Štev. 133.	V	Ljubljani,	v	soboto	dne	11.	novembra	1911.
Posamezna številka O vinarjev.
Farja izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina g dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18‘—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30*—. — Naslov: UpravniStvo »Zarje" v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in  	od	6.—7. zvečer.	::
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petltvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, 11., uradne ure za stranke od 9,—12. dop. In od ‘/26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste
Leto I.
Prestolonaslednik.
. četrtek Je >ra0l nemški državni zbor kritično sejo in iz berolinske parlamentarne palače je padla temna senca preko vse Evrope. Maročansko vprašanje, ki je dolgo grozilo svetovnemu miru kakor mitična pošast, je rešeno; ali v tej rešitvi ni garancije za mir, temveč nova. morda še večja nevarnost. Kar se je v četrtek govorilo v zbornici, je večidel ostenta-tivna provokacija, ki postaja tem nevarnejša, ker je najbolj očitne hujskarije odobraval prestolonaslednik, kakor da so bile izrečene naravnost v njegovem.imenu. Danes sicer poročajo. da je cesar Viljem zaradi tega ostro pokaral svojega sina. ali med tem je brzojav že naznanil besedilo Hertlingovega in Hejdebran-dovega govora in aplavdiranje prestolonaslednika Viljema v Pariz in London, in vtiska, ki ga je napravilo rožljanje s sabljo na Angleškem in Francoskem, ne bo izbrisalo cesarjevo svarilo.
Kancelar Bethraann Hollweg je imel, kakor smo že poročali, skrajno nesrečen dan. Zagovarjati je imel pogodbo s Francijo zaradi Maroka, a še preden je nastopil v parlamentu, so znamenja kazala, da bo njegovo stališče skrajno težavno. Načelnik kolonialnega urada Lindequist je že prej odstopil, češ da ne more maroške pogodbe take, kakršna je, zagovarjati v parlamentu. Potem je prišlo v javnost, da je prestolonaslednik s svojimi brati nasprotoval popustljivi politiki v maročanskem vprašanju. V časopisju je bila kritika pogodbe večinoma zelo neugodna. Vlada je vpričo vseh teh neugodnih simptomov sklenila, da ne predloži pogodbe parlamentu na odobrenje, temveč le na znanje. Tako se je z neustavnim korakom rešila nevarnosti, da bi bil parlament odklonil pogodbo, ni pa mogla preprečiti uničujoče kritike, ki bo Bethmaunu v kratkem pokazala pot v penzijo in ki je razmerje Nemčije do Francije, zlasti pa do Anglije silno poostrila.
Nemški vladi se godi prav, to je gotovo. Ko je odposlala topničarko »Panther" v Aga-dir, je hotela žugati, potem pa se je morala korak za korakom umikati. Ali njena glavna napaka ni bila v retiriranju, temveč v žuganju. Bilo je blazno ogroževati mir Evrope zaradi maročauskega vprašanja; toda militaristične hujskače je spravila s tem v delirij. Ker pa ni imela moči, da bi res mobilizirala proti Angliji in proti Franciji in morda še na katero stran, je bila blamaža neizogibna. Nazadnje je morala prositi celo socialistično internacionalo, da bi posredovala in nastopila proti vojni.
Taka politika se je morala končati s polomom in se je v resnici tako končala. Zadnjo uro so zapustili kancelarja tudi konservativci, ti 80 vedno njegov najmočnejši steber in njihov govornik Hejdebrand je nastopil proti vladi s tako silo, kakor da je imel govoriti proti socialnim demokratom. Njegov govor pa je bil tudi poln fanfar čez mejo. Grmel je tako, kakor da hoče nemudoma napovedati vojno Angliji in Franciji. „Ne živim v iluziji, da ne goji Francija več upanja na revanšo..! Kar nam zavaruje mir, ni sporazum, temveč nemški meč in vlada, ki je vsak hip pripravljena porabiti ta meč . . .“ Tak je bil ton njegovega govora, ki ga je napolnil z besnimi provokacijami in zaključil s patetično vojno grožnjo.
Kadar je govoril o meču in kadar'je žugal Angliji in Franciji, je pa prestolonaslednik aPlavdiral v dvorni loži in se sklanjal tako, da ni mogla zbornica prezreti njegovega ploskanja.
Heydebrand in princ Viljem ne napravita vojne in ogromna večina nemškega naroda go-\°1V0 °e,ze'i kakšne militaristične pustolovščine. Ali kljub temu, da je prestolonaslednikova domišljija vse prevelika, so take očitne demonstracije v sedanjih časih nevarne in otežčavajo iskreno zbližanje držav pogostoma bolj kakor resni dogodki. Princ Viljem nima ustavne odgovornosti; to vedo v inozemstvu. Vedo pa tudi, da bo on danes ali jutri naslednik cesarja Viljema in politiko prestolonaslednikovo zasledujejo marsikod bolj pazno in skrbno, kakor politiko vladarjev.
Prvo posledico, ki jo bo imela nesrečna Bethmannova diplomacija, je pa označil vodja nacionalnih liberalcev Bassermanu, ki je s poudarkom zahteval pomnožitev mornarice.
Do nemških državnozborskih volitev ni več daleč. Kar se zdaj sliši v zbornici, so deloma že volilni govori in spoznava se, s kakšnimi parolami pojdejo stranke v boj. Naloga, ki jo bo imela nemška socialna demokracija v tej borbi, je važna za Nemčijo in — za Evropo.
Tatarska vlada v Bosni.
Sarajevo, 5. novembra.
Vsej Evropi so povedali, da je Bosna postala ustavna dežela. Vso Evropo so nalagali, zakaj v Bosni vlada najnesramnejši absolutizem, ki si ga je moči misliti. V sarajevski vladni palači se norčujejo iz vse ustavnosti in se brigajo za zakon toliko kolikor za lanski sneg. In to jim je mogoče, ker je naša ustava prava karikatura konstitucije, ker naš sabor že po svoji osnovi nima nobene prave kompetence, ker si nadalje meščanske stranke v saboru ne znajo pridobiti veljave in ker vedo pri vladi, da imajo v Avstriji in na Ogrskem temveč zaslombe, čim bolj ovirajo vsako svobodo v Bosni.
