I L* v m * NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. ■ 1 • . L ' ■ Excellent advertung >it vies -- CLEVELAND, OHIO V PETEK 22. SEPTEMBRA 1911 fV; , V< == ©SI m M ■ ».J-*:. novice. Žalostna smrt rojaka Frank »zmana pod kolesi lokomotive od Lake Shore železnice. DRUŠTVENE PRIREDITVE. --^žalostna, kruto žalostna,, smrt je zadela našega rojaka "Frank Rozmana. V pondeljek zjutraj se je nahajal na železniškem lir«, ki je postavljen zraven Kuhlmanove tovarne v Collinvvoodu, na stop i06. Ravno se hoče umakniti bližajoči ee lokomotivi, ko ga zgrabi stroj in s tako silo dvigne v zrak nakar ga vleče ne; kaj jardov naprej, in ga koneč-no pusti mrtvega na železniškem tiru. Bil je akoj mrtev. Jako žalostno pri tej grozni nesreči je. ker ima ranjki Rozman doma v starem kraju ženo in tri majhne otročiče, najbolj žalostno pa je. Icer ponesrečeni Rozman ni bil pri nobenem društvu. Kako bode ubogo ženo zadela kruta novica, da je bil ubit daleč v Ameriki njen zvesti mož, ki se je trudil na tujih tleh, da pomore doma svoji družini Kako b'Kle njo zadela noviča, da ni zapusti! ničesar-druzega kot — smrt ! Res bridka usoda človeška t Raniki Rozman je bil star 30 let, doma iz St Vida nad Ljubljano in- je bival okoli štiri leta v Ameriki. Naj nii bo hladna tuja zemlja, naj počiva u-trujen v miru! ; Pri tem si pa ne moremo kaj. da ne bi še enkrat svetovali rojakom, da pristopijo k društvom. V enem ted nn sta u-turla zopet dva -rojaka, offlo-žena, z malimi otročiči, ki nista bila pri nobetfeni drutšvu. Kdaj vendar bo narod prišel k pameti in skupno, brez izjeme vsak pristopil k društvu' Rojak. ki to bereš, in se nisi pri diuštvu takoj danes pojdi k zdravniku, pojdi k enemu izmed društvenih tajnikov, da te vpise v društvo. Saj vendar ne ve', če boš danes ali jutri ubit mrtev, ponesrečen. Naj ne bo rojaka v naši naselbini brez društva. —Mleko so farmarji zelo podražili. Iz tega se seveda Sklepa, da tudi mlekarji ne morejo prodajati mleka po starih cenah. Pač vsakdo nam bo vr-da je mlekarski posel eden izmed* rajbolj težavnih, kar jih je. Ves clan po koncu, niti spanca ne morejo imeti dovolj, Navsezgodaj, ko vi še m ink) spite, so ti dobrotniki človeštva že kvišku in skrbijo, da imate za zajutrek mleko. In ne bi rekli, če bi bili za svoje delo dobro plačani. Težavna je mlekarska stvar, težaven denar, ki go zaslužijo. Ker so sedaj farmerji zdatno podražili mleko, jc naravno, da ga morajo tudi mlekarji, ker sicer ne morejo shajati. Opozarjamo torej slovenske gospodinje na t & iz-preitrembo, da se ne jeze nad mlekarji, pač pa nad opimi, ki pošiljajo mleko iz farm mlekarjem v mesto. —Zn tltužino Smuka, smo zadnjič izkazali $4M5- te" daj so darovali • John 2ulič 50c; naš glavni zastopnik Rud. Per-dan nam je poslal svoto $7.60, katero je nabral po Illinoisu. jena darovalcev priobčimo ihodnjič. Skupno imamo do !s $49-55- -Sledeče veselice so danes 1 njene: 1. oktobra t "Svo-iselne Slovenke" v Knau 14- dvorani. — 2Q. oktobra priredi veliko veselico Narodna dobrodelna Družba. Poleg tega priredijo društveniki "Lunder Adamič" veliko igro "Domen" na dosedaj še nedoločen dan. Objednem se pa tudi druga društva pripravljajo za društvene prireditve. —V nedeljo, 24. sept. priredijo v šolski tjvorani igralci ja-ko lepe predstave v prid nove šole. Igrale se bodejo dve lepi zanimivi igri, h katerim* so vsi rojaki uljudno vabljeni. Posebno zanimivo je. Fernando ali spreobrnenje roparskega glavarja. Cene sedežem so: 50, 3«;, 25, za šolsko mladino po 10 centov. Igra.se ob pol treh popoldne in ob pol osmih zvečer. —G. Matija Pogorelec. po vsej Ameriki znani trgovec z ^zlatnino, je v četrtek obiskal naše uredništvo in nam marsikaj zanimivega povedbl. V Clevelandu ostane le kratek čas. G. Pogorelec je tudi delegat K. S. K. Jednote od društva iz Sunny Side, Utah. Stari znanec Pogorelec je še Ved no tak kot je bil: Navdušen za narod, ne v frazah, pač pa v resnem delu. ?elimo mu obilo vspeha povsod, kamor .pride V Collinwoodu je bil gost Rev. A. Smrek ar j a. —Naš prijatelj nam piše: Pozor, mladeniči? Blizu St. Clair ave. in 55.- ceste je deklica ki rada fante za nos vleče. Poznati jo je lahko, ker je male postave, okroglo rudeče-ga obraza s črnijni očmi. Prav rada se smeje. Doma je nekje iz goriškega. Torej pozor! —Trgovce zopet opozarjamo, da dobro zbirajo svoj denar in spravljajo svoje dragocenosti. Ponovni poskusi ta-inskega uloma na St. Clair ulici so dokaz, da živi v okolici vs» polno uzmovičev. ki iporabijo celo pri belem dnevu prvo priliko, da posežejo v tuje blago in si ga prilastijo. Bodite previdni. da se ne bodete pozneje kesali. —Rojak Josip Grilc je prevzel gostilno na 1029 K. 61st St —Že čriček prepeva, je grozdje sladko, veselje odmeva, tja daleč v goro! Tako bi se moralo peti, ko je čas trgatve in s tiskarni a grozdja. Mislimo da toliko grozdja so še malokdaj Slovenci "naprešali" kot letos Po mnogih krajih se toči že mošt. in vsak pravi, da bo imel letos dobro vinsko kapljico. —American Federation of Labor, največja delavska organizacija v Ameriki, ki šteje preko dva milijona članov, je naznanila, da bo ona prevzela v oskrbo vodstvo štrajka šivilj in krojačev v Clevelandu. S tem je štrajkarjem zdatno po-niagano, ker American Federation lahko preskrbuje štraj-karje leta in leta s pomočjo. — Naznanjamo, da imamo še vedno leDe slovenske režite naprodaj. Za Cleveland veljajo i c centov, po Ameriki s poštnino vred 22 centov. — Društvene tajnike po A-meriki prosimo, da nam pišejo glede cen sa pravila, zdravniške liste, društveni papir, kuverte, prestopne liste, potne liste, obiskovalne liste in plačilne knjUBce. Imamo nešteto priznanj od raznih društev za fino izdelane društvene tisko /ine. Cene so nlfje kot pri drugih tiskarnah. Delo trpel no ht lično Vprašajte sa ce- —V zalogi imamo zopet večje Število "Angleške si« Smešni ljudje. Glavni odbor K. S. K. Jednote sedaj že sam ne kdj dela. Prvi dan suspendira delegate, drugi dan jih mora sprejeti nazaj. Prestol se trese. KAJ PA JETIKA. ' Zadnji teden smo^porocali, da je duhovni vodja suspendiral dva delegata iz Tednote. namreč Tohn Zupana iz New Yorka in Jos. Cvetkoviča, ker se "nista ravnala po verskih postavah". Stvar je pa bila ia-ko priprosta. Vse se je zgodilo tako-le: G. Zalar se silno hoji. da ne bi kdo kandidiral -za tajnika Jednote. Največje veselje Za-larju se je pa posrečilo iznajti. da omenjena delegata nieta poslala spovednih listkov na gl. uran. S sedem kilometerskimi keraki je p Zalar hitel nad duhovnega vodjo in zahteval su-snendacijo kar je duhovni vodja po pravilih tudi storil, in Za-lar je že mislil, da ho zopet voljen tajnikom. Pa, oj ti presneta smola ti! Kratko je bilo veselje Komaj je Amerikanskl Slovenec zagledal beli dan v lolietu, v katerem je bila naznanjena ona suspcndacija. sta že prišla na duhovnega vodjo ona dva listka, in tako sta delegata s polnila vse verske zahteve, kakor pravijo pravila. Tako bodeta prišla kot dobra, poštena delegata na konvencijo. Tako delajo ti smešni ljudje glavnega odbora v Jolictu, Sami ne vedo, kje se jih glava drži in če eden izmed njir le začttje majhen šepet, pa že mi si', da