i Metoda,
Y spomin 6. julija 1881.
Splsul Jaromir Volkov.
II.
(Dalje.)
Oproščen se vrne sv. Metod naravnost v Panonijo k svojemu zavetniku i prijatelju knezu Koclju, ki je li krati vrlo ljubil Blovanskl jezik i skrbel za narodno prosvelo.
Nekaj časa je bival tam, da je vtrdil cerkveno potrebe, potem pa otšel na Moravsko ter si izvolil za stalno bivališče Velegrad, ki je bilo tedaj tudi knežje stolno mesto.
Sv. Metod je neutrudljivo delal s6 svojim duhovstvom za božjo cerkev i slovanskega naroda blagost. Videlo se je očitno, da vlada te ljudi duh božji i da čujejo nad stvorjenim delom eami sveti krilatci, kajti slovanska cerkev so je napram vsemu krutemu protivju vendar le vtrjevala i razprostirala.
Ali ogenj starega sovraštva v Nemcih ni ugasnil, le še hujše je razsajal proti sv. Meodut, i z novega se vzdignil na zlobno delo zoper slovanski narodni napredek tor bruhnil naravnost na sv. Metoda.
O zavisti nemških, oziroma latinskih škofov, uže smo govorili; i prav ti so se obrnili zdaj v dosego svojega namena naravnost na omahljivegaSvatopluka, rckši: Tebi i velikej tvojej državi pretć nevarnosti i nesreče, i te pouzročuje jedini tvoj metropolita Melodij; i zato mu svetujejo naj ga uniči. Skušajo
mu tudi na vse mogočo strani pri narodu veljavo i zaupanje vzeti b tem, da ga obrekujejo i resnici podobne laži o njem mej svet trosijo. Papežu z nova lažnjive pritožbo pišejo, ter iste osobno odpošiljajo, da lahko premeteni poslanci tudi z lisičjo besedo v Hiinu še Črnejše obrekujejo, nego je bilo to v pismu mogoče. Mej druzimi se vodno šo glasi stara založba: da uči krivo vero, da se ne drži cerkvenih običajev, da služi liturgijo v neotesanem slovanskem jeziku, da sega preveč v pravice posvetnih oblasti, da cerkvi dela bolj v škodo nego v korist, Itd. ter od papeža zahtevajo, naj ga po svojej oblasti precej razslužbi, t. j. odstavi od panonske l moravsko metropole.
Kar niso sovražniki sv. Metoda pri papežu Adrijanu dosegli, toliko v veči meri so se nadejali doseči pri novem papežu Ivanu VIII.; zato je bila tožba pisana v ozbiljnom nemškem duhu.
Papež založbo prečita ter sv. Metoda s pismom od 14. junija 1. 879 pozove na odgovor v Rim.
Sv. Metod se nemudoma odpravi na potovanje. Dospev-Šega v Rim papež posebno spoštljivo i prijazno sprejme, kakor moža velicih zaslug za krščansko cerkev.
Papež skliče cerkveni zbor, v katerem sv. Metod uže drugič sedi na zatožnej klopi.
Da se pritožba nemških, oziroma latinskih škofov formalno reši, izprašuje papež sv. Metoda prav na drobno i strogo o vsem, kar je zatožba zlobnežev zoper njega govorila. Sv. Metod se z nova prav slavno opraviči ter nasprotnikov nakane popolnoma uniči. V vsem svojem dejanju l nehanju je sv. mož od papeža i cerkvenega zbora sploh bil prav vrlo pohvaljen i zelo omilovan, da mora po nedolžnem od zlih ljudi toliko krivico trpeti.
Ko rešuje papež cerkveno razsodbo obema strankama, piše tudi moravskomu knezu Svatopluku koncem junija meseca X8Q
obširno listino, iz katere posnemamo nam zanlmljlvŠo stavko, ki se glase tako:
• Mi smo spoznali, da je M. tod, vrhovni vladika moravski i panonski, v vseh cerkvenih naukih l obrednih pravoveren, čestitljiv i cerkvi velekorUten; zato ga pošiljamo, da vlada božjo cerkev, zopet v tvoje zemlje, i sicer tako, da po cer kvenih pravilih vsa oblast njemu pripada. Božje ljudstvo je njemu izročeno. Ukazujemo dalje, naj duhovniki, dijakoni i minihi, v tvojih zemljah prebivajoči, katerega koli roda i jezika, slušajo imenovanega našega sobrata i vašega vrhovnega vladiko. Ako hi se trdovratno i nepokorno drzevali delati razkol, ukazujemo, da se morajo ko sejalci plevela po našem ukazu izključiti i izbrisati iz tvojih občin i izinej tvojih zeinelj, vzlasti po pravilih, katera smo mu dali i ji I* tebi poslali.
Slovanska pismena pa, sestavljena od filozofa Konstantina (Cirila), s katerimi bi se kakor je spodobno, Bog slavil, vrlo hvalimo, ter ukazujemo: naj se v tein jeziku Kristusova dela oznanujejo. Pravej veri i veronauku ni nasprotno, če se božja služba (sv. maša) v slovanskem jeziku poje, sv. blagovestje ali sv. pismo staro i nove zaveze, dobro poslovenjeno i razloženo čita, i vse druge Časoslovno službe opravljajo, kajti, kdor je ustvaril tri glavne jezike: hebrejski, grški i latlnsti »ustvaril je tudi vse drugo sebi na Čast i hvalo. Ako pa ti i tvoji služabniki rajši po latinski liturgijo slišite, naj se vam posebe služi«.
Uže naredba papeža Adrijana 11., zaradi dovoljenja slovanskega obrednega jezika, silno je Nemco vznemirila. Na tej kosti so vedno i vedno glodali i premišljevali, kako bi bilo mogočo temu Škodovati. To škodoželnost oživotvorijo prav pri trepetlikastem i v narodnem oziru zelo omahljivem Svatopluku. Švabje mu zabijajo v glavo, da je slovanska liturgija lo za priprostoga kmeta i sploh ljudi nižjo vrste, latinska maša pa bolj
EDINOST.
il tićni m milost imenuje »iskrenega rodoljuba, pravega narodnjaka, poštenjaka i zvelenjaka«, Ilii ko ne pa bo zopet drug kandidat izvoljen, ker so priporočfvald premalo pozvedali menjenjc voiilcev i preveč svojegl.ivno delali. Sila tn<ti pri volitvah ni mila.*) — Strašna suša gospodinji pri nas, vročina je velika, bede ne bode manjkalo, kadar ni polente pri nas, cvete lakata. Brž ko ne profesor Fritz v Zuricah ni vštel tekočega leta v ono ednajsterico, ki nam ima povrnoti obilnost egiptovskih debelih let.") Danes sem bil tugujoči Jeremija. Bog daj, da sem drugoč — Deinokrit. Daste zdravi i čili!
tx iMro 7. avgusta.
(Učiteljsko zborovanje v Kopru.) »Slov. učiteljsko društvo za koprski okraj« jo zborovalo dne 4. avgusta t. 1. v Kopru z uže objavljenim dnevnim redom. Te skupščine so se udeležili učitelji in učiteljice tudi druzih okrajev.
Prvo seji' volil stalni odbor. Voljeni so bili: g. And. Vrtovec za predsednika, g. Ani. Pra-protnik za podpredsednika, gospč. Jos. Sovdat za tajnico, g. Aloizij Bum: za blagajnika in gospodu Mirko Anžlovnr Iti L. Krapš za odbornika.
Gosp. M. Anžlovar prebere svojo temeljito razpravo o kratkovidnosti in kako bi se v Solo zabranila. G. referent nam je odkril marsikaj prav koristnega.
Na to nastopi g. L. Krapš ter prebere svojo nalogo o šolskih zamudah. G. referent se ni popolnoma in stvarno držal načela tej razpravi; vplol je vmes marsikaj druzega, kar ni bilo prav nič v dotiki sč Šolskimi zamudami. Pokazal pa nam je ipak, da je unet za šolo in nje napredek.
Slednjič govori g. And. Vrtovec o okrajnej učiteljskoj knjižnici. Slikal nam je potrebo prebiranja dobrih knjig v nadaljno izobraževanje. Odkril je nam na to pomanjkljivost okr. učit. knjižnice v Kopru, katera v resnici po nikakem no zadostuje učiteljskim potrebam.
Pri vseh točkah so se uncle živahne debate, kar gotovo priča, da je učiteljstvo tu v Istri uneto za ljudsko Solo. Sklenolo je društvo nekatero prošnje In želje dež. Šol. svžtu v Trst odposlatl. Bog daj, da bi kaj dosegli I
Novi predsednik g. Ant. Vrtovec naznani Še le ob 1. uri popoludne konec zborovanja. Priporoča gg. tovarišem delalnost ter vsklikne trikratni živio Njeg. Velič. presvitlemu cesarju Fran Jožefu I., kar dobi navdušeni odmev pričujočih.
Imeli smo nato skupni obed »pri Črnem orlu,« kder se je unela in trajala do 4. ure živahnost v govorih in napitnicah. Po obedu smo ogledali Koper in njegovo okolico, šli na morje, kder smo popevali slovoneske pesmi in še le ob 7. zvečer smo zapustili staro mesto Koper.