Danes je hotela socialno demokratična stranka prirediti tukaj protestni shod proti vojni. Vladni komisar za Sarajevo je prepovedal ta shod. Nato je stranka poslala depu-tacijo na vlado, da se pritoži in da izposluje dovoljenje za shod. Zakaj po zakonu ni bilo niti sence za prepoved. Deputacijo je sprejel civilni adlatus baron Benko in je kratkomalo odgovoril: Ne!
Dejal bi človek: To ni nič posebnega. Tudi v Avstriji prepovedujejo shode. Seveda, s krivico, ki se godi na enem kraju, se ne more opravičevati krivica na drugem krajii. Ali tu je še nekaj drugega. Prepoved sama po sebi je že nezakonitost, proti kateri je treba protestirati. Ali še značilnejši kakor prepoved sama, je način, s katerim je baron Benko sprejel deputacijo in ji naznanil, da ne dovoljuje shoda.
„Takih shodov enostavno ne dovoljujem" — to je bila njegova utemeljitev. Zakon jih dovoljuje. Ali baron Benko ne. In baron Benko je več kakor zakon.
Izplača se navesti nekatere stavke plemenitega gospoda: »Vi govorite proti militarizmu ; to so fraze in deklamacije." — »Vi pojdete na vojno, kadar vas pokličejo; kaj torej deklamirate?" — »Dovolil vam bom shode o draginji, o povišanju plače in kar se tiče delavskih interesov." — Naj dela ves svet, kar hoče, mi bomo ravnali po svoji volji."
To je le nekoliko primerov. Mislimo pa, da se po njih lahko dovolj natančno spozna, kakšna je ustavna vest naših gospodarjev. Baron Benko si kot privaten človek lahko misli, da je- militarizem ideal in lahko smatra vsako besedo proti njemu za frazo in deklamacijo. Ali kot vodja uprave ima biti objektiven na-pram vsaki stranki. Kakor imajo drugi ljudje pravico, da drugače sodijo o ženski lepoti kakor on, tako imajo tudi o militarizmu lahko drugo mnenje. In če ga hočejo izreči na shodu, imajo po zakonu pravico do tega. Baron Benko pozablja, da ima ljudstvo po zakonu kratkomalo zborovalno pravico, ne pa pravico do takega zborovanja, ki je vladnemu predstojniku všeč.
Absolutizem se je v naših veljakih tako uživel, da baron Benko niti ne čuti, koliko predrznosti tiči v tem, če hoče samovoljno odločevati, kaj so in kaj niso delavski interesi. 0 tem imajo pač soditi delavci sami. In sarajevski proletariat ne bo mirno prenašal te samovoljnosti. Delavstvo v Bosni in Hercegovini si je znalo priboriti zborovalno pravico in jo bo znalo tudi braniti.
Ali dobro bi bilo, da bi se Avstrija tudi nekoliko bolj pobrigala za razmere v tej deželi. Avstrijski in ogrski kapitalizem nas smatra za kolonijo. To dobro vemo. Toda celo s tega stališča je nezmiselno, kar se tukaj uganja. Shodi, kakršnega smo hoteli prirediti tukaj, se vrše danes po vsem Balkanu. Na Dunaju in v Budimpešti si pa ne smejo domišljati, da je Bosna ograjena s kitajskim zidom in da se tukaj nič ne ve, kaj se godi drugod po svetu. Kaj mislijo, da se vezi z monarhijo utrjujejo, če mora ljudstvo gledati, da uživajo narodi povsod več svobode, kakor tukaj?
Avstrija je storila v Bosni in Hercegovini toliko grehov, da bi le sama sebi koristila, če
bi jih začela popravljati. Ako si je pridržala toliko kompetenc, da ima več vpliva na bosanske razmere kakor domače prebivalstvo in domači sabor, bi bila njena dolžnost, da se tudi briga za te razmere in da ukroti divjake, ki jo tukaj zastopajo. To bi bila njena dolžnost v njenem lastoem interesu. Ali kakor je videti, nimajo v Avstriji tega spoznanja.
V Bosni pač nimamo strahu. Ne bojimo se Benkotov in drugih tirančkov in dostikrat smo že pokazali, da se znamo bojevati. Socialna demokracija se je v Bosni in Hercegovini razvijala ob uajhu]šein pritisku in je postala krepka stranka. Da je ljudstvo v tej deželi doseglo nekoliko pravic, je največji uspeh socialne demokracije in naša bojevitost ne bo minila na ljubo Benkotorn in enakim živim relikvijam reakcije. Ali v Avstriji naj vendar vedo, kako opravljajo njeni pionirji tukaj »kulturno delo."
▼ Pošljite naročnino, W če je še niste! J  
NOVICE.
* Ukradeno dlnamltne patrone. Pred-včeranjim so opazili na brigittenavskem kolodvoru na Dunaju, da je poškodovan pečat na vagonu, ki je prišel s kolodvora v Matzleins-dorfu in je imel napis : »Previdno 1 Bazstre-lila !“ Neznani storilci so vlomili v voz, odprli zaboj z napisom »dinamit" in ukradli dva kilograma težek zavoj s 40 dinamitnimi patrona-mi. O tatovih doslej ni nobenega sledu.