gredo delegati nad njega Uradniki K. S. K. lednotc danes res ne vedo. kaj delajo. Svetujemo jim prav prijatelj sko. kot kristijan kristiianu, naj gredo k "water doktorju", saj ta vsako bolezen celo na laseh, in kaj šele na možganih ne bi ozdravil!!! Zdravi jih sedaj, toda glavni zdravnik bo vseno konvencija ki ima izkušene doktorje v osebi delegatov. Torej ndenkrat so dva kozla ustrelili. Nemanič si je že kupil "lep, krasen" avtomobil, s katerim namerava prevažati delegate po Jolictu. Ct bi bil Nemanič nepreviden, voznik z avtomobilom. se mu lahko pripeti, da prebrne vse delegate, kateFe bi naložili 11a voz, v blato, in mogoče bi kdo celo s polomljenimi udi moral biti pričujoč na konvenciji. Z avtomobili se dogodi toliko nesreč, d 'a je res teško še kakemu zaupati De-legatje, bodite previdni. Da ne pozabijo delegatje jim moramo še enkrat priporočati, da pošteno izprašajo Vfflt vodenemu doktorju Ivcu* kje so tisti jetični sorodniki, katere je sprejel v Fednoto? Nadalje se ttidi za tajnika katoliške Tednote ne spodobi, da okoli šno-fa za dekleti, posebno če je o-ženjen. C Grehov je toliko, da se jih ne more našteti. Našteli pa Ji*» bodemo kolikor mogoče vse prihodnji teden, pred konven-oijo, Usodna tatvina. Ko se je vrnila iz kratkega sprehoda v svoje stanovanje v Trstu Marija Karis, je našla vlomljena vrata. Pri preiskavi so dognali, da so tatovi odnesli iz stanovanja eno zlato verižico vredno fio K. srebrnlo uro, vredno 20 K, in 60 K gotovine. Zena se ie tatvine tako prestrašila, da je dlobila močan živčni pre-Odpeljali so jo v bolnico, r okrevala, vendar Velikanski štrajki in upori po celi Španski grozijo javnemu miru in španskemu kralju. OBUPNI BOJI. Madrid, ji. sept. Vlada jc včeraj odredila, da se mora kar na debelo zapirati vse vodje štrajkov in političnih agentov, ki netijo vstajo po deželi. Upor se razširja tako hitro kot prerijski in prestol španskega kralja se je dodobra pretresel Včeraj je 30.000 zidarskih delavcev v Madridu dobilo povelje. da odidejo na štrajk Kot odgovor na to, je vlada ukazala zapreti senorja Large Ca-ballero, ki je glavni zagovornik skupne unije delavcev. Mi-nisterski predsednik Canalejas je dobil sporočilo, da koraka 2500 dobro oboroženih mož, pod vodstvom bivšega častnika proti mestu Valencija. Uporniki mi.sliio dobiti to mesto v svojo pest. ik naj postane glavni stan njih delovanja proti se-dajni vladi Canalejas je nasproti njim poslal močan vojaški oddelek, m krvava bitka se bo vnela v bližini mesta. Vse te lefonske in brzojavne zveze ki vodijo iz mesta in v- mesto Valencia, so uporniki prerezali. Policija v Madridu je zaprla in zaplenila vse orožje, ki ga trgovci po mestu prodajajo, da ne pride upornikom v roke. Vojaštvo v trdnjavi spi z orožjem v roki. Po ulicah Madrida se kar gnjete vojaštva ki strašijo javne stavbe šole in vladna poslopja. Teška mora leži naict mestom, in vsak čas se lahko začne krvavo klanje. Generalni štrajk vseh delavcev po Španskem še ni razglašen, vendar se pa pričakuje tudi to. Policija in vojaštvo po raznih mestih je zaprla že nad tisoče upornikov. španski kralj Alfonzo, ki je prepričan, da je njegov pre-sool v nevarnosti, je prevzel vodstvo boja proti upornikom v svoje roke. Brzojavil je vsem vojaškim poveljnikom raznih mest, da morajo upor takoj zadušiti in da so poveljniki osebno odgovorni za svoje življenje, če pustijo, da revolucija narašča. Brzojavil je tudi, da če dobijo uporniki kako mesto v roke, naj vojaške oblasti mesto poženejo v zrak. Vojaštvo, od katerega ie vse odvisno, ali.se bo revolucija začela ali ne, se drži dosedaj še zvesto svojega glavarja; niti eden vojak še ni odstopil ali pobegnit. Vojaki povsod ubogajo svoje poveljnike. ■ V sredo zvečer je prišlo v Madridu do prvih spopadov med množico in vojaštvom. Kakih 40 ljudi j je bilo ranjenih, ko jih je kavalerija napadla z golimi sabljami. Vse ustavne oravice ljudstva po celi deželi so preklicane, in obsedno stanje je proglašeno v vseh večjih mestih. Evropa vre. Tatt in trosti. Po vsej Evropi se dviga narod Predsednik Taft je pri svojem Sest zaklanih. L proti draginji, proti prestolu, proti vladarjem. Mila sodba. Kristijanija. Norveška, 21. sept. Vojno sodišče tukaj je obsodilo 150 mornarjev na kratek čas v ječi. Uprli so se svojemu poveljniku in oprostili svoje zaprte tovariše. Upor je pripisovati hujskanju socijali-stov. Ladije zadele. Največja ladija na svetu '^Olympic" in neka angleška KAJ BO ? ^ London, 20. sept. Tako vznemirjenega položaja, kakor jc v Evropi dandanes, že stoletja ni bilo, Francija in Nemčija se pripravljate na vojsko radi Maroka. Anglija se je komaj oddahnila od velikanskega štraj-ka, pa že meša nekaj svoje roke v marokansko politiko. Zarotniki so ubili ruskega mini-sora Stolipyna, in rusko car-stvo jc najbrž ifia pragu nove revolucije. V Avstriji, v Franciji in v Belgiji se vrše veliki upori draginjje. in krvavi spopadi med vojaštvom in množico so posledica. Generalni štrajk, ki grozi Španiji, pomeni objednem veliko nevarnost za Španijo, in španski kralj s« trese za svoj prestol. Zna se mu zgoditi kakor njegovemu sosedu Manu-elu. ki je moral pustiti kraljevi blišč in pobegniti v London. Fvropa je polna prevar, bolesti in revščine. Bratovska ljubezen je tam popolnoma zginila. Zelj* narodov so, da zavijejo komu vrat. Vedno večje cenie za najpotrebnejša živila so prisilile revnejši narod do obupa. Objednem pa narod prihaja do spoznanja, da razmere se morajo spremeniti, ker pod temi okoliščinami «c ne more dalje. Seveda ljudstvo se ne maščuje nad velikimi trgovinami, pač pa nad manjšim trgovcem, ki jc tarča ljudskih napadov. Toda manjši trgovci niso krivi te drag-nie. ker oni sami trpyjo od pritiska od vzgorej. Druga tarča pa, na katero strelja ljudstvo v Kvropi. je vlada. Kadar pride upor do takega položaja, kot je btl zadnjic na Dunaju jc to revolucija. Vojaki, ki so plačani od države, so poklicani da streljajo. Človeški narod mora priti na sled novim načinom do popolnejšega življenja. Kakor se je vedno vršilo v svetovni zgodovini. tako tud: danes. \ove misli prihajajo, nove ideje, nove vlade. Toliko časa. dokler svet nc bn popolen. toliko časa. dokler ta. takozvana "solzna dolina" ne postane paradiž za prebivalce. Danes pa straži 15.000 vojakov Dunaj, nad 200.000 španskega kralja, topovi sestradane Francoze Angleži tlačijo uporne Irce, Ogri se puntajo v Budimpešti, in tako dalje po celem svetu. Slabe prerokbe. Milden Haddam, Ct.., 2i.sep. Znani vremenski prerok v tem mestu, ki je že večkrat prej pravilno prerokoval glede vremena. pravi, da bo letos prava zima začela že 18. oktobra. Veliki snežni viharji bodejo občutno škodovali prebivalstvu. Objednem naznanja tudi sušo za drugo poletje. govoru o trustih branil odločbe vrhovnega sodišča napram trust om. Iz Jolieta, III. Poroča se nam, da so imeli tukaj veliko dežja in grmenja. Pet večerov je tako zelo deževalo, da je bila inalokatera klet prosta vode. Najhuje je bilo v uedeljp zvečer, ko je padalo to-liiko dežja, da je bilo potem več tovaren zaprtih radi vode. Po cestah je pa bila prava po-vodenj Baje je tudi Jednotni dom zalila voda. Velik