Opomniti moram, da se je udeležil tega zborovanja okr. komisar g. Simšič, Gg. udom in udeležilcom s Krasa in tržaške okolice kličemo slava in na sviđanje tudi pri prihodnjem zborovanjil
V Brežicah 5. avgusta.
Vprašali sto me, če je moje pero uže popolnoma zarujavelo? Jaz vam odgovarjam, da
daj, da bi se ne varal. Poleg legi s.-je v našem okraju (blizu Divače prikaz d i neka živinska bolezen, ki se »vranica« imenuje. — CJI»ol-i kmetji', ki morda v vsem letu enkrat pridejo k koičeku mesa, razdelili so si to kravje meso in Še le sedaj se vidi, da so si zavd ili. Več leži bolnih, a nekateri so še celo umrli.
V Sežani le dni sklenejo šolsko leto kakor lani z šolsko veselico. Pri tej priliki se izda tiskano šolsko poročilo. Enako se zgodi, kakor slišimo, tudi na štirirazrednici v Komnu, t. j. izda se prvič I iskano šolsko poročilo, kar je hvalevredno delo g. vrhovnega učitelja Antona Lebana, pa slavnega c. kr, okraj. Šolskega sve-tovalstva, katero to blago početje radovoljno podpira. Vsa Čast gre posebno g. glavarju vitezu pl. Bosiziu.
Ker sem uže pri tem, naj še nekaj omenim. V »Slov. Naodti« od dne 1. t. m. Čitamo v dopisu iz Sežane to-le: »Pretekla leta togovalo mi je večkrat srce, prem išl je vaje razkošje in surovost kmetskih otrok v Sežani. Odkar pa je dobila Sežana marljivi in neutrudlljivi učiteljici gospodičjno K. in P., potem pa vrlega učitelja g. K. prebilila je zora, prosvitili so solnea traci mlada srca....« itd. S tem hoče g. dopisnik dati indirektno klofuto g. Ant. Lebanu, sedanjemu vrhovnemu učitelju v Komnu , bivšemu vrlemu sežanskemu učitelju, služečemu skozi tri leta v Sežani, — češ, da ni bil on vreden prednik g. učitelja K. — Spominjajo se pa vsi SežanČani, da je prav g. Anton Leban delal na to, da je začela mladina lepo pozdravljati, da je prebilila zora, prosvitilili solnea žarki v mlada srca — sežanske mladine. Enako sta delale gospč. K. in P. To g. Ant. Lebanu more odrekovati direktno ali indirektno — le zlobno pero g. dopisnika, ki se skriva za krinko šifre »—a«, ter se boji pokazati prav svoj obraz, tudi dobro poznamo bledega kosmatimi. Naj drugo pot pred svojim pragom pometa; druge pa naj pri miru pušča. Vsekako se pa čudimo, da se g. A. Leban g. dopisniku ne oglasi.
Proti koncu naj pa povem še to, Čestokrat me zaneso opravila v vas, kder dotični »Narodov dopisnik »uliteljujf, a prav tamošna šolska mladina kaže — »razkoije in suro vosi*, ker v Šolo grede ine še nikdar pozdravila ni, čeprav nosi in gospodsko obleko; le zijala je v me, kakor Gorjanec, ko pride prvikrat v mesto.— Fiat apllcatio!
X Goriškega 4. avgusta.
[Položje označujoči uvod, — Ne mi ur se ji spekel. — C. kr. vadnica v Gorici. — Fabrike, osodepolnc za nulo mladino. — Uboj i samomor. — Volitev dež. poslanca. — Vročina,)
Dovolite, da scin danes prllikar. Neki Žid — tako sporoča stara povest — prodal je konja nečemu kmetu, ki pa ni videl, da konj ne vidi, Nekoliko dni potem zapazi to hibo. Da-si ni bil strasten pravdar kakor kakov Bric, zdi so mu vendar treba, da Izaka pred sodnika pokliče-»No, ali ni konj dober?« vpraša sodnik. Kmet odgovori: »Konj bi bil uže dober, a vidi nel« Obregnovši se nad njim posegne Žid naglo v besedo: »Glej ga bedaka! Ali bi hotel konja da ti časopise čita?« —Ne bodi mi v greh Šteto, ako obrnem to na slavni g. 19. tem post., po katerem mi Slovenci uže kakor duše v vicah vzdihujemo i roke stegujemo — vendar šo zaman. Vse se vjomn. Ta 19. & je dober, edino rešilo naše, mogočno zagotovilo naših pravic i enakopravnosti našega jezika v šoli, uradu i
javnem živenji; ži li so zigrizli naši zopemikl, mi smo kmet, ki tožimo. Oni pa — postavni uradniki, ki bi imeli lil. izvrševali, vedejo se i delajo nže tako, kakor bi naravnost govorili: »Slovenski silneži, kaj hi hoteli, da bi ta g Se služil vašim vročekrvnim nameram? Saj je dovolj, da stoji na zakonikovem — papirji, le zadovoljni bodite s tem, ki str smecljanl i trmasti i bi vso roko hoteli lineti, če se vam prst pokaže...« Vendar se je te dni v naših krajih pripetil tragikomičen dogodek, ki je menda vreden, da se zapiše. Neko neveličje slovensko, ki naše Nemce se slovenskimi vlogami prepro-drzno dolgočasi i muči, da jim je užejojmene, prosil je te dni lak urad necega potrdila, i to
—	o groza I — zopet v slov. jeziku. Načelnik temu uradu, ki mu groze kar zobje zaklocnejo i jeze ves život zadrgeta, ko kaj slovenskega vidi, izmisli si strašno maščevanje; kajti sila dela človeka znajšenega. Da bi zopernega prosilca kolikor moči ujezil, zgrabi hitro pero, ter zapiše potrdilo naravnost na hrbet njegovej prošnji slotenskej — v visokej nemSčitii, namestil na posebnej poli i v slovenskem jeziku. Gotovo so je načelnik v pest sini jal, češ: veni, slovenski ino-driha, da si zdel slovenskega odpisa; a kako me veseli, da sem I i to veseljo sijajno skrhal. Vendar glejte, ni vselej prav, čc se kedo smeji;; vsaj načelnik naš ni imel takrat zakaj. Čujte, kako se jo sam v svojo mrežo z miotal. Ostcnta-1 ivni atergat nemški na slovenskej prošnji pojde prihodnji teden ko priloga drugej peticiji, kder se mej drugim govori, da je tod nemčurska zvijača marsikaterega Slovenca požrtvovala, v roke
—	samemu presv. cesarju. Bezdvojbeno se Nj. veličanstvo z lastnimi očmi prepriča, kako se tod uraduje i zadoščajo 19. Kombinclja ta je bolj maščevalna i Čudniša, nego moreni danas povedati. Svojočasno kaj več. Deste, da videvate morskega volka. Gotovo se ga k malu polastite. Bog dal, da prej ko prej konec naredite njegovemu rogov iljenju. Mi pa opazujemo druzega volka, ki nam slovenščino davi, i nI videti, da bi se ga precej iznebill. Ta volk jo nemški duh, ki se sedaj veliko več nego kedaj Šopiri na tukajšnjej c. kr. vadnlcl. Inako se dela človeku, ki mora se propričati, kako se odgovarja vsem našim prizadevam — baš narobe, to je Žali tako res, da nam te pritožbe nikedo ne more izpodbitl. Prav malo, malo manjka da nI ves ta slovenski zavod tako neinšk, kakor kateri gori v visokej Nemčiji, kajti pičli ostanki slovenščine, ki jih Še moraš z drobnogledom iskati, nas nikakor odškodovali no morejo. Kako se pa ujema »nemška vadnica« z vadilnhnl se osobami, ki bodo kedaj v domačih jezicih pod-učovale, to, prosim, naj bi mi kedo pojasnil, .laz se ne zvem v to. Vse pa ni možno, nas z veseljem l posebnim zaupanjem v noveje naredbe navdajati. Kako vendar? Slavni jurist Robert Dostal v svojej učonej knjigi: »Verf. u. Venviiltungsroclit der ost. ung. Monarchie« moško pravi na str. 245: »Glavni povod nezaupanju do noveje čre je preziranje želj slovanskih narodnosti], nalaganje trdih kaznij njihovim pol. listom, pa tudi izjemno postopanje zoper nje, kodar se količkaj gane njih narodna zavest.« Da je tudi poslednjo res, dokazuje tudi to: Pred nekaj leti pride v Trstu umrši velik narodnjak Mat. Debeljak (odpočiuuti včno dej mu Panef) na Dunaj ter obišče mej drugimi tudi šolskega referenta Kollerja, zagrizlega Nemca. Pogovor nanese tudi na necega tukaj-