* Policijska straža Je rešila življenje. V sredo 8. t. m. zjutraj je prišel na Dunaju 15 letni mizarski ačenec Nikolaj Priza v delavnico svojega mojstra Petra Hlatkega, da bi v peči zakuril ogenj. Ko je prižgal drva mu je padel goreč ogorek na velik kup obla-nja, ki je takoj pričelo goreti s plamenom. V delavnici sta bila tudi mizarski pomočnik Fr. Hlatky in 52 letna delavka Ana Crust. Ogenj se je tako brzo razširil, da je onemogočen povratek skozi vrata ; druga vrata so bila zaprta, ključa pa nikjer ; tudi beg skozi zamreženo okno je bil nemogoč. Vse tri osebe so bile v smrtni nevarnosti. Tedaj pa sta zaslišala obupne klice policijski nadzornik Trager in stražnik Schnegelberger. S pomočjo občinstva sta raztrgala omrežje na oknu, udrla v delavnico in spravila iz nje vse tri osebe, ki so se bile že onesvestile in jih rešila gotove smrti
* Samomor in posknšen umor. V sredo 8. t. m. je v dunajskem Pratru v svoji sobici mlad mož z nožem težko ranil svojo ljubico, nato pa je sebe z istim orožjem usmrtil. 21 letni pisarniški slugu Anton Hollaus je stanoval v tisti hiši, kakor Id letna Julija Florschitz, ki je služila za deklo pri gospe Kornblttk. Med njima se je razvilo ljubavno razmerje. V sredo ob dveh je zvabil Hollaus deklico v svoj kabinet pod pretvezo, da mu pomaga nesti kovčeg. Naenkrat zasliši Hollan-Rova gospodinja stokanje in zdihovanje iz kabineta. Kmalu nato pa prileti deklica vsa krvava iz sobe, iz prsi ji je tekla kri; hitela je na cesto. Medtem so udrli sostanovalci v sobo in so našli mladega moža mrtvega v krvavi luži na tleh. Težko ranjeno deklico so oddali v bolnico. Vzrok krvavega dejanja je neznan.
* Truplo ustreljenega brata. V Dorn-birnu je prejšnjo soboto 21 letni Huber iz neprevidnosti s puško ustrelil svojega 17 letnega brata. Iz strahu pred kaznijo je obenem s svojci strašno spačil bratovo truplo, ga spravil najpreje na hišno verando, ponoči pa so ga zavleki na oddaljeno cesto, kjer so truplo zjutraj našli, ne da bi mogli spoznati, kdo je umorjenec. Slednjič je Franc Huber spoznal v umorjencu svojega brata. Vso Huberjevo rodbino so prijeli, mati je dejanje že priznala, drugi pa trdovratno taje.
* Zrakoplov Je prevozil 1700 kilometrov. V Altsauckenu v Nemčiji se je spustil na zemljo v nedeljo dne 5. t. m. francoski zrakoplov »Picardie* z zrakoplovcema Bum-pelmeyerjem in Bienaimčjem. Zrakoplov se je bil dvignil v nedeljo zjutraj v Oompiegnu in je plaval v višini 1600 metrov proti Peterburgu. Zaradi ugodnega viharja je letel zrakoplov z neznansko naglico nad 100 kilometrov na
uro. Opoldne je dospel zrakoplov v Svinemtinde, nakar je krenil proti Kurlandiji. V teku 16 in pol ure je prevozil zrakoplov 1700 kilometrov in je s tem dosegel svetovni rekord.
* Milijonski konkurz švicarskega konzula. V Galacu je prišel žitni trgovec d’ Aujord’hui, ki so mu bili poverjeni posli švicarskega konzula, v konkurz. Primanjkljaj znaša 2,600.000 frankov.
* Klanje Evropejcev v Angoli. Iz Li-sabone poročajo o klanju Evropejcev v portugalski koloniji Angoli. Domačini so zažgali naselbine in pokradli vse, kar jim je prišlo pod roke. V okolici Kassaja in Kassere so napadli bojeviti rodovi naselbine ter trpinčili in pomorili več Evropejcev. Narodnosti umorjenih Evropejcev še niso doguali. Med naseljenci vlada strah in groza.
* Strahovit potres v Transvaln. V transvalskem rudniku Primroza je strahovit potres zasul 200 delavcev. Z rešilnimi deli uiso mogli začeti, ker se boje nadaljnih potresnih sunkov. Blizu jame je na tisoče svojcev zasutih rudarjev, ki bi radi zvedeli o njih usodi. Ni mnogo upanja, da bi katerega izmed zasutih rudarjev spravili živega na dan.
Ljubljana in Kranjsko.
— Dr. Šušteršič je včeraj govoril v državnem zboru in s klerikalnega stališča je njegov govor morda prav imeuiten. Klerikalno stališče je posebnost kakor klerikalni okus in če imenuje »Slovenec" Šušteršičev govor »velepomemben" in ga dobro tretjino tiska debelo, pa pod dvojnim naslovom, vendar še ni dokazano, da bi morali soglašati z njegovim mnenjem. Dr. Šušteršič je govoril diploma-tično, ali rabil je odločne besede. Izza tega govora gredo klerikalci lahko v vladno večino ali pa v opozicijo, ali kaj se mora zgoditi, da bodo podpiraii vlado, to je previdno zamolčal. Dejal je, da nobeden od ministrov Sttirgkho-vega kabineta ne uživa niti najmanjše trohice zaupanja v Hrvaško-slovenskem klubu, ali modro je vpletel »morebitne osebne kreposti" ministrov. Nezaupanje je dobro za kretnjo na levo, z osebnimi krepostmi se lahko utemelji obrat na desno. Dr. Šušteršič je dejal, da brez. njegovega kluba ne pojde, kar je lahko reči, ker obstrukcija ni velika umetnost; ali kaj se mora zgoditi, da bi šlo z njegovim klubom, je še vedno neznano. Zakaj če naglaša klerikalni vodja, da ni v programnem govoru ministrskega predsednika niti besedice o dalmatinskih železnicah, je to ilustracija in drugega nič. Šušteršičev govor je celo prav podoben StUrghkovemu. Patetične besede, pa malo jedra. Seveda bo klerikalno časopisje označevalo za velepomembne besede svojega generala, »da mora biti večina enega duha, organična in vitalna"; ali to je teorija kakor Sttirgkhove filozofije o namenu parlamenta. Bazlika je morda ta, da je Sttlrgkh teoretiziral, ker drugače ni znal ali pa ni mogel. Šušteršič pa je teoretiziral, ker drugače ni hotel.