tat. Iz Berolina se poroča, da je bančni blagajnik v Augsburgu ikradel banki tri BOJ ZA PREDSEDNISTVO. Detroit, Mich., 2t. septemb. Predsednik Taft se je podal pred enim tednom na potovanje. ki bo zavzemalo nad 15.000 milj dolgo pot. Pripravljati hoče ljudi za prtfiodnje predsedniške volitve, ker kaže jako slabo za repi/blikansko stranko in 'bodejo najbrž demokrat je izvolili svojega moža za bodočega predsednika. Na svojem potovanju bo Taft govoril o najbolj važnih stvareh, ki danes najbolj zanimajo Ameriko, o tarifu, reciprocitei. trustih. ločitvah zakonov, samo o delavski stvari nima nobenega načrta. Republikanska stranka je edina ki nikdar ne jemlje delavskega vprašanja v svoj pre-ores ali v program. Dandanes se je pa delavsko vprašanje tako razvilo, mogočne organizacije zahtevajo vedno več za svoj obstanek, (la je skoro nemogoče prezreti delavskih zahtev in prošenj. V govoru v Detroit 11 se je Taft dotaknil tudr trustov in vrhovnega sodišča. Dejal je. da je vrhovno sodišče popolnoma pravično sodilo. Shermano-va anti-trustna postava je popolnoma dobra, in če bi jo pre-drugačili, bi bilo to slabo za deželo, V tem se predsednik jako moti. Naj samo pogleda, kakšno moč imajo danes trusti v tej deželi, kljub "dobri" Sher manovt postavi. Njih moč postaja vedno večja, in v rokah trustpv leži, če hočejo živila podražiti ali ceneje narediti, kar se seveda nikoli ne primeri. V zakupu imajo vse izdelke v tej deželi, jih prav drago prodajajo. da je na ta način Ijudl-stvo odirano. Vzemimo Standard Oil trust. Po povelju vrhovnega sodišča se je moral ta rust raziti. ker je kršil po stavo. Trust se je razšel. Ali kdo čuti, da je s tem perolej, gazolin, bencin in drugi tru-stovi izdelki postali ceneji? Prav nič Nasprotno, petrolej se podražil. Iz teh postav, ki jih imamo danes proti trustom. se sprevidi. da niso nič vredne, ker nikakor ne morejo doseči, da se ne bi trgovina množila v rokah nekaterih, ki potem po poljubnem načinu zvišujejo cene. Treba je drastičnih postr.v, da se pride trustom ki izkoriščajo narod, v okom. In teš-ko je, če bi republikanci mogli to povzročiti. V Colorado Springs, neznani morilec zaklal v postelji 3 otroke, dve ženski in enega moškega. Sedaj je drugače. Stari ljudje nam pripovedujejo, kako so bili nekdaj zdra-v;. močni polni življenja, in da se niso zmenili za vsako malo bolezen. Njih način življenja je bil drugačen kot je danes. Živeli so več na prostem zraku in niso se tako razburjali. Sedaj je pa vse drugače. Mi živimo v dobi nervozne hitpce in razburjenosti, mi pijemo in jemo, česar naš sistem ne more prebavati in tako si uniči mo prehitro naše zdravje. Skrbeti moramo, da so naši pre-bavljalni organi čisti. To se pa zgodi, če uživamo Trinerjevo ameriško grenko vino. To ne očisti samo vsega telesa, pač pa ga pokrepi, urejuje prebavo, očisti kr% cwdravi zaprtje in vse posledice. Po lekarna MORILEC POBEGNIL. Colorado Springs, Colo., 31. sept. V postelji zaklani ste bili včeraj ponoči dlve družini in sicer Mrs. Burnham, stara 34 let, Alice Burnham. 6 let, John Burnham, 1 leto, Henry Wayne, 50 let. Blanche Wayncr žena, let in Alfred Wayne !eno leto. Morilec je prišel ponoči slftk»~ zi zadnja vrata, ki piso~ BHk jl zaklenjena. Obe družimrso sta- -novale v dveh sosednjih* JjS*- ; šaii. S sekiro Je najprVO vsaft^1' mu odsekal giavo V postelji, nakar je z ostrino sekire še posebej sekal po glavah in ostalem truplu; mrtvo truplo en«^ letnega Tohnh Wayne je taka razsekano kakor razbita jajČ-ja lupina. Ko so oprli vrata sta»* novanja zaklanih družin je pfe~ nila kri v celih potokih iz sobe.. Grozni zločin je odkrila nek* soseda, ki se je oglasila pri Burnhamovih. Ker na trkanlje ni dtobila odgovora, je stopil* v sobo, kjer se je je nudil gro«5^ ni prizor. jRazširila se je govorica, je policija že prijela m< vendar je policija to govOri« takoj zanikala; mogoče se ji, da bi ljudstvo morilca lin-čalo, če bi vedelo, kje se nahaja. Mrtva trupla so pripeljali mrtvašnico. Iz ran se vidi, je morilec toliko časa sekal sekiro po glavah, dokler ni nančno prepričan, da je oseba posebej mrtva. e Trii V—39 So ,1» J Znižane plače. Iz Norristown, Pa se ča, da so tovarne tam znii plače delavcem za 10 odi kov. ■P Augusta, Me., 21. rfept kor že znano so se pred dnevi vršile v tej državi volitv ali naj ostane država še n suha. ali naj postane m Skoro vsi volivci cele drža so nastopili na volišču, da magajo odločiti pri tej taki važni stvari. Boj je bil jak hud, in se to sprevidi lahko tega, da so mokri zmagali mo s 26 glasovi večine Guverner države Mai Plaisted, se trudil na vso m da bi se štetje vršilo pošten in pravično. Kakor znano, t perenčniki rakli malo gk povsod pridenejo, kadar i pride nepoštenost pod roke to sc je pa moralo štetje krat vršiti, predno se je zv lo, kdo je pravzaprav zm; Dvakrat je bilo poročano, so suhi zmagali, dvakrat,j so mokri, no in kenečno je zmaga mokrih. Država Mi je bila dosedaj ena najbolj zadnaških <5ržav. V desetih I tih se je prebivalstvo te di pomnožilo samo za 5 odst kov dočim so vse druge d napredovale za najmanj 15 stotkov. Nenavadna smrt v i. sept. dopoldne se je ma onesvestil v pi delom prokurist Trstu 73letni Omahnil je s j tla in bil v H m y A —— Iijbi|t v torek in pttA« t ZA AMEMKofT.... .*aoo IA EVROPO:........*3«> Za Oveland po pošti .. $2.50 Posamezne številke po S cen*«. Dopisi brez podpisa in oeob- «octi ae ne sprejemajo. > Vsa pisma, dopisi in denar maj se poliljijo na: "Clevelandska Amerika" 6119 St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio. "Clevelandska Amerika" Issued Tuesdays and Fridays — Published by — The Amenka Publ. Co. , * 6119 St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio. Read by 15 000 Slovenians (Kratraers) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request Tel. Cny. Princeton 1Š9 ! "Entered as second • class matter January 5 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of Mar. 3. 1879 " No 76 Fri Sept 22*ii Vel IV (waunuBicN) Morilec Mali. ; t "1 . r— Moon Run, Pa., 19. sept. • Cenjeno uredništvo. Omenil Rem že v zadnjem dopisu, da bodetn obiskal rojake po bližnjih naselbinah, kadar mi bo čas pripuščal, in sedaj imam istega dovolj, ker v rovu, kjer delam, se vsaC teden kaj pokvari, da smo prisiljeni počivati. Pravi vzrok je pa ta, da družba nima naročil. Delamo po 3 do 5 dni j na teden. Zadnjo soboto sem porabil to priliko, da odidem k rojakom v Moon Run, Pa. kjer jih je precej naseljenih. Po svoji navadi, so me ljudje jako prijazno sprejeli Kot po navadi ateo se v kaki naselbini kaj važneaa pripeti, se o tem govori več tednov. Ravno tako sem slišal o zadnjem zavratnem umoru rojaka John Bezeka, ki je bil pred 14. dnevi ustreljen. O njem se je najprvo govorilo, da je bil umorjen iz roparskih namenov, in tudi o samomoru se je govorilo, kakor je žena umorjenega trdila. Toda detektivi, ki imajo oh takih dogodkih prccej dober nos, so oimzovafi obnašanje pokojnikove žene, in res — že prvi teden se jim je posrečilo dobiti nib-rilca in kakor tudi sokrivca v osebi žene ustreljenega. Detektivi so pazili na udovo in nfenot počet je, posebno pa se njeno žalovanje za