šnjega Slovenca. Koller pristavi: »To vam je grozno prenap t slovcnsk rogovilež, na vso moč moramo si prizadevati, da ga odstrani mol...« Zares lep i pravičen povod! Toda nazaj. V istini smilijo se nam slov. učitelji c. kr. vadnice — sieer odlični narodnjaci — da jim je opravljati tako protinaturno tlako — proti osobnemu prepričanju. — TodiŠnje fabrike, sosebno one v SlraČiah i Podgori, so za mnoge okoličane i meščane naše velika dobrota: ali so tudi ognjišče, kder se kuha hud strup za narodni čut naše mladine. Bes je, potujčevanje se vrši brez agi-tovanja, samoobsebno je, a tem nevarniše. Na mestu milih naših pesmic, čuje se uže prepogosto v nekaterih naših vaseh neko faliluliranje. Zdaj cvute: »Una volta t'amavo, adeso nori piu itd.« Furlanščina z italijanščino prodira ko neka avantgarda irredentovskim nameram, prepeva se laški, furlanski, pogovarja i celo — kolne se v teh jezicih. Mladine, v onili fabrikah delajoče, poprijema se užo preočividno neka ptuja oholost v vedenji, kretanji i besedi, ki preti v kratkem pomoriti še zadnji sveti čut za materin jezik, za domaČd šego i navade. Kedor bi dejal, da jo to pretirano, izpovedal bi se nehote, da ne vidi, akopram gleda. Toda kaj pomaga še tako srečna diagnoza, če ni primernega leka? Zato opozarjamo pred vsem gg. učitelje, naj delujejo tu sosebno s petjem, govori i časopisi. Tudi na počitnice vrnovši se dijaci Imeli bi tukaj hvaležen posel. Će otimamo svojce, do katerih Imamo po krvi vso pravico, ne jemljemo nikomur. To ni Krišpin, ki drugim usnje krati, da potrebne obuva; mi ne jemljemo ptujcu ničesar, ampak jemljemo si svoje. Pozor tedaj! — Blizu Mirna dobro uro od Gorice oddaljene i na tržaškej cesti stoječe vasi — razsnula se je 2. t. m. grozepolna tragedija, ki je prouzročila veliko senzacijo v naših Krajih. Neki Faganeli, čevljar iz one vasi, bil je izvolil za svojo ljubo neko Franco Komel, ki je bila pridna in poštena delalkinja v Ritter-jevej fabrikl, i si je bila uže prlStedila kacih 200 gld. To znanje je trajalo nekaj let, kar dobi — relata refero — Faganeli 5 gld. kot neko otškodbo od ljube. Faganeli zagleda v tem povračilu očitno odpoved, i ta ga tako osodepolno razkači i vzburka, da sklena črno dejanje, grozen umor. Le prehitro so mu posreči izvršitev brezbožnega naklepa. Omenjenega dne se oboroži s kuhinjskim nožem, i ker mu je bil znan čas povratka njegove ljube od ponočnega dela v Stračicah, napoti se jej naproti duhteč krvavo maščevanje; srečajo zgodaj, kakor je dobro Izrafiunil, v samotnoj otdaljenosti od vasi blizu nekdanjega vojaškega vadišča velicih Hoj — i sicer v družbi dveh tovarišic, izmami jo hinavski z neko pretvezo v stran, ter začne ubogo revo mesariti, da je joj. V naglici i s krčevitim pritiskom zadani vbodi v trebuh, prsi i vrat vržejo nesrečno Franco na tla, kder je k malu potem mlado dušo izdihuola. Morilec, najbrže v strahu prod svetno kaznijo, obrne isti nedolžne krvi še se kadeči nož v sebe; a mora platiti Črni Čin z dolgim mukepolnim pojema-njem, ker še le kake 4 ure pozneje umrje blizu žrtve svoje zaslepelosti. Tako se je končala tragedija, ki v grozepolnosti v našej bliži i pri nas nema para, ko v vam dobroznanem Pelizzari-nem uboji. Bog sodi milo! — 10. t. in. bode v Tolminu velevažna preskušnja politične zrelosti volilcev tolminskega, bovškega I cerkniškega okraju, ker se bode volil dež. poslanec. »Sočin« i »Slogin« kandidat je: g. Ivan IvanČiČ, ki ga
za plemenitaše i učeno gospodo. Kakor klop, tako se prime ta misel čestihlepnega Svatopluka; prav zavoljo toga naroči svojemu poslancu Zemižiznu, ki je tudi spremljeval sv. Metoda v Rim, naj papeža osobno prosi i pregovori za dovoljenje, naj bi se njemu (Svatopluku) i njogovim Činovnikom čitala posebe latinska maša.
Toliko bodi rečeno v pojasnilo h koncu papeževega pisma, i da poleg tega tudi vidimo, kako zvijačno so se Nemci popri-c li vsacega sredstva, le da so mogli slovanskej napravi škodovati.
Prej omenjeno pismo izroči papež Ivan VIII. Svatoplu-kovemu poslancu Zemižiznu. Pismo enacega zadržaja pa je prejel tudi sv. Metod od papeža v svojo i cerkveno službeno porabo.
Od istega časa i do minolega leta 1880 je ininolo tisoč jet; i v ta spomin je lansko leto naš narod obhajal tisočletje staroslovanskega ali našega obrednega jezika, kateremu je dal i odločil papež Ivan VIII. 1. 880 v našej cerkvi prvo mesto.
Leta 1863 se je v Rtmu obhajala »tisočletnica« sv. bratov Cirila i Metoda, slovanskih prvih učiteljev i blagovestnikov, tudi s tem, da se je popevala v cerkvi sv. Hironlma slovanska liturgija; a tudi pri lanskej »tisočletnicl« slovanskega obrednega (11-turgičnega) jezika ni Rim zaostal. Dne 27. junija m. 1. je v ta tisočletni spomin pel v Rimu slovansko sv. mašo prečastiti otec Ivančevič v pričo mnogobrojnega ljudstva, a ni joden Bimoc so ni ob tem slovanskem bogosluŽbenem opravilu spotikal.
Povodom omenjenega praznika je pri slovesnem obedu nazdravil prečastiti gosp. kanonik Crnčič Levu XIII. »koji je veoma radostno primio vest ob ovoj svečanosti, pa nij s daleka možda mislio zabranili slavjansko pjevanje i bogoslužje u Rimu«. Omenil je prečastni i učeni kanonik dalje: »da pape u obče nisu bili protionici slavjanske liturgije, več su jej pravi prolionicl negde drugje bili.«
V Rimu se je lansko leto vršila sv. maša v slovanskem jeziku, i vrhovni načelnik vsega krščanstva se je jako radoval te svečanosti; kaj bi toraj v našej juŽno-slovanskej domovini moglo ovirali stvarnika v mašnej daritvi čestiti i hvaliti v našem svetem jeziku? So več! Zgodovinsko velevažna, vsemu krščanskemu svetu i osobito slovanskemu narodu preimenitna je papeževa okrožnica od 30. septembra ni. 1., katero je poslal vsein patrijarhom, primatom, vrhovnim vladikom vesoljnega katoliškega svela. Ta okrožnica je blagodejen dih, ki porodi neizmerno dobrega sadu vsemu krščanstvu, osobito pa Slovanom; ona je nova podpora katoličanstva, luč, ki zabllšči človeku v temnej noči, da vidi korakati dalje po varnem potu.
Časnik »Reform« piše o papeževej euclkliki mej drugim tako: »Slovanski narod se popenja, da napolni siloširno mesto na svetovnem pozorišču; slovanska ideja je sicer narodno i politično mlada, ali ona se velikansko širi in jači. Nič ni bolj pomenljivo, kakej bodočnosti stopa Slovanstvo naproti, nego da je Rim, ki ima vedno najtanjše čute za realne moči i dejanske reči, govoril o slovanskem gibanji v tistih mejah, kolikor je to cerkvi mogoče. To je prvikrat, da sta se slovanska svetnika tako počestila, da se je Slovanstvo tako rekoč v cerkvene velevlasti sprejelo. Najnovejša izjava iz Rima je pomenljiva i vredna, da nanjo ozir jemlj6 tudi tisti, ki so navajeni cerkvenim znamenjem posvetno pomembo prisojati.
Gotovo, veloznamenit a je najnovejša izjava papeža Leona (Leva) XIII., če tudi ne v tem zinislu, v katerem jo razlagajo prolivniki krščanstvu i Slovanstvu.
Praznik obeh slovanskih blagovestnikov, sv. Cirila i Metoda, ki se jo do zdaj obhajal 5. julija le v moravskoj mejnoj grofiji, razširil se je na vso katoliško cerkev, tedaj na ves svet-Ni v imenu panslavistične ideje, katera, kakor mislijo nekateri,
') Tako so ja tudi zgodilo.	(Urodn.)
") Ko sem uže spravljat toti dopis v zavitek — v nedeljo ol) <1 uri popoludne, kar ustreli daleč na zahodnem nebu, hitro se pooblači, tor vlije su — Bogu bodi hvala — čvrst dež. Da bi le dolgo Seli
Dop.
užo zdaj germansko državno misel (?!) v Avstriji zatajuje i na steno pritiska, ni toliko iz ljubezni do rastoče slovanske mogočnosti papež Leo XIII. ukazal, naj vsa cerkev, tudi na Nemškem, Škotskem, v južnej Ameriki, na Filipinskih otocih, vprihodnje vsako leto 5. julija praznuje, ampak z ozirom na slovanskih dežel prodrngačeno politično položje, katero Leo XIII. izrečno povdarja z ozirom na slovanskih katoličanov potrebe, na katere so njihovi cerkveni višji pastirji uže večkrat kazali. To jo uzrok tej izjavi iz Rima. Pred 1000 leti sta prinesla Ciril i Metod iz Soluna Slovanom krščansko vero, l z njo omike blaženost. Ali se more danes dvomiti o visokej poinembi obeh slovanskih blagovestnikov glede evropske zgodovine i velicega slovanskega naroda? Le ozrimo se tudi danes na Solun, od kodar je prišla Slovanom luč: sv. blagovestje (evangelije), le ozrimo se na balkanski poluostrov: na Bosno, Bolgarijo, Srbijo 1 Hrce-govino, v katerih deželah se je položje slovanskih kristijanov v zadnjih letih bistveno preinačilo; i jedne misli bodemo z najvišjim cerkvenim pastirjem, ki se je ozrl tudi na druge slovanske dežele, da se je za katoliško cerkev začeln nova doba, 1 da ima katoliško Slovanstvo v sebi moč, s katero mora računiti previdnost i pravica.