— Klerikalno glasilo se jezi, če se časih bavimo z njegovo stranko ali pa z njegovo modrostjo, pa nam hoče dajati dobre nauke. Te odklanjamo v vsej skromnosti, ker ne pišemo za »Slovenca", temveč za svoje čita-telje in nam »okus" klerikalnega glasila ni prav nič merodajen. List, ki ne more pretrpeti ne da bi denunciral svoje nasprotnike, mora še dolgo likati svoj okus, preden bo kompetenten za take nauke. Listu, ki mora vedno pisati na komando in ne sme nikdar imeti svojega mnenja, ker pride sicer takoj nasproten ukaz, se tudi nič ne podaja očitanje prepisavanja, zlasti ne, če je to očitanje naravnost iz trte izvito. Kako ugaja ali ne ugaja klerikalnemu glasilu pisava »Zarje", nam je seveda precej vseeno ; ljubše nam je vsekakor, če mu ni všeč. Kadar se slučajno zgodi, da se sklicuje na nas, imamo zmiraj neprijeten občutek; kadar je »Slovenec" nezadovoljen z nami, smo zadovoljni sami s seboj.
— Na Martinov veder, ki ga priredi v soboto, dne 11. novembra 1911 v prostorih restavracije »Internacional" na Besljevi cesti št. 22, vabi vse sodruge pevski odsek »Vzajemnosti". Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 30 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
— Konzumno društvo za Ljubljano in okolico opozarja vse člane, da do 15. nov. prineso članske knjižice ter dividendne znamke v ono prodajalno, kjer kupujejo. Za znamke
s knjižico dobe prejemno potrdilo. Po 15. novembra se ne bo znamk nič več sprejemalo.
— Dražba kolesnih tatov prijeta.
Npkaj let sem se nenavadno množe tatvine koles. V letošnjem letu je bilo ukradenih od aprila do danes koles v vrednosti za 1960 K. Večina koles je bila na ulici brez nadzorstva, tako da so zbudile v nepoštenem človeku rado-voljne želje. Zdaj pa se je policiji posrečilo, da je prijela dobro organizirano družbo kolesnih tatov, sestoječo iz četvero mladih fantov. V pondeljek je aretiral na Hrvatskem trgu stražnik zaradi postopanja 16 letnega Jožefa Založnika, ki je bil ušel svojemu mojstru. Policijske poizvedbe so dognale, da je Založnik tisti tat, ki je izvabil nedavno desetletnemu dečku na glavni pošti desetkronski bankovec in ki je dne 8. okt. mizarskemu vajencu Ivanu Konciliji in 22. sept. tesarskemu vajencu Trampušu pokradel kolesi. Obedve kolesi je še tisti dan prodal v Hrastjah za 70 krou. Založnik se je klatil skoro en mesec okrog in je sprva spal v neki gostilni v Kolodvorski ulici kjer se je izdajal ža mehauika Alojzija Zalarja iz Dolenje vasi, da ne bi prišel policiji v roke. Ko je gostilno zapustil, je. v naglici še ukradel gostilniškemu slugi klobuk, hlapcu pa hlače in britev. Po tej tatvini je prenočeval v hlevih in šupah. Policiji se je posrečilo, da je čez dva dni izsledila še ostale člane tatinske družbe. V.vestibulu glavne pošte je prijela 161etnega ključavničarskega vajenca Rudolfa čemažarja iz Trnovega, ki je pred tremi meseci poneveril svojemu mojstru 20 kron in izmaknil svojemu bratu 100 krou, nakar je pobegnil. Prav tako je prijela policija tudi 13 letnega učenca Pavla Tepino iz Spodnje Šiške, ki je ušel iz Rakovnika. Četrtega 17 letnega mizarskega vajenca Viktorja Stibila iz Spodnje Šiške, je zvečer prejel v deželnem gledališču detektiv, ki ga je bil ves dan zasledoval. Nadaljne poizvedbe so dognale, da se je udeleževal tatvin tudi brat enega izmed prijetih tatov. Tatinska družba je bila ponoči večinoma v Spodnji Šiški. Po dnevi so oprezovali fantalini po mestu, kje bi videli kolo brez nadzorstva in so se drzno odpeljali na ukradenem kolesu. Pred kratkim je ukradel eden izmed vajencev kolo mizarskemu vajencu Pavlu Igliču iz veže v Kolizeju. Ker ni mogel dobiti kupca, se je odpeljal s kolesom na ljubljansko polje, kjer ga je skril pod kozolcem in ga pokril s senom, da mu ga nihče ne ukrade. Navzlic temu mu ga je še tisto noč ukradel njegov tovariš Stibil, nakar se je odpeljal zjutraj v Brezovico in prodal kolo nekemu čevljarju za 40 kron. Policija sluti, da so izvršili ti mladi ljudje še več tatvin. Posamezni Člani tatinske družbe so pose-tili tudi Gorico in Škofjo Loko. Po vsaki tatvini kolesa se je odpeljal tat za par dni z železnico iz Ljubljane, Predvčeranjem popoldne je izročila policija mlade tatove deželnemu sodišču.