možem, katero seveda tri bilo brez mačjih «ol7. Najprvo so odločili, da pride najlažje na sled potom pinetn. naslovljenih na Bezeko-vo udovo. Iti res ni bilo še teden po umoru njenega moža, ko dobi ona i/. Export a registrirano pismo od njenega ljubimca — Fratrk Malija, ki se je iz-dafal za Frank Smarda. Pismo je bilo poslano registrirano na niooitrunslco pošto, in pošta je poslala po udovo. naj pride po pismo na pošto. Dobro vse, hudega nič sluteč, se udova z veseljem podala na pošto po pričakovano pisnto. prav tako kot sta bila z ljubimcem dogovorjena. Ona dvigne pismo, ga prečita že na pošti, detektiv sloneč ob steni, in ta jo prosi, naj mu pokaže pismo, nakar mu ona drage volje us-treže. Detektiv rita in vitli, da je prišel na sled umoru. Takoj okaže aretirati, navidez žalujo-, čo irno. Nato pa'raztolmačijo njem pismo, v katerem je morilec. Frank Mali. opisoval, kako je hodil na "lov" za njenim možem, predno se mu je posrečilo dobiti ga na "cilj". Pisal ie tudi, kolikokrat je mo: ral ustreliti, predno je bila ne- dolžna žrtev mrtva. Detektivi sv nato takoj odgovorili na poslano pismo, tudi v registriranem pismu, kakor je bilo med obema ljubimcema dogovorjeno, nakar je odšlo nekaj detektivov na pošto v Export, kjer so 1 pričakovali prihoda pisma. Po pismo pride Mali, ki je bil takoj vjet. Odvedli so ga v za|)ore v Allegheny Co., zajedno z njegovo izvoljenkd — ženo ubitega Bezka, kjer bodeta pričakovala, da se »polnijo njuje želje. To se pa lahko kmalu zgodi, ker porotniki so ravno sedaj "busy" s takimi lopovi. Udova je obtožena umora njenega moža kot sokriva. Kakor se govori, je izročila svojemu ljul^čku $200, katere ji je podaril njen mož, da jih odpošlje v staro domovino, medtem ko gre 011 delat. In kar je najhuje, je žena ustreljenega moža podarila svojemu ljubeku tudi revolver, svojega moža, s katerim jc bil potem njen mož ustreljen. Žena je pripovedovala že en teden pred umorom sosedom, da nosi mjeti mož revolver na delo, da se boji, (Ha ne bi izvršil samomor, ali pa da bi domače postreljal, (lasiravno sosedje niso o tem ničesar vedeli Sosedje tudi sedaj izjavljajo, da je ustreljeni Bezek jako ljubil svojo ženo in Otroke, in da so bili prepiri v njegovi hiši neznani, odkar je bival v Moon Runu. dolgo vrsto let. Med vsemi fojfiki je bi! silno priljubljen, kar je pokazal tudi pogreb, katerega se je udeležilo mnogo prebivalstva vseh narodov. Res. ne mo-•ein umeti. kako pride med Slovenci Slovenci do kaj tacega. Malokdaj sem slišal, da bi Slovenci v Ameriki z vršili zločin, posebno še tako grozen kot je bil ta v Moon Run, Pa. Mudil sem se v nedeljo ves dni v Moon Run, kjer sem marsikaj videl in slišal. Bil sem tam največ radi gradiva za časopis pa tudi nove naročnike sem iskal. Mnogi so tirjali od mene "i/kazenge", če sem v resnici pooblaščen pobirati naročnino. Mislim, da bodejo sedaj vrjeli. Dobil sem precej oclra za "trampihl", kar znači. da se Mooimincanoni ponoči rado sanja. Kadar bodetn o sedaj zopet «tapali. jo mahnem v Ma-rriana. Pa., kjer hočem vzeti mero od tamošnjih "pit" kar. katere nalagajo tamošnji premoga rji kompaniji za polovično ceno. Fnkrnt grem pa tudi v Imperial pogledat, ker sem od tam dobil povabilo, da naj pridem in "patnoštre" s seboj prinesem. .Tukaj v Washiti'gto-m« se mi zdi dolgočasno, kadar sta parno ker ni nobene zabave, pa se tako "podjetnemu" človeku kot sem jaz. Ko sem se vračal iz Moon Runa. sem se ustavil v Can-uonsburgu, kjer so praznovali rojaki krstijo. Pozno sem se vil vi I domov, in nekateri so mi svetovali, naj urno korakam, ker se zbirajo roparji okoli Ar-dena in Washington®.. Podal s cm se torej* na karo. Posebno se, ker sem imel par centov v žepu «>d novih naročnikov iz Moon Kuna. Hal sem se, če mi jih cestni tolovaji odvzamejo. me spravijo naročniki v zadrego, ker bi morda zakasneli naročeni listi. Toda prišel sem brez strahu na svoji: mesto. Pozdrav vsem. dokler se zopet ne vidimo J. Batich. Firidlajv O. Cenjeni g. urednik. Jaz spodaj podpisani, sem bil iskren prijatelj ječmenovca v prijaznem mestu Cleveland1« in sem ga tudi dobro srkal poldrugo leto v Clevelandifc Stanoval sem pa zraven saloona, da sem s*- lahko pomagal, kadar me je žeja prijela. Ko si je pa policija domislila, da bi bilo dobro, če bi ljudje tudi pri pijači ob nedeljah počitek imeli, in ne samo pri delu. sem jo pa kar popihal iz Cleveland^, misleč. da v drugih krajih ne bo treba trpeti žeje. Ttala prišel sem iz dežja pod kap. Tukaj, kjer sem sedaj ni samo nedeljske suše. pač pa vlada večna suša. ker v teku 15. tednov še nisem nogel zvedeti za noben moker kraj. Pač. enega sem našel. Par tednov po odhodu iz nezabnega Clevelanda, me je jirijela uka žcjTT je ni bilo I mogoče potolažiti brez ječmenovca. Imel sem tudi nekaj tie larčkov v %pu, in upal sem da dobim v kakem kraju za suho gobo. . Podal sem se pa kar peš ivaprej in naprej, d asi sam nisem vedel kam naj obrnem. Po peturm teškt hoji sem prišel v mesto Fostoria. kjer sem kmalu našel zažaljeni napis. Najprvo zahtevam slovensko "pive" potem nemško "bier", in ko nič ne dobim, povem angleško "beer", nakar ga doMm toliko, da sprva nisem vedel, ali ga imajo samo za pokazat ali pa da n»i je dal natakar kako zdravilo. Pa sem kmalu spoznal, da sem iaz v zmoti, ker je prišel nad to pivo domači regiment muh, ki je najbrž mislil, da jaz nisem v stanu toliko popiti. Kopica je bila res velika, toda votlina v njej jako skromna. Toda jaz sem v vrsti onih ljudij, ki imajo radi veliko za en groš, zato sem šel naprej in prišel v mesto Fremont, kjer se mi je pa Šc slabše godilo. Tam nisem našel saloonov, in sem bil prisiljen stopiti v neki "lunch room", kjer sem onemogel od žeje komaj izgovoril desedo "beer". Vsa čast možu v lunch rootnii, ker me je takoj spoznal za "žormana", in mi dal mestu pive "pop", katere sem za pokoro zlil po grlu. Ker je bilo že pozno, je bilo treba po-I iskat prenočišča, katerega pa ni bilo, torej sem si poiskal hlev s senom. Razume se tudi. da sem zjutraj pozabil plačati prenočite, kar sem se spomnil šele, ko sem bil že daleč iz Kremonta. Pri tem sem tudi opazil, da sem zgubil denarnico. kjer «0 bili sami kvodri in desetke, (Točim mi je manjša denarnica s centi in nikeljni ob-viseli na hlačah. Preostalo mi ni druzega kakor potovati nazaj v moj kraj. Tukaj v Kindlav nisem dobil še nobenega Slovenca. Večinoma so Bolgari, Ogri, Poljaki in nekaj Nemcev. Rad bi vam poročal tudi o delavskih razmerah. pa jih še sam dovolj ne veni. dasi sem delavec Tovarna šele raste in bo zrastla šele v nekaj mesecih, pa saj tudi sladkorna pesa še ni dovolj debela, naj torej v 'božjem imcmi raste. Tb varen sem videl najmanj en ducat, delal sem pa šele samo v eni. hiš pa je tnliko praznih, da ne vem če znam tako visoko šteti. Pozdravljam vse rojake v Cleveland«, posebno pa naročnike "Clevelandske Amerike". M. Pilih. Iz stare domovine. KRANJSKO. Vojak utonil. V nedeljo dne septembra so imeli vojaki v Poljanski dolini počitek. Eden vojakov, doma iz Štajerskega, se je Šel kopat, dasi ni znal pla- ' vati. Nesreča je hotela, da se je kopal ne edinem nevarnem ! kraju imenovan Orje pri Poljanah. Izginil