Papež Leo XIII. je z svojo okrožnico od 30. septembra t. 1. spoznal Slovanstva realne moči, kakor tudi veliko njegovo pomembo za katoliško cerkev; to je svetovne zgodovine delo, katero se ne more niti zamolčali, niti zatajiti. Rim računi z dejanskimi močmi, to naj bo v poduk vsacemu, kateremu oči še niso tako zagrnene, da no bi videl v cerkvenih znamenjih tudi njihove svetovne pomonibe. To velja v prvej vrsti — Avstriji.« Tako nam razjasnuje papeževo encikliko dobro podučena »Reform«.
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST.
zarujavelo popolnoma Še ni, le vem ne, s kakšnimi novicami hi se mo.-io bralcem cenjenega vašega lista v drezati; dobro vem, ako bi mo^el vam poročati, <la | ri nas trgovina, kmetijstvo itd. napreduje, vprašali Id im zavzeto: čese je tukaj posrečilo dobiti lek za bolno kmetijstvo in trgovino? a žalibog, pri nas je kakor povsod, vse po starem — gre rakovo pot, v šolali je blaženi nemški jezik na prvem mestu, v sodnijah in uradnijah prav tako, le ti razloček je, da so sedanji gg. ura Iniki vsak dan bolj in bolj ne-ljubt znjivi, da celo o I urni in grobi; ako prideš ob devetih zjutraj ali ob treh popoludne, zari ži ti, da je prezgodaj, ako prideš kasneje, pa je prepozno, in konečno vse le z nevoljo posluša, in se ve da, le v nemščini uraduje; pa dokler se bo to le po časopisih razpravljalo, ve Ino ostane vse pri starem, ker Slovenci smo premehki, in preualužni, ter se preradi Ijubez-njivi kažemo; tujci nasproti nam niso taki, ter se povsoili kažejo, nikakor ne podvržljivi kakor mi, ampak samostojni kakor gospodarji — na našej zemlji, in naš narod prepokoren se je podvrgel tujej sili, ter je rajši hlapec nego gospod v svojej domovini. Vprašal bi vas, koliko časa boste vi v svojem listu nevspošno dokazovali, da same misli in nameni ne vedo do cilja ampak treba je dejanja. In k temu ni potreba kapitala, ampak možakov in trdne volje; združeno močjo se treba ustavljati tujim navalom, združeno močjo otresti tuje sile; a dokler se bodo odlični gospodje z svojimi družinami tej sili udajali, dotle ne dobomo našega jezika v šole, urade in v družbinsko živenje, zakaj priznati mora žalibog vsak, da se preradi poslužujemo tujih jezikov, in da sami sebe preveč ponižujemo; če prav se imenujemo Slovenci ter zagovarjamo in podpiramo vsaj pismeno našo reč, vendar se prevečkrat zgodi, da celo narodnjaki mej saboj rabijo tuje jezike. I našo mestece je slovensko, vendar, ako prldele sem, slišali boste malo slovenskega, družine vrlih Slovencev občujejo mej so boj — nemški. NI li to našemu narodu sramota? Dokler ne bomo sami sebe spoštovali, kako hočemo zahtevati, da bi nas drugi spoštovali? dokler se ini sami ne poslužujemo našoga jezika, kako moremo zahtevati, da bi so ga posluževali tujci?
Le računimo, uže pojdel ali ni nas večina? saj vedno napredujemo v domačej stvari, bi li ne mogli to pest nemščine prognati z naših veselic in iz naših poslopij? ali ni velik slovenski svet, ki govori slovensko? ne živi več Poljska, Češka, Hrvaška, Slavonija, Bosna, Ilrcogovlua, Bolgarija, Istra, Dalmacija, Rusija itd. ali no govore vse te dežele slovenski? naš jezik? le narečje imajo drugo. Naš jezik jo lep in bogati le spoštovati ga moramo, nam morajo biti vzgled tujci, kakor n. pr. Italijan, Nemec, Francoz, Anglež itd. nobenega ni sram, ako ne govori tujega jezika, ampak vsak ljubi in spoštuje svojega. Kako pa mi? mi se nismo učili ni spoštovati nI ljubiti svojega jezika in ni sami sebe, ampak mi hočemo biti sami sužni posameznih tujcev. Sicer je dobro in prav, da smo nadarjeni, da se lahko učimo tudi družili jezikov, pa ako govorimo tuje jezike, govorimo jih takrat, kadar bomo v tujini iskali kruha, ne pa onim v korist, ki pri nas iščejo kruha, mi si moramo iskati v prvej vrsti spoštovanja in ljubezni do našega jezika, potem smemo preverjeni biti, da ga bodo spoštovali drugi. Konečno moram še omeniti, da prevelika dobrota pri našej stvari ni dobra; ako pride k ni'ii popotni rokodelec, navadno nas ogovori nemšni in na prafianje: od kod je, imenuje navadno domaČo slovensko deželo, on nas ne poprosi v materinem jeziku« mi pa mu damo dar! ako bi mu ga ne dali drugikrat ne bi prosil nas več v tujem, ampak v materinem jeziku. Da, ako bi mi ponosno priznavali, da ljubimo svoj narod, svoj jezik, potem bi tudi mi ponosno rekli vsakemu kru-hoborcu, ko pride k nam: »ne umejem nemški ako je tako ponosno rekel c. k. profesor Adamek očitno pred sodnijo, da nc umeje našega jezika, Če prav je naš kruh jedel, zakaj bi tega o našem jeziku ne rekli mi, ki delimo naš kruh onim, ki nas zaničujejo.
Letina bi pri nas bila sicer dobra, toda suša je, vino bo dobro in sklepa se, da bo drago, toda kaj pomaga, kmet ga je užo naprej prodal in vzel denar najdražje po 4 gld., tako mu le malo zaleže, a dati je moral, ker je denarja potreboval; trgovec pa da zato denar, da bi si kaj pridobil; kmet je primoran svoje blago ceno prodati, trgovec pa tudi svoje denarje vaga, ker nI vsak človek pošten, in kupec večkrat dobi vodo za mošt, to se ve da zarad sleparjev mora trpeti pravični.
Trgovina je leto za letom slabša, temu nasproti pa moramo največji pridobitni davek plačevati; kdor je lani plačeval 60, plača sedaj 88 gld. pritožbe no pomagajo nič. O tem drugi pot, ako bo vam ljubo.*)
') Prosimo.	(Uredil.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesarja so na popotovanju po Tirolskem in Predarelskom povsod z velikim navdušovaniem sprejemali. To sprejemanje je liberalce zelo pobilo, ker je čisto nemško ljudstvo puvso I kazalo, da je zadovoljno se sedanjo vlado. Liberalci so pretili, da prelože svoje delovanje na ulice; zdaj ji in je pa grof TaalTe pokazal, da tudi njemu niso zaprta pota zunaj parlamenta.
• Politik« misli, da cesar prihodnje leto obišče slovenske delete in Trst. Iz srca želimo, da se to potrdi; presrčen, navdušen sprejem mu je gotov.
Trgovinski minister, baron Pino potuje po Češkem ter obiskuje vse važniše trgovinske in obrtniške zavo le i naprave, povsod vse natanko ogleduje i pozveduje ter se z i vse zelo zanimlja. Tako njegovi predniki niso delali.
Pomol kmetom. Znano je, daje grof Hohen-\varth v zadnjem zasedanju državnega zbora interpeliral skupno ministerstvo, kako misli kmetskomu stanu pomoči v občnem propadu. Grof TaalTe te interpelacije ni preslišal, ampak vzel jo v krepke roke, sestavil iz vseh mini-sterstev komisijo, ki se je s tem praŠanjom pečala terssetavila program. Vsled tega se uže peča deželanska banka s tem, da prevzame one, na kmetije vknjlženo dolgove, od katerih se plačujejo visoko obresti.
Kakor se »Politiki« poroča z Dunaja, vlada ne bo več trpela v upravi svojevoljnoga i nepravilnega ravnanja, ampak ostro bo stopala na prste onim uradnikom, ki se ne bodo strogo držali vladnih nazorov.
Ustavoverska stranka so zopet cepi. Segla jo predaleč, Čez avstrijske ineje, i drezala v ne-dopuščene krogo; iz obeh krogov vržena, začela je tako prodrzno Ščuvati, da je to prestrašilo zmernejše nje ude, in so z ito začeli delati neko srednjo stranko.