— Podružnica „VzaJemnosti“ v Škofji Loki vrlo dobro napreduje. Število članov narašča od dne do dne. Da bo tudi v škofjeloško klerikalno močvirje, katero je obdajala navidezno neprodirna tema klerikalizma, prodrla prej ali slej socialno demokratična misel, in da bo tudi naše ljudstvo, delavci kakor kmetje, prej ali slej spoznalo svoje prave sovražnike, to se je vedelo že davno. Toda da pride to tako naglo brez vsakega hrupa, brez vsakega daljšega pripravljanja, tega ne bi bil nihče mislil, kdor količkaj pozna razmere v Škofji Loki in okolici. Že ime namiguje, da je to rezdvomno ultraklerikalno gnezdo. Toda spoznanje je prišlo. Čudno pač ni, da so se ljudem začele odpirati oči tudi pri nas, kajti draginja — ali tista „svetovna kalamiteta“ kakor jo označujejo razni Šušteršiči in Kreki, tudi pri nas ni nič manjša kakor drugod. In da se ljudstvo tudi v Škofji Loki, kljub vsem „Domoljubovim" pripovedkam, ni dalo natve-ziti, da ni draginje, da je ljudstvo le preoh-jestuo itd.-, je razumljivo, kajti kdo mi more reči, da nisem lačen, ko jedva toliko zaslužim, da se družina enkrat na dan do sitega naje? Med drugim so pa tudi brali, da se posebno čez rdečkarje kregajo, da zahtevajo odprtje meja itd. Tedaj pa je postalo ljudstvo pozorno. Kdo pa so ti rdečkarji? Saj imajo popolnoma prav, če zahtevajo zase in za svoje družine življenja. Ali bi se ne mogli tudi mi pridružiti tistim, ki stavijo opravičene zahteve? In, evo, pridružili smo se, kolikor je pač v naših močeh. Res je sicer, da se nimamo povoda hvaliti, če imamo podružnico ..Vzajemnosti" in če je par železničarjev organiziranih, vendar smo kljub temu lahko ponosni, kajti to za nas ni navaden napredek, temveč skok, in poleg tega so se še uresničile besede, ki so bile nekje zapisane, da: Ne bo dolgo, ko se bo tudi po sor škem polju jelo žariti in rdečiti v strah in grozo vsem mračnjakom! Sveta naloga vseh novih sodrugov pa je, da vztrajajo pri započe-tera delu, da pridobivajo novih sobojevnikov ter da jih priklopijo mogočni vojski mednarodnega proletariata! Sodrugi naprej 1 naprej po jasno začrtani poti! Pokažimo s tem, da so v Škofji Loki tla, na katerih se hoče zbirati vojska, da prej ali slej porazi svojega sovražnika — to bo najboljši odgovor poklerikalje-nemu „Gorenjcu".
— Otrok je zgorel. V Jeličinem vrhu nad Idrijo so pasli štirje nedorasli Gantarjevi otroci par volov. Kakor imajo pastirji navado so si zanetili ogenj, da bi pekli krompir. Ko se je najstarejši otrok, 8 letni deček, za par hipov oddaljil, da bi pogledal za voli, se je užgala obleka 4 letne Frančiške, ki je bila kmalu vsa v plamenu. Mati je naglo pritekla in bežala z otrokom domov, kjer je kmalu umrl.
— Cigani so izvršili vloin. Janezu Tolarju iz Podkorita pri Bohinjski Bistrici je bilo dne 3. t. m. ponoči ukradenih iz zaprte kuhinje 52 prekajenih klobas, okolo 7 kilogramov sladkorja in več drugega špecerijskega blaga v vrednosti 34 kron 60 vinarjev. Vloma so sumili cigana Viljema Segerja iz Zapog na Koroškem, v družbi katerega sta bila tudi 20 letna ciganka in 171etui cigan. Ta ciganska družba je prejšnji dan prosjačila pri Tolarju in se je ušatorila nedaleč od njegovega doma. Prejšnjo nedeljo je zasledil orožnik cigansko trojico v gozdu pri Gornjih Daujah. Ko so cigani orožnika zagledali, so ustrelili nanj iz revolverja, a ga niso zadeli. Nato so zbežali in pustili za sabo 13 prekajenih klobas, sladkor, kavo in še nekaj drobnarije.
— Iz poštnega voza okradeno vrečo so našli. Posestnikov sin Ude je šel po travniku pod cesto, ki vodi iz Žabjevasi v Gotno-vas. V velikem kanalu, ki je narejen pod cesto v vsej širini, je zagledal vrečo in okolo nje polno pisem in časopisov raztrganih. Ker se mu je ta najdba nekoliko čudna zdela, je javil zedevo mestni straži v Novem mestu, ti pa orožnikom, poštnemu uradu in sodišču. Odposlanci teh uradov so se takoj podali na lice mesta in res našli ukradeno vrečo z vso vsebino, le denarnega pisma z 10 000 K ni bilo v vreči, ker so ga vzeli dozdaj še neznani storilci s seboj. Ljudje so splošno mnenja, da so nalašč podvrgli storilci to vrečo v kanal, da bi sledove pokazali na napačno stran.
— Pri padca se je težko poškodoval. Na Javorniku sta se med delom hudo sprla mlada kovinarja Ivan Grajbelj in Ivan Mežnarec. Grabelj je zgrabil za klešče in jih zagnal Mežnarcu v obraz. Mežnarec se je hotel nasprotniku umakniti, pri tem pa je padel vznak na tla in je z glavo tako močno udaril po železni tračnici, da se je poškodoval jako nevarno in obležal nezavesten. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
Samo najboljše blago kupuje ob enakih cenah, vsaka pametna gospodinja, kajti ko bi ravnala drugače, bi ne bila pametna. Kolinska kavna primes je najboljši in najizdat-nejši kavni pridatek in se je zato vsem našim gospodinjam splošno priljubila. Dobiti jo je že v vsakem gospodinjstvu. Eua glavnih prednosti Kolinske kavne primesi je ta, da kava, ki ji je pridejana Kolinska kavna primes, porabi manj sladkorja, kar je posebno zdaj, ko se sladkor tako zelo draži, velike važuosti. Našim gospodinjam Kolinsko kavno primes toplo priporočamo 1
Elektrokincmatograf „Ideal". Spored za soboto 11., nedeljo 12. in ponedeljek 13. novembra : Pridelovanje anan. (Prekrasen nar. posnetek.) Vrtnar dedič. Otroško srce. (Senza-cijska drama.) Kapitan Katica. (Senzacijska drama) Fric spi pod milim nebom. (Jako ko-mičuo.) Pripravlja se Princesa Cartonche, knjeginja tatov.
Poročila iz bolnice usmiljenih bratov v Linču omenjajo: Pri različnih boleznih v spodnjem dela telesa se je z jako dobrim odvajajočim učinkom vporabljala naravna Franc Jožef-voa grenčica. Ta ,Franc Jožef-ova" voda zasluži tedaj pozornost vseh zdravnikov.
Občinska seja v Trbovljah.
Preteklo soboto je bila pod predsedstvom župana g. Voduška v Trbovljah seja obč. odbora.
Po otvoritvi zadnjega zapisnika je gosp. župan Vodušek ex praesidio poročal, da so se vsi sklepi zadnje seje izvršili.