je pod vodo. Če pol ure ga je neki častnik po-teknil mrtvega iz vode. Vojaške vaje v ljubljanski okolici, koliko napora mora prenesti na vajah vojak, je splo- ' sivo znano. Je truden, zaspan, žejen, lačen, prepoten, premočen itd. Srečen je ko pride do kak«* vasi ali mesta, da se nekoliko odpočije in si privošči, ako si more. kak grižljaj kruha in požirek vina. In češče pride do ptic roparic. Brez razlike nadarjenosti, so bili v odmoru vo jaki v Ljubljani povsod dobro postrežem. V taboriščih so jim prinašali otroci in ženske, kar so poželeli. Siromaki so se pritoževali kako drago so jim med potjo zaračunavali. In celo v Ljubljani se je pojavila pijavka, ki je, vsaj tako se nam poroča, iz zelo zanesljivega vira-, tem utrujenim revežem prodajala ženil je po 6 vin. To je za mesto ncKi*j tako nezaslišanega. , več drugimi možmi že pozno zvečer v Kapševo gostilno. Vsi ( so bili že nekoliko vinjeni in' pijftrct» zapo(lila domov, če drugače ne pa s strelom. Nato so stavili Vidhiarjevi tovariši oba fanta na odgovor, kaj da hočeta in če bi bila rada tepena. To je bilo pa enemu fantu odveč ter je udaril s puškinim kopitom Vidmarja po nosu, da rmt je ubil nosno kost in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Drzna tatvina. Dne 20. a v. je bilo opoldne vzetih Ivanu Sitarju županu 11a Toplicah iz zaklenjene blagajne v bankovcih 800 K. Storilec je moral porabiti opoldanski čas, ko so bili ljudje pri kosilu, gostilni-čarsko osobje je pa streglo to-pliškim gostom, da se je splazil neopaženo v sOtx>, kjer je šiloma ali pa s ključem odprj leseno zaklenjeno oniarO in iz nje lisnico, v tateri je bila večja svota papirnatega denarja. Vzel je iz listnice le dva bankovca po 100 K in 12 bankovcev po 50 kron, morda tudi kak bankovec po 20 K. iz predala za vsakdanji skupiček pa ni ničesar vzel. ker bi se bilo utegnilo to preje zaznati. Tatvine sumljiv je komaj petnajstleten Fr. Mikec iz Meniš-ke vasi, ki je služil pri Ivanu Sitarju za hlapca Le-ta je namreč že par dni preje prišel dvakrat zbirat v trgovino Načeta Sitarja ključe, ki jih je pa obakrat prinesel nazaj, trdeč, da niso prave velikosti. Ko 50 ga orožniki radi te tatvine ostro prijeli jo je priznal in šel kazat v seno, kamor je bil baje skril denar. No denarja niso našli tam. deček pa se je spustil v tajbo, nakar so' ga aretirali in oddali sodišču v Novem niestu. Skozi požiralnik pivke v Po-stonjsko jamo. Že leta so se zamanj trudili priti skozi požiralnik Pivke v Postoi»jsko jamo. Žrtev takega poskusa je postal pred leti pred leti tudi postonjski meščan Baraga in to vsled tega, ker je bilo mogoče po strugi, ki je polna nevarnih skal. priti le na ta način v jamo če je dotični plaval pod^ vodo. V soboto je poskusil to' nevarno ekspedicijo Božidar Dekleva iz Postojne. Naprej «e je pripeljal na nizkem plavu v prvo votlino, tam pa mu je s stropa viseče skalovje zaprlo nadaljno pot in pustilo odprto nad vodo le kaka dva prsta široko skrajno. Skozi to šprajno je zagledal Dekleva luč aceti-linke. ki jo je vihtel sluga Mejak v "Velikem domu". Hitro se odločil Dekleva in skočil v se m globoki požiralnik ter dospel kakih 4t/j m pod vodo plavajoč v "Veliki dom" Voda je bila mrzla kakor led in zelo nevarno je bilo.- da dobi srčni krč. kar bi bil za gospodto Deklevo brez d'voma usodepol-no. Umevno je, da vzbuja ta čin gospoda Dekleve, ki je prvi prišel po Pivki v jamo, splošno pozornost. Sprememba posesti. G. Ed. Dolenc, veletrgovec in posestnik v Kranju, je prodal svojo hišo v Skofji Loki gg.Ignacu Pianoariču in Hermanu 1 Sisingerju iz Škofje Loke za b.j.ooo K. nadalje tudi špecerijsko trgovino v Skofji Loki omenjenima ^kupcema za 40 tisoč kron. Že zopet ogenj na Vrhniki. Letošnje poletje je vrhniško ljudstvo kar nekam zbegano vsled pogostih požarov. Saj smo imeli v prav kratkem ?a-si* že štiri požare na Vrhniki Komaj se ie ljudstvo pomirilo od nedeljskega ognja, ki ga je v Lenarčičeveni kozolcu zanetila iz maščevanja zlobna roka že 5. septembra okrog pol 5. ure popoldne opozoril plat zvona in žvižg tovaren, da je izbruhnil ogenj v sosednjem Verdu. Pričela je goreti Vrhov-čeva hiša, v nepo^rednji bližini veleposestnice gospe Petriče-ve. Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje. ^Pn mirnem vremenu se je hitro posrečilo ogenj omejiti. Vsa čast domačini požarnim brambam! Kljub temu, da so imeli nekateri tranjskem lesni trgovec in posestnik g. Medica v starosti 60 let. Pokojnik je bil oče znane narodne, rodovi ne not ran j -ske iiv je vžival v vseh krogih splošno spoštovanje. Nezgode. Frank Koželj je skladal v tovarni v Vevčah deske pri popi mi ci, pri tem je pa padel in si pohabil obe nogi.— Marija Zgonc, posestnika žena v Iški Loki se je s svojim sinom peljala na travnik po mrvo. Iz neznanega vzroka sta se pa konja splašila, mati skoči z voza, pri tem ji ie šlo kolo čez desno nogo iu jo zlomilo. — Franc Ceferin, delavec pri Kranjski stavbeni družbi, je v Jesenicah kuhal smojo za tlak. Po nesreči je pa Čeferin padel ter si pri tem zlomil levo roko in levo nogo. — Tovarniški delavec Fr. Podpač. je delal v tovarni na Jesenicah. Vsled nepazljivosti se je pa zadel z levo nogo ob razbeljeno železo in se težko poškodoval. Neprevidnost s smrtjo plačala. Marija Gorše, dninarica v Dolenji vasi pri Kočevju, je hotela, da bi bil krop preje zavrel. V to svrho jc prilila nekaj špirita, a v tem trenutku se ji je pa v steklenici špirit vnel, goreča tekočina pa puhnila v njo. Vnela se ji je obleka. Re-vica je zadobila na glavi in na zgornjem životu take hude o-pekline, da je v bolnici umrla. Sumljivi požari. Iv. Hoegler je posestnik 11a Kukovem na Kočevskem. Pogorel je že par-krat. pa vedno takrat, ko se je bil dal malo popreje visoko zaVarovati. Tud'i lani spomladi je dal zavarovati poljske pri-^ leke zelo visoko in okoli kresa je zopet pogorel. Slučajno je prišla mimo orožniška patrulja, ko je ogenj šele izbruhnil Videla je, da je v gorečem gospodarskem poslopju komaj en koš sena. Hoegler je bil gotovo trdil, da ga je bilo par sto-tov in bi bil potegnil tudi za seno zavarovalivno. Zdaj se za- Koliko tehtate ? _ Če izgubite na teži, je morda pokraijena 0Q gtekleni hranitev, katero povzroča bolen želodec, ' ^ in pičla prebava. — Pomagajte svojemu V lekarnah. 1 želodcu s tem, da uživate ■ —• Severov Želodčni grenčec | ki Ali so yaši živci slabotni ? Nič tako hitro ne ugonobi možaka, kakor onemoglo, pokvaije-no živčevlje. Ali ste razdražljivi ? Zakaj bi zanemarjali tako resno stanje svojega zdravlja! Poskusite in uSivajte SEVEROV NERVOTON. j V zvezi s primerno hrano, duševnim počitkom, telesnim gibanjem kopelmi in gnetenjem vam to zdravilo povrne trdno voljo, moč in jakost vašemu živčevju. Cena en dolar. eter f ;_Predno ss poglobi! j . Predno se navadni prehlad, lehni k a želj, t Cena 25 in 50c ftH hripayoat raZTijc v hudo pljučno bole- j V lekarnah. ten, se zavarujte s prijetno in stanovitno ————— olajšbo, ki jo podeljuje v- 1 i Severov Balzam za pljuča 1 i -—i----- ' Severova zdravila dobite lahko v svoji najbliiji lekarni. Povvejte mu razločno, da j ' želite samo Severovih in ne vzemite nobenih drugih. Naša zdravila imajo navode J ' tiskane v vaši materinščini. Zdravniški svet zastonj. I . ■ • ■■ —, V S W m V Jw L W m ■! 