Vodja liberalne stranke g. Herbst je zadnji ponedeljek v Tečnu svojim volilcein dajal račun o svojem delovanji. Volilci so bili iznenadjoni, Še poslušali ga niso, tako, da je moral govor ustaviti, predno je prišel do zadnje točke, to je: svojega opravičenja. Sic transit gloria mundi. Laž ima kratke noge. Ustavoverstvo umiral
Na Dalmatinskem še Irredenta ne daje miru; 7. t. m. je v Drnišu irrenentovec in dopisnik v »Avvenire« Šupuk Paškin zaklal dva vrla narodnjaka, katerih eden, dr. Mate Grubišič, umrl je drugi dan. Tako se pripravlja Irredenta na zvezo z Avstrijo I
Ker se je vojalka granica vtćlila v Hrvatsko, nastalo je praŠanje, kam ima pripasti Zuniberg, ki je bil pred ustanovitvo vojaške granice pri Kranjskoj. »Bud. Corresp,« o tem poroča, da je to prašanje v merodajnih krogih rešeno, ker ima Avstrija nepobitno pravico do toga okraja; pristavlja pa, da oportuuitetni razlogi utegno o tem kaj promeuiti i da se bosto s tem praŠanjem pečali delegaciji.
NavduSenje Madjurov do Turčije se jo kaj naglo popolnoma ohladilo. Ni šo davno, kar so bili največji njo čestilci — dogodba v Trstu s turško sabljo je še vsem v živem spominu. — Zdaj pa so Madjari uže sprevideli, da je Turčija res vsa gnjila, da za njo ni več leka. Tako pravi »Pest. Llovd«, ki je poprej Turke najbolj zagovarjal i povzdigoval: Turčija je vsa trohljiva, od nje se ne more zahtevati, da bi nove mladike gnala; v evropsko kulturno državo se nc more spremeniti, kolikor bolj jo do kulture silijo, toliko prej je bo konec in res je, da propadu ne more več otiti. — Ako primerjamo to izjavo z govorom, katerega je govoril ministerstva načelnik nedavno svojim volilcein, moramo priznavati, da so se Madjarom začele oči odpirati. Vnanje države.
Mej Črnogorskim knezom in papežem so dogovori zastran uredbe katoliške cerkve v Črnej gori. Posrednik je bil o tej zadevi biskup Stross-mayr. Črnogorski knez je dovolil vsem katoličanom cerkveno svobodo in enakopravnost. V Baru se postavi katoliški škof.
Badenski veliki vojvoda postane kralj; v to sta, kakor se poroča, dovolila avstrijski in nemški cesar pri zadnjem sestanku v Gostinu.
Na Nemikem socijalisti posebno na Bis-marka mrzć, pošiljajo mu pisma, v katerih mu pretč z smrtjo; napadi na judo se vedno gostejše ponavljajo.
Italijanska vlada se prizadeva, da stopi v zvezo z Nemčijo in Avstrijo, mej tem pa obo-rožuje na vse moči, vtrjuje Vcrono in v vse šole uvaja take knjige, v katerih so Trst, Reka itd. sedeži italijan. prefektur in Istra italijanska dežela 1
Na Francoskem je živo volilno gibanje; posebno se trudi Gambetta, da spravi kolikor mogoče svojih privržencev v državni zbor. Zoper njega pa se je na nagloma vzdignola stranka, ki so hitro množi iu utegne še vse njegove naklepe uničiti.
DOMAČE STVARI.
lesarje* ilar. f>sar je daroval 8000 gld. po toči poškodovanim Stajeivein. Prošnje za podporo naj se pošiljajo državnemu poslancu ^osp. baronu Goe lol-Lannoy.
Itiusiavu v Trsi u. Dvrševalni o Ibor za tržaško razstavo je v seji s t. m. s, stavil tri odseke, nainrič tehnični, lin,nični in upravni odsek. V t j seji se jo tudi naznanilo, da je ministerstvo za poljedelstvo sklenolo za poljedelski otdelek tržaško razstave postaviti IO.UUO gld. v proračun za leto 1882.
Za (IcželiivKa poslanca ju bil tO t. m. v Tolminu izvoljen tolminski župan g. Josip Devetak, ki se je ve lno trudil za ljudsko blagostanje na Goriškem. Dobil je 41, v .Soči« priporočani kandidat, g. dr. Josip Ivančič pi 21 glasov. — Nun so bilo volitvene razmere dobro znani', a zarad ljubega miru i ker o volilvenom izidu ni bilo dvomite, nismo se v volitev hoteli vtikati. Nadejamo se, da g. Devetak bo gotovo poslanske dolžnosti n i vsako stran vestno spolnjeval i krepko delal za goriško deželo; pristaviti pa se nam zdi potrebno le to, da tudi g. dr. Ivan čiču no odrekamo ni zmožnosti, ni rodoljubja in je bil tudi 011 dober kandidat za našo stvar.
Politično ilrumi%o «Nlo(pi», ki je imelo 11. t. m. občen zbor v Gorici, sklenolo je te le peticije: t. n ij se uve le slovenski kakor učni jezik v c. k. gimnazijo, realko in pripravnico za učiteljico v Gorici; 2. naj se odpravijo eksekutorjl zi pobiranje davkov; 3. naj se odločita za pl ičevanjo zemljiškega davka dva obroka, prvi do 15. avgusta, drugI do 15. novembra vsacega leta; 4. naj se trgovinska pogodba z Italijo tako promenl, da se prepove, ali vsaj z visoko carino oteži uvaže-vanje vseh poljskih pridelkov iz Italije v Avstrijo, posebno sadja, grozdja iu krompirja. Edinost z veseljem naznanja le sklepe, toliko bolj, ker se zadnji trije popolnoma ujemajo z onimi, katere je uže društvo Edinost v občnem zboru v Komnu prav dobro pretreslo ter jih skoro vladi živo priporoči. Pri novej volitvi jo bil za društvenega načelnika zopet izvoljen dr. Tonkli.
Krvdllnl ŽIIVOll. Gosp. Polič jo razposlal rodoljubom v Trstu i na Primorskem 1a le poziv: Zamoljen od više domoljubih Primorja i Tersta da sazovem nekoliko odličnih muževali Primorja i Tersta na jedan zastanak u kojem bi bio razpravljen več u naših primorskih novinah potaknuti predmet: »Okoristi i shodnosti oživotvorenja jednog našeg viore-sijskog zavoda za Primorje i Terst» — činim to dobro volje, to molim Vas Gospodine, da dojdeto na jedan dogovor koji če so deržati o tom predmetu Nedjelju 21. o. m. o 10 satih u jutro u prostorijah Čitaonice, Via delle Poste N. 10, su sledečim dnevnim redom : I. Izbor Predsjednika za onu siednlcu; II. Razprava o zavodu; III. Razprava o eventualnih pravllnh imajuči se predložiti visokoj vladi; IV. Izbor privremenog odbora. — Mi želimo temu podjetju najboljši vspeli in živo priporočamo to vele-važno stvar vsem rodoljubom.
I)r> liCVtjinlk, okrajni sodnik v Ptujem, poklican je v pravodno ministerstvo. To je tisti vrli naš rojak, zoper katerega jo nedavno graška višja deželna sodnija ukazala preiskavo, pri ka-terej pa se je našlo vse v najlepšem redu. To je štajerskim nemškutarjem trda zaušnica.
knjlKe lx Jurčičeve »aiiu^ln« prodajata ljubljanska knjigotržca Gerber in Gion-tini. Te knjige so: »Na Žirlnjah«, »Dr. Zober«, »Mej dvema stoloma«, »Tugomer«, »/upnik Wakelk'ldski«, »Kalifornske povesti«, »Zimski večeri«, »Cvet in sad«. Knjige so uže same ob sebi vsega priporočila vredne; Slovenci pa naj bi še toliko bolj segali po njih, ker so iz skupila podpira stara Jurčičeva inati.
Kranjska kmclljtka družim podeli nekoliko podpore za napravo in vzdržavanje šolskih vrtov pri ljudskih Šolali in pa za povz-digo in zboljšanje domače ovčje reje. Dotične prošnje naj se vlože pri glavnem odboru kranjsko kmetijske družbe do sv. Mihela; potrditi pa jih morajo prvostojuiki krajnih kmetijskih podružnic.
Illrjttko jrfcero jo priznala višja deželna sodnija v vlast blejskemu grajšč iku, g. liuardu v tožbi z erarjem, ki je menil, da je javno imenjo.