K tretji točki dnevnega reda; ProraČnn za leto 1912 je poročal v imenu finančnega odseka gosp. Kramar, in se je skoro pri vsaki postavki razvila živahna debata.
Proračun, ki ga je sprejel občinski odbor izkazuje izdatkov: 105.331 K in sicer se raz-dele tako le:
1. Vzdržavanje in oprava občinskega premoženja. Vzdržavanje občinskih poslopij:K 1000.Izpopolnitev premičnin: K 200. Davki in pristojbine: K 1352. Skupaj: K 2552.
2. Splošni upravni stroški. Funkcijska nagrada županu :	K 1400. Nagrada občinskim svetovalcem : K 1400. Plača občinskemu tajniku: K 2179. Plača občinskim stražnikom in slugami: K 8856. Snaženje, kurjava in razsvetljava uradnih prostorov: K 430. Pisarniške potrebščine, tiskovine, razglasi in poštnina: K 1000 Pohištvo, zakoniki, knjige ; K 50. Obleka za stražnike : 840 K. Zavarovalnina za občinske uslužbence: K 936. Skupaj K 16.791.
3. Javno varstvo. Oprava in vzdržavanje občinskega zapora: K 40. Nagrada z& ponočne čuvaje: K 600. Odgonstvo: K 50. Skupaj: 690.
4. Sejmsko redarstvo. Ogled mesa: K
312.
5. Požarno redarstvo. Subvencija požarnim brambam: K 1500.
6. Zdravstvo. Plača občinskemu zdravniku in občinski babici: K 5040. Plača ogledniku mrličev: K 1076. Nagrada koujaču: K 100 in ogledniku živine: K 160. Izolirnica in razkuževanje: K 9000. Skupaj: K 15.376.
7. V nbožno blagajno: K 8000.
8. Naprava cest In stroški za vodne stavbe. Stavba novih cest, mostov i. t. d-: K 2000. Vzdržavanje cest, mostov itd.: K 2000. Javna razsvetljava: K 3200, Plača cestarjem: K 2868. Nagrada cestnim referentom : K 500. Skupaj: 10.700
9. Poljedelstvo In živinoreja. Vzdržavanje plemenskih bikov : K 800.
10. Pouk, prosveta in umetnost. Ljudsko šolstvo; 35.700.
11. Vojaške zadeve. Za nastanitev vojaštva: K 50.
12. Občinski dolgovi. Obresti: K 250, Vračilo: K 5000 Skupaj: K 5250.
13. Vremenski dogodki in izredne sile. K 300.
14. Drnge zadeve. Poprava občinskega mlina K 2000. Uprava pokopališča; K 2000. Najemnina za policijsko stražnico: K 360. Razne renumeracije K 2940. Skupaj: kron 7300.
Dohodki so preračunani na K 7.926 in sicer se razdele tako-le:
1. Približen blagajniški prebitek kon-cencem leta: K 4.000.
2. Zakupnina od občinskih zemljišč: K 960.
3. Najemnina od občinskih poslopij:
K 1,316.
4 Zakupnina občinskega lova: K
100.
5. Pristojbina za sejmišče: K 50.
6. Grobnina od občinskih pokopališč: K 1500
Primankljaj v znesku K 97.405 se pokrije z dokladami, ki se zvišajo od 75 °/o na 78%.
O predlogih, ki so bili vloženi tekom proračunske razprave in o nadaljnih točkah dnevnega reda objavimo poročilo vsled skopo odmerjenega prostora prihodnjič. (Konec prih.)
Štaj epsko.
— Eksces stražnika. (Dopis iz Trbovelj.) Nekam čudna afera se je dogodila v Trbovljah II. na praznik dne 1. t. m. ob 11. ponoči. Nekega samskega rudarja, ki se je nahajal ob tem času v družbi dveh tovarišev na cesti, je stražnik Groser aretiral in odvedel v občinski zapor, kjer ga je vpričo svojega tovariša pretepal. Drugi dan popoldne so ga zopet izpustili. Kakor fantje trdijo ni bilo za aretacijo nobenega povoda: vsi trije so bili trezni in popolnoma mirni. Kakor čujemo, se je izvršila aretacija iz maščevanja zaradi neke Iju-bavne zadeve. Prizadeti naj si zapomnijo, da so za poravnavo zadeve, za katero pravzaprav gre, poklicani drugi faktorji, ne pa občinski stražnik. O aretaciji sami in pa o sirovem ravnanju v občinskem zaporu pa zahtevamo strogo preiskavo, ker takih policijskih ekscesov ne bomo trpeli.
— Tri otroke je umorila. V Gostingu pri Gradcu so orožniki prijeli 29 letno šiviljo Marijo Poseki, ki je bila umorila troje svojih novorojenih otrok. Poschlova je štirikrat porodila, živi pa samo najstarejši otrok, štiriletni Hans, druge tri otroke pa je mati takoj po porodu zadavila. Že prejšnje leto so bile govorice, da bo Poschlova porodila Ker pa o njenem porodu ni bilo nič znanega, so slutili ljudje, da je morala otroka kako odstraniti. Zdelo pa se je, da govorice nimajo prave podlage. Letošnje poletje je bila Pbschlova zopet v blagoslovljenem stanju. Kljub temu pa se ni prav nič varovala in je opravljala vsa težka dela. Začetkom tega tedna pa so ljudje po več tednih Poschlovo zopet videli, a je bila zelo izpremenjeua in ji je obsežnost telesa precej upadla. Ker pa o otroku zopet ni bilo nikakršnega sledu, so se zopet pričele pojavljati sumljive govorice. Na podlagi teh govoric je orožniški stražmojster zaslišal Poschlovo, ki je sprva vse tajila, kmalu pa se je zapletla v huda protislovja. Končno je med krčevitim jokom priznala, da je zadavila zadnjega novorojenega otroka in pred tem še dva novorojenčka Trupla novorojenčkov je potem zakopala v drvarnici pod premogom. Stražmojster je napravil na podlagi te izpovedbe ovadbo in res je našla graška komisija na imenovanem mestu v vlažni jami troje otroških trupel. Eno truplo je bilo še sveže, druga dva pa sta bila že močno strohnela. Morilko so izročili dež. sodišču v Gradec. Poschlova je imela razmerje z voznikom Kosom, ki je bil oče njenih otrok. Ta se je sam javil orožnikom, ko je zvedel, da ga iščejo. Kos odločno taji, da bi bil vedel kaj o zločinih svoje ljubice, ker mu je bila Pbschlova vedno dejala, da je imela mrtev porod.