3 ' Si j v • ' :J; / ■ _ ^m Vsem našim odjemalcem ttnlega vine, se aaniatijff, da smo xa&eli pre&atl grozd|e katero »e najboljše \z nošlfa lastnih vinogradov v Euc! id, Ohio. - i?Vl-full tHuuvfll Vido od preše se proda po GALON, brez posode; na dom pripeljano, in ta cena velja sAmo 10 dnij* Kdor od rojakov bi se rad preskrbel z dobro kapljico vino, naj se Oflanl ua 6102 ST. CLAIR AVE«, ell pa pri Mr. John Krackcr-Jit, EUCLID, OHIO kjer so preia. Za obilna naročila se priporoča Prva Slovenska družba ===== Thr Ohio Brandy Distilling ================ Company =========== 6102-6104 St Clair Ave. Cleveland, O. Bi. S. Jablonski, SLOVENSKI FOTOGRAF. 6122 ST. CLAIR AYE. N. E. Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otročke slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 ▼rednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko aliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano. ; ___________® I ot* "d Ž—cT"' ~r d o~ I tajnik TOHN 5PKHEK, 6028 St.' Clair ave4>J. H. BlagajnikMATH3VZ UDOV I C 1367 E, 43 St N". E. Zapisnikar : FRANK HUDO VERNIK, 1243 E. 60th St. NADZORNIKI: JOHN ČUCNIK, 6204 St. Clair ave. N. E. FRANK ZORICH, 1365 E. 55*h St. N. E. JOHN JALOVEC, 1284 E. 55^ St. N. E. POROTNIKI: ANTON GRDINA, 6127 Si Clair ave. N. E. FRANK KNAUS. 1364 E. 40 St. j < , " JOHN MAJZELJ, 1152 E- 63M iti [ ANDREJ FERJUC 2898 33rd St. — Broadway. ANTOK BENCIN, 4414 Hamilton ave. N. E. t ZVEZI N ZDRAVNIK: Ji U SEUSKAR, 6127 St. Clair ave. Cleveland; Ohio. Zvezine seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 0. uri popoldne v John Grdinovi dvorani na 6025 St. Clair ave. Zvezino gladilo: "CLEVELANDSKA^AMERIKAH f njir.ajo orožniki za prejšnje požare ki so Vsekako sumljivi PRIMORSKO. ■ Odbitek zemljiškega davka radi toče in suše. Deželni odlbor gori sit je poslal vsem občinskim upravam okrožnice, da vlo-ie ivradna naznanila glede škode, ki jo trpe posestniki vsled toče ittfuae. Vsakemu gzganilu je tijba priložiti izvidkomisije, ki se je vršila na licu mesta Kjer trpi škoda cela občina, ni tfreba delati .teh naznanil za isakega posebej, marveč skup- o za celo občino. Na podlagi teh naznanil se bode primerno škodi zmanjšal odškodovancem Zemljiški davek. Ustavljen laški list. Iz Gorice poročajo, da preneha izhajati laški list "Gazzettino Po-pclare" v Gorici. Kot vzrok navajalo bolezen prvega urednika dr. Adolfa Codermasa. Avtomobilno vožnjo med Gorico in Solkanom bodo uvedli v kratkem času nekateri ij podjetni Solone i. S tem se bode Solkan precej dvignil, kar je veliko vredno posebno za Slovence. , Maščevanje od cdslovljenega Uslužbenca. Pri ovrdki Mihael Truden v Trstu je bil v slu/bi tudi delavec Mihael Madon iz Gorice. Ker se je dognalo, da |e parkrat odnesel iz skladišča precej sladkorja, ga je tvrdka odslovila. 7. septembra je srečal Madon na cesti skladiščnega mojstra tvrdke Truden K. Dehevca. Madon. ki je bil prepričan, da mu je Debevc fiajveč škodoval, ga je napadel in ga začel na cestj^ surovo pretepati. Debevca. ki bi bil dobil težke poškodbe, je rešil stražnik, ki je nasilneža s pomočjo pasan-. tov aretiral. , Usoda vojaškega begunca. Pred štirimi leti je pobegnil od vojakov 27ietni Fr. Čemi. doma na Češkem. Prišel je srečno v Tanger. kjer je vstopil med vstaše, ki so se vojevali . pod vodstvom Mete Hafid paše proti Francozom. Ko so Francozi razkropili Hafidovo vstaš-ko četo, je prestopil Černv k Palina paši. To četo pa so Francozi zajeli in Cerny je foil obsojen z drugimi vstaši v smrt. Prosil je pomoči pri avstrijskem poslaništvu' v Tankerju. S pomočjo tega ie bil pomiloščen, vendar se je moral vrniti domov. Napad s samokresom. 7. sep. so aretirali v Trstu 27letuega dninarja Jv. Ravtmika. Napadel je s samokresom na cesti kovača J. Godina in ga težko ranil. Ravonik napad pripozna. hoče pa ga ublažiti z dejstvom, da ga je Godina dražiL kar pa je nevrjetnfK 5 ' i Izmišljen napad. Brezposelna dekla Dora Debeljak se je zgln- ! sila na policiji v Trstu. Napravila je ovadbo, «(i ji"ii(i'ftM[ uiinfii*rrfcTrmirt^r^jf I JOHN H O STA. : 1263 East 55th Street. 3 ■ '■■ ' i j; Izdelovalec in prodajalec vozov, kočij i. t. d. Po- h : I i. • pravljam in delam točno j» f j^^^lf Lz.. in dobro. Kujem konje j; Z največjo pazljivostjo. » I^HKmtlfifl^DBjC'' Ozdravim konjske utiske, in ^H^H^pm^AH^^^^^^ ki k Ak vam pretegne konj, pripe- # Zgodnje znamenje jetike. V naslovu označene bolezni, koja pomori na tisoče naših ljudi skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je . i Ji «1 Hi.'Y? i BLEDA POLT. Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne smatra tega za prvi pojav jetike. Bledi ljudje vedo, oziroma bi morali vedeti, da njihova kri ni v redu, da v nijej ni dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi za-mogla pravilnim potom rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec neče več pravilno delovati in vse truplo pojema od stopinje do stopinje. Vsled tega je potrebno ustvariti novo kri — čisto in bogato kri — veitdar pa tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dbkler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivo, ker le ako se to zgodi, se zamore na-pravljati zopet čista in zdrava kri. Nam je poznano samo jedno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je Trinerjevo ameriško grenko vino. To sredstvo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja s skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delo. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in jaka, vaša poit bo zadobila zopet naravno barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti kterikoli vzrok, rabite Trinerjevo meriško grenko vino. * CAN)Ri Izguba teka Kolika in krči Nepravilno prebavijanje Izguba moči tRvJ^BL Slabosti po jedi Ermenica nnmlaivkA Običajno zaprtje Onemoglost GlavqJ>ol Razne ženske bolezni ^fER Nahod Izpahijaji in drugo _>WlttW» je nekoliko bolezni, katere se odpravijo z rabo Trinerjevega ameriškega grenkega vina. To sredstvo j ebilo na razstavi v Seattle leta 1909 odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišja nagrada) na razstavah v Londonu in Bruselj u 1911. JOS. TRINER, 1333-9 S. Ashland Ave. ' CHICAGO, ILL || ^1 ' '' ■ »mi^n 4 1*1 T*G I i I A ¥ (Francosko spisal Victor Hugo; za CloTelandsko Ameriko prestavil L. J. P.) IV. DEI. — GAVROCHE. Mar in s prime Coseto za roke. - | I "Nikar ne jokaj!" reče Ma-rius. Ali me imaš tako rada, da nehaš jokati?" "Ali me ljubiš?" vpraša ona. "Coseta, nikdar še nisem nobeni drugi obljubil ničesar Torej sedaj ti obljubljeni na mojo najsvetejše častno besedo, da ie ti greš da jaz umrem." Bil je to slovese trenutek, in mraz prešine Coseto po celem životu. V svojem strahu Coseta preneha jokati. "Sedaj me pa poslušaj," reče Marius, "nikar me ne pričakuj jutri?" "Zakaj pa ne?" "Nikakor me ne pričakuj po-jutrajšneni." "Ah, zakaj?" "Boš že videla 1" "En dan brez tete — ah, saj ni mogoče!" "žrtvuj v a en dan, ker morava žrtvovati celo življenje I" Potem pa položi njeno glavo med svoje roke Ona pa milo zdihuje pri njem. Konečno