Češko uaroilno tflcUl.šec je 12 t. m. do tal pogorelo. Pred IStimi leti so mu z veliko slovesnostjo vložili teme Ijni kamen ter od tega časa monumentalno prekrasno zgradbo na narodne troške delali. Imela je pričati češko slavo in vsak pravi Čeh je bil ponosen nanjo. Ali svet obrača, Bog obrne. Uničeno je mnogoletno divrio delo človeških rok, spepelelo jo veselje, da se slovesno odpre Tuli ji posvečeni
liram meseca septembra te^a leta; en večer je zagrebe! lepo nadejo ter hudo zadel ves česki narod. I u li mm, ki smo z severnimi brati vred vcsilili se srčno lega ponosnega dela slovanskih rok i slovanskega uma, storilo se je bridko; ive nam je zatrepetalo, ko je brzojav prinesel žalostno vest. -- Cehi so prebili mnogo nesrečnih dni; tu li 12. dan avgusta 1881 uverstč iinj nesrečne ilm vu; ali poguma nikoli niso izgubili, tudi takrat ne, ko je njihovemu narodu grob zijal. Prebi jo tudi to nesrečo, i novo, še b pšo narolno gledlSče bo toliko sijajniše pričalo Češkega naroda nevenljivo slavo. Ogenj so b 'jo zanetili neprevidni kleparji, ki so pod streho zadnj i dela izvrševali. Škodo j.' nad en milijon, zavarovano je bilo za 4DO.OUO gld. Še tisto noč so v Pragi nabrali 8iXJO gld. podpore; praški mestni svet je dovolil 50.00U gid. Veliki slovanski časniki vabijo k podpori,
Lju<l*ka šola v Nržnnl. 13. t. m. j'' bila tam v Štiri razrednej Šoli prekušnja. Izmej 209 učencev je bilo obdarovanih 28, dobro je izvršilo šolo 11G, slabo pa :15, izprašana 2 nDla bila, :s;i jih je obiskovalo pripravljalni tečaj. — Po preskušnji jo napravil okrajni šolski svet šolsko veselico na vrtu gostilnice Scaramangi, kder so učenci igrali glediščno igro, poli in dekl irnovali. Vse se je jako dobro Izvršilo. Fantič je govoril zahvalni govor, pela so je cesarska pesem In zadonel je trikratni »Živio« cesarju. Potem so srečni dečki plezali na drevo, kder so bili olmešenl darovi. Te slovesnosti se je vde-l-žilo mnogo tujcev iz raznih krajev in vse tržaške rodoviue, ki so prišle v Sežano na poletni hlad. Igrala je vsa banda polka vrhovnega vodja Albrehta, ki je bila na prehodu v Sežani nastanjena.
»HaKko «1 ru NI % o. Koncert, ki ga je priredilo 14. t. m. »delniško podporno društvo., bii jo sijajen. Akopram je bilo grdo vreme, prišlo je vendar obilo občinstva, da se je dvorana napolnila. Spored so jo vršil točno; začel so je s trikratnim »živio 1« na cesarja; godba je zaigrala carsko himno, katero je občinstvo stojč odkrito poslušalo In gromovito aplavdlralo. Pesem »Kdo je mar« se ni Še v Trstu čula javno pri kakem koncertu, spremljano z orkestrom jo pelo nad 50 pevcev izvrstno iti rokoplosk občinstva ni pojenjal, dokler so ni ponovila. Enako ste se prikupili pesmi »Cigani« in »Oblakom« katero zadnjo je pel mešani zbor. Deklamacijo »Medejo« jo deklamovala simpatična gospodičina J. Ha-Hjova tako spretno, daje bil sleherni zatnaknen v deklamovalko, žela je obilo pohvalo. Krepki govori so vsi poudarjali delal,ski stan. Sročkanje 12. dobitkov eo jo brzo izvršilo, potem pa je bil ples, katerega jo mladina teško pričakovala, trajal |o do 2 ure. Občinstvo jo bilo zbrano in počastilo je koncert tudi mnogo gostov od daleč. Ste m koncertom jo dclalsko podporno društvo pokazalo, da ima zdravo podlogo, krepko moči, na katero je lahko ponosno. Društvena lepa zastava je plapolala z galerije; tediij se jo vsak lahko prepričal, da ni prepovedana, kakor so hudobni, narodu sovražni jeziki legali, da bi odvračali delalce od društva.
»Malic«) slovcnskr« odbor priob-Čuje ta le oglas: Matičino društvene razmere so z malimi izjemami toliko urejene, da je za naprej mogočo kurentno delovanje. V prvej vrsti je zdaj nalog gospodom poverjenikom, da z svojo prijazno pripomočjo gredo odboru na roko in da se ta teško doseženi red nadalje ohrani. Zato so odbor obrača do svojih zastopnikov, gospodov poverjenikov, z najodliČnejšo prošnjo, naj blagovoli od društvenikov pobirati letnino za 1. 1881., spisati poverjeniške pole, zaznamovati slučajne spremembe o izstopivšlh, umrlih ali premeščenih starih članih, in tudi naznaniti novo ude, ki so svoj pristop k »Matici« ondi oglasili z vsemi podatki, ki so potrebni, da se vsak pravilno vpisati more. A tudi naznanjeni dolgovi naj se izterjajo, kar se tu in tam dozdaj še ni zgodilo. Imenike in nabrane doneske sprejema jedino le blagajnik, g. Ivan Vilhar, ki je s tajnikom v vednej dotiki, in mu izroča to, kar mu gre. Odbor daljo prosi, da se plačiini izkazi z doneski vred pošljejo zato, ker je za časa treba imenik za tisk prirediti, v katerem so bodo tiskali le oni člani, ki so svoj prinos o pravem času »Matici« otdali; isto tako se knjige pošljejo le rednim plačnikom. Kakor družba sv. Mohora nc daje svojih knjig »na upanje«, tako jih tudi »Matica« ne bode dajala, kar bodo gotovo odobravali vsi rodoljubi, katerim jo obstanek »Matice« pri srci. Članom, ki so v neposrednej zvezi z »Matico«, bodo se pa knjige naravnost po poŠti pošiljale. Take poŠiljatve so najcene pod odprtim, pa dosti varnim zavitkom. Kdor jih želi na ta način prejemati, naj z svojim vsakoletnim doneskom pošilja blagajniku 15 soldov več za poštnino.
Učiteljska služIta. Na štirirazrednej ljudskej šoli v Vipavi je razpisano učiteljsko
EDINOST.
mesto s 500 gld. letne plače. Prošnjo naj se vloie vsaj do <2\. avgust i 1.1. pri c. kr. okr.ijncin Šolskem svetu v Postojni.
tiri«'v naften, kakor se nam poroči i/. TrebiČ, l>i 1 je 21. min. meseca nek človek blizu Fmetiča. Zadela ga je kaplja, tako jo rekla komisija, ki je to stvar preiskavah. Po obleki soditi, bil je iz goriškega okraja ; pokopali so ga v Trebčah. Magistrat je to v Gorico naznanil i res je prišla mrtvega žena, katera je povedala, da je nji- mož zblaznil i dom zapustil. Odkop;Ui so ga 10 t. m. j?ena je potrdila, da je v resnici nje mož, Anton Pahor po imenu-
llclalski'iru ilružlva. Znamenja iz kovine in trakovi se dobivajo v društvenej pisarni po 32 kr. Kedor želi katero kupiti, oglasi naj se pri tajniku.
Tržno poročilu.
Kava — brez spremembe, cene trdne; prodaje se po zadnjič naznanjenih cenah.
Olje — lino namizno je uže sopet poskočilo; jedilno brez spremembe. — Namizno velja gld. 55 do gld. 63.—, jedilno gld. 38 do gld. 41.—, bombažno gld. 32 do gld. 37.
Sadje. Došla je nova sultanina in opaša; prva prodaje so po gl. 44 do gl. 45, druga po gl. 24.—, pa cene bodo zdatno padle, kakor hitro dojde več blaga. — iioiiči novi stanejo gl. 8'/,, pa cena vlegue v kratkem pasti do gl.7.
—	Mandlji so poskočili in veljajo gl. 80 do 85.
—	Pomeranče in limoni gl. ti do 12.
Rii — prodaje se po trdnih in rastočili cenah; italijanski po gl. W/t do 23.—, Rangoon gl. 13 do lil'/,.
Mast in ipeh — prodajata se še vedno po trdnih zadnjič naznanjenih cenah, katere vteg-nejo brže poskočili, nego pasti.
Petrolije — je poskočil za 3'/,, ker so došla poročila iz nemških luk o viših cenah, denes stane petrolje gld. 10 brez odbitka.
Domali pridelki. — Fižola cene vedno trdne z nagibom za zvišanje. — Rudeč gl. 11.—, bo-hinec gl. 13.—, bel gl. 10'/,, mešan gl. 9.—, koks gl. 14 —. Za kesneje <lobro prodal se je rudeč fižol gl. 12 do 12'/,. - Maslo gl. 84 do 85.
—	Srbske In bosanske slive so drage, ker jih je prav malo; stanejo gl. 30 do 33.—, hrvatske, kranjske, štajerske po gl. 16 do 18.
Žito. — Kakor smo zadnjič vganili, poskočila je pšenica za gl. 1'/,, denes stane 100 K. pšenice gl. 13'/,• — Koruza prodaja so po trdni in stalni ceni gl. 8'/,.
lliinujskn borz u
dne avgusta.
Enotni drž. dolg v bankovcih 77	gld.	65 kr.