— Neprevidno ravnanje z orožjem.
V Skaličah pri Konjicah se je igral M^ks Pavlič neprevidno z izposojeno pištolo. Pri tem
sta ga opazovala njegov brat Mihael in Mihaelov prijatelj: Maks Pavlič je iz neprevidnosti pištolo sprožil in kroglja je zadela njegovega brata v trebuh, da se je zgrudil težko ranjen. Oddali so ga takoj v bolnico, da ga operirajo.
Koroško.
— Priznano zastrupljenje. Pred celovško poroto je bil pred par leti obsojen kaplan Maček na 15 let težke ječe, vsled obtožbe ga je zastrupil župniku v Piilstu mašno vino in ga tako spraviti s sveta. Kaplan je takrat dosledno tajil. Sedaj pa je priznal, da je res storil, kar se mu je očitalo.
Trst.
— Tržaški sodrugi so vabljeni, da se gotovo udeleže zborovanja strankinih pristašev, ki bo v torek dne 14. t. m. ob 8. zvečer v delavskem domu II. nadstr. (Rdeča dvorana). Dnevni red je z ozirom na bižajočo se deželno konferenco izredno važen. Nihče naj torej ne manjka.
— „Kaj pomagajo lepe ideje, ako jo želodec prazen ?“ To je izrekel samjdr. Ry-bar na svojem nedeljskem shodu, kjer je govoril o političnem položaju. Izrekel jih je na račun socialne demokracije, češ: Socialna demokracija ima polno lepih idej, pa ne ve, da je želodec najglavuejše vprašanje. Ni dolgo, kar nam je ravno dr. Rybaf očital, da ne vidimo na svetu nič drugega kot želodec in da smo brez vsakih idealov. Dr. Rybar se je preobjedel socialistov, pa so mu ostali v želodcu. To je nevarna bolezen in težko bo od nje okreval.
Umetnost in književnost.
Iz pisarne slovenskega gledališča.
Jutri v soboto se poje B. Smetane komična opera .Prodana nevesta" za nepar-abonente. — V nedeljo popoldne se poje ve-lezabavna Jean Gilbertova opereta „Sramež-1 j v a Suzana", (izven abonnementa za lože nepar) ; zvečer prvič na našem odru Jak. Špi-carja izvirna ljudska igra „Kralj Matjaž", (za p a r-abouente).
— Komorni koncert Sevčlkovega kvarteta. Silno znamenita so dela, katera bo kvartet v Ljubljani izvajal: 2 Dvorakovi deli in eno genialnega klasika Beethovna. Dvorak je zložil vsega skup 6 komornih kvartetov. Op. 106 v G-duru je bil zadnji pred njegovo smrtjo. Letos je ravno 70 let, odkar se je rodil veliki muzikalni genij, in zelo lepo je, da je kvartet postavil na spored zadnje njegovo delo. Muzikalna dela njegova bodo ostala vedno sveža in nova in pride čas, ko si bo marsikdo po strastnih utisih najmodernejše struje želel slišati svežo, izvirno, klasičuo glasbo Dvorakovo. Dvorak seje v „G1. Matici" že veliko gojil, saj je bil njen častni član, a to delo se izvaja v Lljubljani prvikrat, Zanimalo bo glasbeno občinstvo tudi kvartet ruskega skladatelja — Glazunova tembolj, ker se je ruska glasba v Ljubljani še silno malo gojila. Glazunov spada med moderne ruske skladatelje. Ima več komornih del in veličastnih simfonij. Kot sklepna točka sporeda se bo izvajal znamenit kvartet Beethovna op. 135.
Državni zbor.
Dunaj, 10. novembra.
Danes je poslanska zbornica končala
prvo branje proračuna
in se srečno prerila do dragijnskih predlogov ki pridejo v prihodnji seji na razpravo.
Posl. B u g a 11 o je dejal, da ima Avstrija z večnimi ministrskimi izpremembami slabe izkušnje: resortni ministri zginejo ponavadi tedaj, ko dobe vpogled v svoj resort. Državni proračun kaže, da so bile vse dosedanje govornikove tožbe v prejšnjih proračunskih debatah brezvspešue. Furlanije še danes ne pozna državni proračun; že desetletja čaka na 30 kilometrov dolgo lokalno železnico, a je še ni dočakala.
Klerikalni Jugoslovani in vlada.
Posl. dr. Šušteršič je govoril navidez kategorično, a vendar zelo previdno. Pravil je, da so dinastično misleči Jugoslovani edina zanesljiva opora Avstrije ter je slikal italijanskega hudiča v Albaniji na steno. O ministrstvu je dejal, da ne zaupa nobenemu njegovemu članu, čeprav imajo morda osebne prednosti. Kljub tej formalni nezaupnici je bilo jasno, da noče porušiti vseh mostov med vlado in svojim klubom. Noče govoriti o politiki proste roke, je pravil. Ali vendar je izrekal, da si hoče njegov klub varovati prostost. Če ne gre brez Nemcev in brez Čehov, tndi ne gre brez Jugoslovanov. Splošni vtisk njegovega govora je bil ta, da bi rad napravil kakšno kupčijo z vlado in z navidezno energijo povišal ceno, katere pa ni povedal.
Po govoru češkega agrarca M e c h u r e je bila debata zaključena 'in izvoljena generalna govornika.
zadobite! Vasa slabotnost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, kite postanejo močne. Vaše spanje zdravo, zopet se boste dobro počutili, če boste rabili pravi Fellerjev
*■	,	v, cim /TT 	y|_ _\
Sodr. Nemec	je kot	glavni contra-
govornik opozoril na nezmerne hujskarije Dan-gerjeve „Armeezeitung“, ki se neprenehoma zaletava v socialne demokrate. Pribiti je treba, da je ta list glasilo merodajnih krogov . . .