se pa Marius opogumi in pravi : "Pravkar sem se domislil. Povedati ti moram svoj naslov. Jaz .stanujem pri prijatelju Courfeyracu, št. 16, cesta Verrere." Potem pa poseže v žep. vzame nož in začrta naslov na zid vrtne ograje. Medtem pa mu Coseta neprestano gleda v oči. "Povej mi, kaj misliš." reče Coseta, "povej mi kaj misliš, ker sicer ne bom mogla mirno spati." "Moja misel ie ta" odvrne Marius. *da jc nemogoče. d8 bi Bog želel/da bi se midva razdlružila. Pričakuj me poju-trajšnjem." i "Kaj pa naj delani do takrat?" vpraša Coseta. "Ti si med svetom, greš in prideš. Kako srečni so moški! Toda jaz sem sama. Kakšna žalost! Povej mi, kaj nameravaš narediti jutri ?" "Nekaj bom poskusil." "Torej bom jaz molilo k ne-besotu, da se ti posreči tvoje delo. Nečem te nadalje vpraševati, ker ti si moj gospod. Ves dan bom pela one pesmi, katere so ti »najbolj priljubljene. in pričakovala te bom pu-jutrajšnjem ob deveti uri zvečer. Ali me slišiš, da bom zvečer ob devetih na vrtu?" "In jaz tudi." In ne da bi še kaj sprego-rila, oba navdahnjena od iste misli, si padeta v objema, in nista niti vedela, kdaj so se njih ustna približala, dočim so njuje oči. poglobljene v solze, seštevale zvezde na nebu. Ko gre Marius iz vrta, je bila cesta zapuščena, ker je to bilo baš v trenutku, ko je Eponina sledila bandit om. V. POGLAVJE. Staro srce in mlad mož. Oče Gillenormad je ob tem času pravkar dopolnil svoj 91. rojstni dan. in . je še vedmo živel s svojo hčerjo na cesti Cnl-varia, v stari hiši, ki je bila njegova lastnina. Oti je bil eden izmed tistih mož. na katerega padajo leta, ne da bi jim skrivila hrbet, in katerih niti žalost ne more potlačiti. Pozna leta so pa vendar nekoliko spremenila njegovo naravo, da ni bil več tako živahen, in se c^-lo deklam v hiši ni smejal, ni ti jih ni prijemal za ušesa, kol je bila njegova navada. Dolga štiri leta je čakal, d J se povrne Marius, da pozvon nekega dne pri hišnih vratih in sedaj je pričel premišljevati da se Marius predolgo mudi Ni se bal starec smrti, pač p; se je bal tega, da ne bi več vi del Mariusa. Nikdar prej n premišljeval o tem, kakor rav no zadnje čase. Smrt mu je bi Mariusa. Stara očetova ljube- v zen se je pojavila v njegovem t srcu, in čakal je z neskončno ,| ljubeznijo, da pride zgubljeni v sin. Pričel je zgubljati tudi zo- j, be, kar ga je še bolj žalostilo. fj Stari (fillenormand ni nikdar s tako ljubil HaI suttjen začudenja in veselja. Č Nekaj minut sedi nepremično, kakor lii se mu prikazal pri- 1 jazen duh. Skoro bi padel v omedlevico. in Mariusa je videl samo skozi meglo. Bil je s res 011. Marius! Konečno. po <• štirih letih. Že hoče razpeti roke in poklicati Mariusa k sebi, ko ga zopet prešinejo dru- ( ge misli in vpraša: t "Kaj pa hočeš tukaj?" Marius pa začudeno odgo- l vori: "Gospod--" j Gospod Gillenormand bi rad imel, da bi se Marius vrgel v naročje, in sedaj je bil nezadovoljen s seboj in Mariusem. Čutil je, da je sam preveč surov, in Marius preveč hladen. Vendar se mu njegova ostrost 1 zopet vrne, ko vpraša: "Torej po kaj si pa prišel ?" Marius pa še vedno začudeno gleda starega očeta in odvrne: "Gospod--" Stari gospod nadaljuje z ostrim glasom: "Ali si prišel, da prosiš od-i puščanja? Ali si spoznal svojo zmoto?,f Marius se strese in s pov^šeni-ini očmi odgovori: k "Ne gospod 1" "No. v tem slučaju." vzklik-11 kne stari gospod nevoljno in - nevzdržno "zakaj si pa k meni • prišel?" j %iarj..„ qlfl#»ne obe roki se "IV besede ganejo starega Gillenormanda; toda če bi poprej prišle, bi ga omehčale, sedaj so pa bile prepozne. Stari gospod vstane in se z obema rokama opre ob palico. "Usmiljenje s teboj, gospod! Mladi mož prosi usmiljenja enaindevedeset let starega moža. Ti stopaš v življenje, jaz ga zapuščam; ti greš v gledališča, v kavarne, k biljardnim mizam, ti si premeten, ženske te imajo rade, lep mladenič si. dočim jaz pljnjem po polenih v sredi poletja Ti si bogat ker imaš zdravje, dočim imam jaz denar, pa sem reven, ker sem star. Imaš svojih dvaintrideset zob, dober želodec, hitro oko, moč. apetit. zdravje, veselje. ^Oste črne lase, dočim so tudi moji beli lasje zginili. Zgubil sem zobe. počasi zgubivam noge spomin. Tak je moj položaj. Ti imaš pred seboj celo prihodnjost, sohnene dneve, dolini postajam jaz slep. Ti si zaljubljen, kar se razume samo ob sebi, dočim me niti ena rtuša na svetu ne IjiHbi. in vendar me prosiš usmiljenja. Če vi mladi ndvokatje na ta način vganjate šale po sodiščih, vam moram častitati, ker ste čudni ljudje." In po kratkem presledku reče : "No, kaj pa želiš od mene?" "Gospod, čutim, da sem vam nadležen s svojo navzočnostjo, toda prišel sem samo, da vas vnrašam eno stvar nakar takoj pojdem." "Ti si norec." mu reče stari mož. "kdo ti je rekel, da moraš proč." In ko se oddahne, zopet re-■e ' "Ti si zasnunoval mene. tvojega starega očeta: zapustil si mojo hišo. it* da bi povedal, kam greš. Osel si, da živiš pu-ščavniško življenje. Nisi mi dal nohtnega znamenja, da še živiš. Naredil si dolgove, ne da bi mene vprašal, naj jih plačam. li po dolgih štirih letih, ko prideš k tvojemu staremu oietn pa praviš, da mu nimaš ničesar druzega povedati!" Marius molči. Gospod Gille-normand pa sklene roke in grenko reče proti Mariusu* "Končajva! Prišel si, da me nekaj vprašaš! Torej, kaj je? Govori!" "Gospod," reče Marius s pogledom moža, ki čuti, da padla v prepad, "prišel sem po dovoljenje za ženitev." Zdelo se je kot bi stari gospod umrl. Sapa 11111 pohaja in trese se kot bilka v viharju. Konečno pa zadobi moč, se nasloni na naslanjač iti krikne: "Ti se boš ženil! Star si enaindvajset let. Vse si v redil, samo dovoljenje moraš še dobiti. Vsedi se, gospod1! Torej ženiti se hočeš? Ali smem vprašati, kdo je ta ženska, katero hočeš ?■' . Preneha za trenutek in prfcd-110 more Marius odgovoriti, pristavi s silo: "Ali imaš kak poklic kako srečo? Koliko pa zaslužiš kot odvetnik ?" "Ničesar," odvrne Marius. "Ničesar? Torej imaš samo onih dvanajsto frankov, katere ti jaz pošiljam?" Marius ne odgovori, torej Gillenormand nadaljuje: "Torej slutim, da je mlada gospodična bogata ?" "Kakor jaz." "Kaj? Ni denarja?" "Ne!" "Mogoče kaj pričakuje?" "Ničesar." "Torej zapuščena! In kaj je njen oče t" "Ne veni." "Kako se 011a imenuje?" "Gospodična Fauchelevent." * "Gospodična Kauchewhat ?" "Fauchelevent." "Psssttt!" reče stati gospod. "Gospod!" vzklikne Marius. Gospod Gillenormand ga pre kine z glasom i^ioža, ki sam s seboj govori: "To je torej, star enaindvajset,let, brez poklica, dvanajsto frankov na leto. baron Pont-marcy, torej boš kupoval kot baron za en vinar peteršilja po prodajalnah!" .. . Gorenja slika predstavlja na Sega glavnega zastopnika. Mr, RUDOLF PERDANA 1 ki potuje sedaj po zahodnjih državah. Obiskal bo najprvo, Indiano, Illinois. Michigan. Wisconsin, Minnesoto, Kansas, . Colorado in druge države,' če «j bo čas pripuščal. Rojaki po- vz- 1 hodu, v Ohio, Pennsylvania in j West Virginija, so našega za- j stopnika vedno ** veseljem in j uljudnostjo sprejemali, in ta- j ko bodej storili tudi naši ro- J jaki po zahodu. Obrnite se nanj I v vseh zadevah glede naročnine. oglasov in tiskovin. Pravico