Enotni drž. dolg v srebru . . 78	«	45 «
Zlata renta .......94	«	10 «
1860 državni zajem .... 132	«	— «
Delnice narodne banke . . . 832	«	— «
Kreditne delnice..... 362	«	70 «
London 10 lir sterlin .... 117	■	55 «
Napoleoni........ 9	«	34'/,«
C. kr. cekini...... . 5	■	55 »
100 državnih mark.....57	«	35 «
kf Ljubljanske srečke
po 28 gld. — plačujoče na mesečne obroke po 2 gld. — ali na tedenske obroke po 50 kr. pri JoMlpu %oI«Iuib-m verlfkljski ured za v mi loterijska žrebo-vanja, v Trstu, v hiši Stratti poleg c. k. namestnlštva.
Važno gospodinjam!
Moj najboljši in izvrstni
stroj za pranje in izžemanje
se skrbnim gospodinjam ne more dovoli priporočati. Daje pri prl-hruimil mnogega časa in materi-jala In z največini rarovaujem najčistejše perilo, kakor se z rnAa nikoli nu more prirediti, Edino Ženska zadostuje, da perilo srednje hišo V nekaterih urah popolno i,iii otnaii. — Cena stroju z navorom za pranje je 15- 20 gld., stroju za izmečkanjo gu-20 gld., stroju za pranje z mahavniiu kolesom j G, '10, 45, 50 gld.
(15-2)	Danici Nclimid,
\Vien, Marlahlll, Stumpfergasse Nr. 49.
Skladišče vsakovrstnih Singer-jevih amerikanskih
Šivalnih strojev.
Amerikanski Singerievi stroj s poboljšanim mahalnim kolesom. Ti stroji so pridobili na vseli razstavah darilu, so najboljši, lu poroštvo dajem za nje 8 let, akoprav Singer & Conip. za svoje samo 5 let garantira. Skladišče od Hovveja, \Vilson-a Weeier-ja Itd, Naročila i/, do-.<. žele in poprave se cen6 in na-S^rSfcfJJ^r i'V ' '' tanSno Izvršujejo. Prodaja tudi in plačilne dele po 1. gld. na teden. 1'ritiklina, kakor šlvanke, sukanec itd. po najnižji fabriški ceni. (12—8)	Filip lluttlcli,
Aquedotto št. 23. Trst.
Vinske sesalke
(pumpe najboljše s.-sta\v, pri shodu vlnorejrev na IInnaji t državnim in enim zlatim darilom zaradi dobr« izdelav« odlikovane, s vso prltiklino; prave
..................vlidveletnlm pori iS tvom, Mousseus,
s i ki, menjalne m kljunaste pipo, prehodne zaklopili'" in vsi Izdelki i/, kovin.- pri Franc S/rowy, \Vi ■■ii, 111 llezirk, Fasangasse Nr. 18. v lastnej hiši.	(24--8)
Ravnanje z vinom
se djansko uči v novo izdani knjigi z recepti, ktera obsega: navod k požlahteiiju kislega, pustega nnturnega vina, napravlianje vina brez grozdja; vina iz drožij (iz /00 litrov 1000 litrov) s pristavkom popolnoma z Iravih snovi za ceno domalo pijačo, in lina vina v butelije; dalje naredbo umetne prav dobre pijate iz sadu, vinskega očeta, očetove esence, žganja, ruma, likera, sadnih izletkoo, drožij, dtlav, zdravilnih špiritu z ni k balzamov, mjila, in nad 1000 trgovinskih stvari, ktere dajejo več ko 100°/0 dobitka. — (lena :s gl, — Naročuje se z gotovim denarjem ali poštnim povzetjem pri: Mariia Hrdlička, c. k. nriv. lastnica, Wien, VVleden, Hauptstr. Nr. 36, I. Stock 34.	(24 19)
<S
<1 f
|PIVE iz pivovarne STEINFELD
(liratov Reininghaas v Gratlru)
-I	(52-33)
Glavna zaloga
izvrstne
via degli Arsiiti v Trstu.
J Prodaja v sodcih in boteljah. ^
Na prodaj so tudi drožje (feccia di birra).
toni; sivim, celo snežiiobellm lasem dale popolnoma crno svit-lobo, Pri rab-lasnlh barvili priporočam posebno svoj« Kop-pitzlnal,« pristno, dvojno močno pomado
Na sto tisoč ljudi
ve hvalo za lepe, goste lasi edino obstoječej c. kr. in kr. ogersko izključljivo priviligiranej
Esenci
za lasno in bradno rast,
ki tudi grlnto brez sledu prežene, kakor k njoj spadajoč ej pristmJ pomnili iz štajerskih plamuskih zelišč, ali orehov Iz e. k. lu kr. ogorski izključljivo privillgirane fabrike
M. A. Herdlička
Ha Dunaji. I/Vieden, Hauptstrasse, J t. 36.
To nepresegljivo sredstvo je moja mnogo lmo-novana esenca za lasno in bradno rast, ki pri pravilne) rabi in s prideto pomado Štajerskih planinskih :e/išif ali orehovim Izločkom uŽe v kratkem času celo na najbolj golih krajih napravi goste lase prejšnje barve! Mnogo mladih mož ve hvalo za lepe polne brade moje j esenci za lasno in bradno rast, Ce lasje le izpadejo, vpliva u Že v osmih dneh, pri grintali uže po tnkratnej rabi. Prav nič škml-Ijiro in najbolje barvilo za lase »Koppittinah < (brez primeša- , nega svinca) ki barva v vseh barvah črno-ru-jaro ali sritlo-ritjaro r tO minutah pod porošt-	t____
Iz orehovega izlečka, tudi (v kozmetiki) pomado vpalcleah, ltakor tudi niubolj moja olja iz orehovega Izlečka za barvanjem lasno rast.
Moja ce«. in kralj, ogerika Izključljivo priv, Esenca za lasno in bradno rast ozdravlja v vseh prhnerljajlh bolne lasne korenike popolnoma In v najkrajšem času zagotavlja do naj-poznejše starosti zelo goste lase, vpliva pruv prijetno na glavno kolo, brani od vsake glfitlčne In revmatične glavo-boli In odpravlja vse kožne nesnage. Resnica je, da je dobilo stotero osob, lil so bile popolnoma brez brade ali plešaste, uže od enega do treh Mesece r, v primeri tedaj v ntverjetno kratkem čas ii, lepo in gosto polno Itrado, ali goste polne lase. Zaderajoie mnoge zahralnice so razstavljene.
Naročila naj se pošiljajoglavnej zalogi ees. in kr. ogerskl izklj. priv. esence zii lasno in'bradno rast
Marije Ane Herdlička
c. k. in kr. ogersk. izklj. posestnici privilegija
Wieden, Hauptstrasse 36 na Dunaji. Cenik:
1 velika alabastrova steklenica dvojno
močne esence za lasno in bradno rast 3 gl. 01 kr.
1 majhna..........2 » — «
1 alabastrova steklenica pristne nomade iz štajerskih planinskih zelišč 1 » 50 » 1 alabastrova steklenica pristne pomado orehovega izlečka za obnovljenje
las.............2 » — u
1'ristno lasno barvilo »Koppltzlnal« za rudeče, črne, rujavo, ali svitlorujavo št. 1 (plavo) št. 2 (rumeno) obe steklenici s pladnjenia in krtačama velja 1 sleklenlea olja orehovega Izlečka za
onmovljenje las........1 « — «
1'oumda obrehovega izlečka kosmetik v plučicah..........— »50«
Naročila iz inozemstva ali domačih delti se proti pošiljat r i ali povzetji ročno in naglo vrše.
Zavitek 30 kr. vec\ l^-19
H. Lazn-ova fabrika
l'nrl* - AVniinlioim - T>umi j
priporoeu svoje znane kmetijske stroje vsaka vrste,
llutl Itliornr
ročne-mlatilnice in slamo-reznice
po najnižjih cenah. Zastopništvo in zaloga P"
A. Debevc-u,
v Ljubljani, Rimska cesta (Gradišče) »tev. 19 WM Ceniki gratis in franko, m (3—2)
Najstarejša avstrijska zavarovalnica
c. k. priv.
Azienda Assicuratrice
v Trstu
ustanovljena v letu 1832 s poroštveno svoto nad
osem milijonov goldinarjev
(ki so bili po predpisu V: 211 trgovinskega zakt>-nlka v zadnjem glavnem zboru dokazani, priporoča se za zavarovanja.
1.	Zoper Škodo po požarih na poalopjih, fabrlkah, pohištvih, zalogah z blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem blagu.
2.	Zoper Škodo na potili po mokrem In suhem.
3.	Zavarovanje na človeško živeiije v vseh razmerah.
•1. Zavarovanje zoper nesreče na životu in Živcnju.
Azienda Aaslcuratrice, ki si je od svojega usta« novijemu pridobila zasluženo dobro ime'v avstrlj-skej državi in zunaj nje, zavaruje po najcenejlh vplačilih l najslobodnejšlli pogojih In daje se svojo poroštveno svoto p. n. občinstvu gotovo varnost.
1'ozvedovanja vsake vrste radovolino daje preglede brez plačila deli In zavarovalne ponudbe sprejema
vodstvo v Trstu via S. Nloolo it. 4.
Kakor tudi zastopništva In glavna društvena opravništva v vseh večjih krnjih avstrijsko ogur-ske države In v Italiji.	(12—8)
IMi sleparstvo!
Iz c. kr. zastavnice dunajske
rešene
epne ure
izjemno ceno, namreč
0 70 odstotkov pod kupno ceno. n
Razne komisijsko zaloge ur, od največjih Švaj-carsklh tovaren, se jo v c. kr, zastavnici zastavilo, a ne rešilo, tedaj so zapadle po javnej dražbi prišle po neverjetno nizej ceni nam v last.
Ml moremo tedaj ure ilata srebra In niklja, najboljil ivajoarski Izdelek, vie a 5 letnim poroit-vom, samo da dobimo svoj denar, prodajali 70 odstotkov pod fabriiko ceno, ure to skoraj zastonj.
Vsak človek, naj si jo bogat ali ubog, potrebuje vendar uro, ki je često najzvestejsa prijateljica in spremljevalka skozi celo življenje; tako priliko, prijetno lu nikdar vračajočo se, ima zdaj vsako, da si more preskrbeti skoraj zastonj solidno, lino, ga rantlrano ln na minute regulleano uro, ker je naše Jabriško osobje vse ure še jeden k ra/ reguliralo. Vsaka ura ima Švajcarsko fabriško znamenje.
Poroštvo Je tako zagotovljeno, da se • tem javno zavežemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novce povrniti.
Zapisnik žepnih, ur.
/. ura na raljar iz teškega srebrnega niklja-fino na trenotek regulirana gravirana ln gvllošl rana, z 8 rubini, s ploščatim steklom, emailirano urno ploščo in posebnim krovom zoper prah, hi lino zlato ftieon-urno verižico, ki je stala prejo gld. 12, velja zdaj samo gld. 5.50.
/. Žepna ura na sidro iz teškega srebrnega niklja, lino na trenotek regulirana, gvilošlrana, s 15 rubini, s ploščatim steklom, emailirano urno ploščo ln kazalon za sekunde, s lino urno facon-veriŽlco od talml- zlata, preje gld, 20, zdaj samo gld. 7
t. remontoir ura, lz najfinejšega double-zlata brez ključka za navijati na kozici, pod poroštvom ohrani si zmlrom zlato barvo, Izvrstno na minute regulirana, z dvojnim krovom, dekorovano emall. urno ploščo in privilegirano delo, obdarovana izvrstna ura z verižico iz talml-zlata, preje gld. 24, zdaj samo gld. 10.20 - Teh ur je malo.
/. srebrna remontoir ura, lz pravega 13 lotnega srebra, potrjena od c. kr. kovnega urada, navija se na kozici brez kliučka, z nasprotnim zoporom ln kazalno pripravo lino s privilegijem, na minuto repasirana, s ploščatim steklom, email urno ploščo in kazalom za sekunde, v notranjem s kristalnim krovom iu kolesi od niklja, vsa transparentna, najboljša, najcenejša in najelegantuejŠa ura svetu, prejo gld 30, zvaj samo gid. Hi.
I. srebra ura na sidro, lz pravega 13 lotnega teškega srebra, potrjenega od c. kr. kovnega ureda, s 15 rubini, na sukundo repasirana, s ploščatim steklom, email urno ploščo in kazalom za sekunde, preje gld. 21 zdaj pozlačena samo gld. 12.50.
I. srebna ura na valjar, iz pravega lotnega srebra, potrjenega od c Ur. kovnega ur ada, z 8 rubini, na minuto repasirana, poslučeua elektro-gluvanskim potom, tako, da se je od prave zlato, ne more razločiti; preje gld. lu zdaj samo gld. t>.50.
/. ura :a gospi iz pravega 14 karat, zlata, potrjenega od c. kr. kovnega urada, vrlo, fina, elegantna ura z najfinejšo benečansko facon-veriŽlco za okolo vratu v flneiu buržunastem etuiji; prelegold 30, zdaj samo gld. 10.50 -- Ta-cega še ulj bilo.
I. Jina zlata remontoir ura, 13 karat., po gld, 40, 50 najtinejše savonette-ure. preje po gld, 100 Naslov:
Uhren-Ausverkauf
von
A. FRAISS,
Rothenthunnstrasse 9, parterre, gegeniiber dem erzbischolUcheii Palals. \Vien. (0—5)
Latteria Milanese
11 Via clell'Acciueclotto 11
V omenjeni pr..st..r s,- pošilja vsak dan iz Latteria Milanese tvrdke Bohringer. Milius et Co. v Milanu svežo mleko, kakor tudi najRnejŠe milansko surovo maslo najboljšo vrste na prodaj.
Liter mleka Velja Hi kr. Kozarec » >. 5 » Naročnikom se mleko po 16 kr. liter na dom poiilja.
Naročila se za zdaj sprejemajo v prostoru (13-12)
11 Via dell'Acquedotto 11.
m A VIO I? OVO m
najboljše barvilo za lase za hlttash, rujavo in Črno edino najboljše na ontinentu, s poroštvom, da se po-vrne znesek, barva v t S minutah ln stalno, da se barva
r"'eHl za Avslro-cgerto. Cena za karton tekočina za timbelkasto 4 gld. - za črno
«« Zr^A T z n„at»nčnlm naznanilom, kako se ima rabiti .>0 kr. več v gotovini ali s povzetjem.
»Koppitzinovo«
Vit''? '/c,htroxia ?hra»J<nj' zoper prbtin, revma -tium kolne »pničaje, stare fn nore ran/, otekline, kakor t di zoper vsako drugo zunanjo bolezen steklenih 1 gld. v J vi ROtuvi'i1 8 povzetjem, z ovitkom 20 kr. c k IrT TH 1,11 ^K'"'1	Hrdlička,
it W l vIastn.ik na Dufl,Ji' wiflden' Hauptstrasee
M, J«, kamor naj se pošiljajo via naroČila. (24-12)
Temeljita pomoč
vsem. ki so v želodci ali trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja
naslanja so večjim delom na čiščenje in snaženje mrovtce in km lu na pospeševanje dobrega prebavljena. Najboljšo za fo sredstvo je
dr. Rosa življenski balzam.
Žlvljenski balzam dr. Hozov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti olivi rse prebavanje, nareja zdravo ln čisto kri, ln truplo dobi svojo prejšnjo moč ln zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito g j us do jedi, kislo riganje, napetost, bije vanje, krč v želodci, zaslinjenost, zlato lilo, preobteŽenje Želodca z jedili itd., je gotovo dokazano domačo sredstvo, i se je v kratkem zaradi svojega Izvrstnega uplivanja obče razširilo. 1 velika sklenica 1 gld., pol skle-nice 50 kr.
Na stotino pisem v priznavanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na/rankirant dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Prečastlti gosp. Fragnorl
Naznanjam Vam, (fa je od Vas prejeti dr. Ro-žlvljenski balzam storil pri meni najboljši uspeh; že eno leto ga rabim, in od tega časa je mojo zdravje stalno dobro. - Četiri leta som Živim v Slavoniji, in poleti vlada tukaj tako huda mrzlica, da se me ju vsako leto lotila; toda leta 1870 sem jo s pomočjo dr. Rozovega Žlvljenskega balzama odvrnil; prej mo je mučila slabost Želodca, a zdaj me je ponehala. Vsled tega sem ta balzam mnogim nasvetoval, ln vsakemu je v korist; bom ga dalje vsem priporočal.
Blagovolite ml zopet tri veliko steklenico dr. Rozovega življenskega balzama poslati.
S spoštovanjem Vam udanl sluga
, Štefan Tobi,
mašinskl kjjučar v Egmesee pošta Koska. ■■ Svarjenjel —
Da so Izogne i
vse
Ro	...........................
v Pragi zahtevajo, kaiti'opazlT sem^da so^aroč-nlkl na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, ln ne Izrečno dr. Rozovega življenskega balzama.
Pravi dr.Rozov življensik balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Frag-ner-ja, lekarna »k črnemu orlu« v Pragi, Ecke der Snornergassse Nr. 205-3.
v Trstu: P. Prendini, lekarničar; G. Fora-boseht lekarničar, Jak. Serravallo, lekarničar.
V	Gorici: O. Cristofohtti, lekarničar; G. B. I anioni, lekarničar. V Oglejl: Damaso d' Elia,
V	Zagrebu: Sigm. Mitllach, lekarničar.
I« lekarne in večje trgovine t materijalnim blagom v Arstro-Ogerskej imajo zalogo tega življenskega balzama.	v v j
Tam se tudi dobi:
Pražko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanjl, prizlezah, oteklinah, prt iztnaščunjl, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, rokah, v ledji če s! kdo nogo spahne. zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper HŠaje, zoper oteklino po piku mrče-sov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšepa zdravila, ko to mazilo.
Raba je priprosta; mazilo (žavba) se namaže ua platneni robec in se pritisne na bolno stran. Cez 4—0—8—12 ur so naredi nov Unšter. — Zaprte bulo in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo r kratkem vso otr>rjico na-se, ln rano ozdravi. — To mazilo ju zalo tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli dokler ni vsa bolna ognojica ven potegnem. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno lnazilno poteši. — Odprte ln tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi.
Škatljice so dobodo po 25 in 35 kr.
Bal z a in za -uho.
Skušeno in po množili poskusili kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost ln po njem se dobi tudi popolno uŽe zgubljeni aluu. 1 »konica 1 gld. a v.	(15-7)
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Tisk. F. Huala v Trstu.