ima tudi postaviti nove zastopnike v naselbinah, kjer jih še ni. Prosimo vse rojake po zapadiij da sprejmejo našega za stopnika povsod prijazno In mu pomagajo v vseh slučaj;h za kar jim bo jako hvaležno Upravnistvo "CleveUndske Amerike". >možiin." Stari mož se ostro, melan-lolično /zasmeje, pri tem kaš-ja in govori: "Ah. ah, ah! In ti si rekel am sebi: Sel bom, da vidim te-ja starega osla, kaj on poreče : temu. Kako žalost, ker ni-eni star petindvajset let kei )ot,ent bi te drugače učil. Ir ca j hočeš ženiti? Ona nima :evljev, in ti nimaš srajce: prav cp par sta! V vodo hočeš zagnati svojo bodočnost mla-lost, življenje. Pojdi, mladenič. ^ i veži si kamen za vrat, 01110- i svojo Pouselevent, svojo :oupclevent. — nikdar, gos-tod, nikdar!" "Oče-----" "Nikdar!" Marius zgubi vse upanje, ko pregovori stari gospod "nikar". Koraka po sobi bolj mr- 1 ev kot živ. Gospod Gillenor-land gleda za njim, ir* v tre-utku ko hoče Marius odpreti rata, skoči stari gospod kljub voji starosti, hitro za .njim a zgrabi za vrat in vleče na-aj v sobo. kjer ga vrže 11a tol in reče: "Povej mi vse'" Beseda "oče", katero je Mains spregovoril, je imela ta činek. Suho pogleda Marius lillenormanda. "Torej govori vendar! Povej ii tvoje ljubezenske spletke, iovej ini vse! Kako ste mladi judje neumni!" "Moj oče!" jeclja Marius. Starega gospoda obraz za-ari. "Da. to je. imenuj me oče. lotem boš že videl." Bilo je nekako tako prijaz-lega, ljtibeznjivega in očetov-kega v tem glasu, da je Mains dobil novo upanje in se tiu je tudi srce nekoliko omeh-alo do starega gospoda. "Torej, oče," reče Marius "Kaj?" ga prekine Gillenor-fiand "ali res nimaš denarja* Oblečen si kot tat." Potem pa poseže v miznico n prinese ven mošnjo napol-ijeno z denarjem. "Tukaj ie cto cekinov, da si upiš nov klobuk." Dalje prihodnjič. fajprlpraraejta In najpenejia paro brodna Črta za Slovenes^ Hrvat«. Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko. Brst poštni In nori parobiodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentinia in Qceania. »nice nova parnlbe, bodo vosill l* Ulj na arojradi jo.—Parni id odpluje > Is New Torka ob shsdah ob 1 po oidan tn ti Trsta ob sobo'lh ob 2 opoldan proti Ne« Torku.—Vil par I ki imajo bresftttnl brsojav. elektrt no raametljave ln so moderno ure ml.—Hrana Je domača.—Mornar* \ sdRavniki govorijo slovensko Id hrvatsko. s nadalne Informacije, oene tn vos ur ris* k* obrnile se Da uaie sastopnlke ali pa na - nsm iMi i c«. n'l Act's, 2 wmixli« SI.. «n-YmIu VASE ZDRAVJE. ■ — — Je precej odvisno od položaja vaših ust. Ali so vaša usta v dobrem položaju? Ali imate dovolj zob. da pravilno grizete hrano? Ali ne trpi vaš želodec? Kali bolezni v ustih so vzroki velikih računov za zdravnike. Glava vas lahko boli radi slabih zob Pridite k nam. preiskava je brezplačna in videli bodete. da je delo po ceni. Naše delo je naš oglas. Govorimo v vseh jezikih. Ženska postrež !>a. Govorite slovensko. Tekom meseca julija in avgusta, bo ta urad zaprt ob sredah popoldne in zvečer RED CROSS, zobozdravniki. * 6426 St. Clair ave. vogal Addison Rd., I. nadstropje POZOR ROJAKI t t Po dolgem fissu se ml je poer* čilo iznajti pra vo ln najbolj*« sredstvo za rast las. proti lipa dhnju las la za odstranite* luskin na glavi, t J. Alpen tin •jm Ui pouiadu. od kater« resnično MAklm ln ftensklm zrastejo lepi la Je; ravno tako moftkemu zrastejo »pi brki tn brada. Revmatlzem v ro-arii ln nogah se popolnoma odstrani, avno tako kurja očesa, ozeblina, rada vice ln potne noge to zdravile i tre odatranl. Vprašajte pri r. WAHCIC, 109s E. 64th St Cleveland, Ohia. NASVET ! ZASTONJ j vsem, ki vprašajo glede kake postavne stvari. j Preskrbim državljanske papirje. A. R O T H, i 307 Engineers Bldg. Main 38H. ^ Central 4905 R 1 : Kruh kakovosti. | Poskusite tn hlebec j VIENNA kruha.; Svet svak dan 1 pri frocerjlh. ClKjacofcEasfcMftlCt* J Angleščina brez učitelja! Po savodilu »loven« k o angleške »lovnice, tolmain in angldko »lov, slo- j varja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $ t, — in jo j«(lob,tl P" 3 : V. J. KUBELKA, »».»».»"HU > 11 Največja zaloga slovenskih knjig. Piiite po cenik, smm^es. « f » :___ • + li.LXJ.Xj.J.J.i.XXJ.J.J.i.0. Naznanjam, da sem pričel a f j: stiskanjem grozdja. Priporočam /^^^fflBSBg | •c torej Taem v nakup novega f Ij Vino dobrot * Cene tiizkel | I JOSIP BIRK, T I j: ai.M Ay«. .... Ctevrtitiid. Ohl> I * j* j* j* j* j* j* j* j* j* j* Mj&jmjrjmjf S MATIJA SKENDER J ? Slovenski in Hrvatski javni notar za Ameriko in stari kraj. % Spre ematolbe — Zagovaija in tolmači na sodnijl.—Zahteva in iitiija ^ ^ odiko 'nine od kooipaalj 8%»ponesrečene pri delu. — Dela \ ooblaatHsu W J kupoprodajne pogodbe, proinje aa oprostite« vojattioe. doRna pisma W V itd. Iitirja dolgove tukaj In v starem kraju. — Isvriuje vsa v nrtarsko m ^ rt rok o spadajoča del«. Cene vedno smerne. — 9?qfi k svojemu! ? J 5241 Butler St. Pittsburg, Pa. % | ■ ' B»WJ PHONK 7-R PIBK ' Bi wmrmrwimrmr jrarar jrjrjrsrar^ 1 "' -jL-'----- 11 1 1 ^s~ssssBgs——sqmmmmm I Vinski sodi in I j mošt. I ♦ Kdor potrebuje dobrih vinskih sodov za mošt in vino, v ^ ♦ naj se zglasi pri John Modicu. Imam vinske posode + i dovolj za vsa naročila. Objednem naznanjam da imam i 4. naprodaj najboljši mošt, ki ga morete dobiti. Cene so X ▲ prav nizke. X j JOHN MODIC, I ♦ «20X ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. ♦ ▼ rWWWWWWWWWWWWWWWVWWWwWWWWWWWWWWW john qormk. S Priporočam so vsem rojakom v nakup lepih, modernih In trpel- J nlh .lewnskih ln rlmHkih oblek ter sukon). Prodajam obleka 5 po meri In 2o narejene. Priporočam so slavnim društvom J v nanravo uniform tn lr.vrfiujem vsa druga krojaška naročila. 15 Priporočam tudi svojo veliko zalogo vseh mo^kib potrebfičln. J EDINI ZALOŽNIK VSEH SOKOLSKIH POTREBŠČIN. i Tel. Princeton 2402 W. SVOJ K SVOJIM! zastonj Rojaki, oddajte stavbenska dela in po- I prave pri poslopjih domačinom ne pa tujcem! Se pripoorčata Satkovtf Brata, 1192 Norwood Rd. j: Največja slovenska trgovina | J zavod. I H' Razdeljena v dva. dela ln v polni meri s najfinejšimi pripravami t j; preskrbljena. Trgovina sa nakup pohlfetva. orodja, premog, posod«, T H • barve, stekla ln drugo. Pogrebni zavod J« s nsjflnejilml prlpravsod f j' preskrbljen. Ml preskrbujemo najlepše sprevode v zadovoljnoat f 4 \ ljudij sakar Imamo bres števila zabval. Za vsaki slučaj Imamo dva I * ■ ambulance ln fina koJlje. Trgovina odprta noč la dan. Se pripora* ♦ j! čam vsem Slovencem ln slovenskim druitvom. Z j: ^rc Mi. A. G rdi m a, ff^M j t Naznanilo za možt in vino 1 J J ... ji Trr- ...... .............................mmmnm*0>*0 5 Vsem prijateljem naznanjava, da sva kupila vsake vr- jI S ste grozdja v Euclid Bregovih, kjer raste najboljše gro- | » zdje. Zatorej uljadno vabimo vse nase odjemalce, da se i oglasijo pri nas, predno sedruigam obrnejo. Cene so: Navadno rudece iz Concord grozdja..----30< gal. 1 Ž f Belo vino Niagara in Catavba grozdje.....40< gal. 1 S Belo Delaware Salen in Cal. Risling.....50< gal. | J Kdor zeli naročiti, prodajamo tudi grozdje na tone. iz ^^ ® ^^ ^^^^ O ^ t C T^ _Mi naroena, flilljiMil^ML £L "• 11 • ■ B^ itn. dk j i