Posl. T o m a š e k : Glasilo prestolonaslednika !
Posl. N 6 m e c	obsoja	izganjanje čeških	delavcev iz Pruskega in	izjavi končno,
da naj si nasprotniki od češko-nernškega spora v	soc. demokraciji ne	obetajo preveč, zakaj
socialna demokracija bo v delavskih rečeh slejkoprej edina.
Kot glavni pro-govoruik je govoril nem-ško-nacionalni posl: H a r 11.
Hochenburgerjev vstop v kabinet.
Nato je po nekaterih „stvarnih" popravkih odgovarjal ministrski predsednik grof S t ti r g k h na češko interpelacijo o pogojih Hochenburgerjevega vstopa v kabinet. Ministrski predsednik se sklicuje na svojo izjavo z dne 6 t. m., češ da je vstopil pravosodni minister pod enakimi pogoji zakonite uprave in stroge objektivnosti v kabinet kot ostali ministri : dalje zagotavlja, da bo vodila vlado v vseh rečeh nepristranska stvarnost.
Velikanski škandal, pretep med Malikom in Hummrom.
Koncem seje je nemški nacionaiec Hum-m er v vprašanju na predsednika označil nekatere vesti, ki jih je o njem po časopisju razširil posl. Malik za obrekovanje histeričnega lažnika, češ da med poštenjaki običajnega zadoščenja pri Maliku ne more poiskati, ker mu je po neapelabnem izreku častnega soda odvzeta satisfakcija.
Malik udari Hummra s pasjim bičem,
Posl. Malik imenuje Hummrov nastop komedijanstvo in se sklicuje na posl. Irota.
Posl. H u m m e r : Potem je tudi Irot lažnik.
Posl. Malik: Ne približaj se mi, če ne jo skupiš, falot!
Ker se mu Hummer izzivačo približuje, gačesneMalik s p a s j i m b i č e ra po ob r a z u. Hummer se navali na Malika, a mu soc. dem. Reifmtiller in nemški radikalec Kraus zastavita pot. Hummer vrže nato Maliku aktno torbo v obraz, na kar ga švigne Malik še dvakrat s pasjim bičem po obrazu. Hummer se je hotel po sili izviti iz klešč Beifmiillerja in Krausa, da bi se spravil nad Malika, in si je pri tem strgal suknjo, ovratnik in kravato. Posl. Malik se nato vstopi za socialnodemokratične poslance, med tem ko maha Hummer ves krvav po obrazn, ves divji okolo sebe. Nato so ga poslanci spravili iz dvorane, Jin je na hodniku za nekaj hipov omedlel. jPokrepčali sp ga z vodo in prenesli v dr. Sylvestrovo sobo.
Medtem je predsednik izrekel grajo posl. Maliku, mu odtegnil besedo in naznanil prihodnjo sejo za torek popoldne. V velikem hrupu pa je zbornica preslišala predseduikovo enuncijacijo in poslanci so v gosti gruči stali še vedno na bojišču. Da ni bilo socialnih demokratov, ki so branili Malika, bi ga bili nemško nacionalni poslanci kot ^nop pretepli.
Medtem se je Hummer v predseduikovi sobi pomiril; odhajaje je dejal: Na mestu ustrelim lopova, kjer ga dobi ml
Pri udarcu je posl. Malik s pasjim bičem narahlo zadel tudi revizorja Georgija in stenografa Majerja; po končani seji se je v stenografski pisarni pri obeh gospodih opravičil. Pasji bič so Maliku izvili iz rok slovenski poslanci in ga izročili predsedniku.
*
Nemški in italijanski socialni demokratje pri grofu Sturgkhu.
Ministrski predsednik je povabil za danes k sebi zastopnike nem. in ital. soc. demokratov in jim zagotavljal, da je opustit svoje nasprotovanje proti splošni in enaki volilni pravici. Soc. dem. zastopniki so opozorili ministrskega predsednika na nekatera nujna parlamentarna dela, zlasti na železniško vprašanje, ki je neodLžljivo. Ministrski predsednik je zagotovil, da vlada v četrtek pojasni svoje stališče.
*
Draginjski odsek.
Pododsek za železniške tarife se je pečal danes z znižanjem tarifov za mleko. Podsekje sklenil predlagati, da se namesto dosedanjih 11 tarifnih stopenj, ki obstoje danes za razdaljo 500 km upelje pet stopenj, da se znižajo tarifi na daljše razdalje in da se povratni tarifi za transport praznih posod za 50 % znižajo. Dalje predlaga pododsek, da se odpravijo zamude vlakov in da se napravijo hladilnice in omislijo transportni vozovi za mleko.
*
Železničarske zadeve,
V železničarskem odseku je izjavil železniški minister, da se bodo železničsrske zadeve reševale ločeno od uradniškega vprašanja in da se regulacija ne uvede postavnim temveč na-redbenim potom.
!!! železničarji, pozor! !!!
Pri nakupu sukna in manufakturnega blaga priporočamo trgovino
Lenassi & Gerkman
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 4.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Kolera n& bojišču.
Frankobrod, 10. nov. „Frankfurter Zeitung“ poroča z dne 7. t. m. iz Tripolisa : Kolera divja neprestano, vsak dan zboli na stotine oseb. Smrtnih s 1 u č a j e v j e med vojaštvom povprečno dnevno 5 0, med prebivalstvom 20 0. Bolnice so prenapolnjene ; postavili so več novih vojnih lazaretov, več cest so zaprli in mošeje porabili za izoliranje svojcev od bolnikov. Vsak dan pa tudi iz mošej odnašajo mrtve. Poleg vojaške pekarne in trga za kruh leže po cele ure mrtva trupla. Oblasti so nasproti epidemiji brez moči. Poleg kolere se širi tudi tifus. Cene svežim živilom so jako poskočile.
Turčija mobilizira.
Carigrad, 10. nov. „Sabah“ poroča, da je sklenil ministrski svet sklicati n a d a -Ijnih 12 0 0 00 mož rezervnikov.
Dogodki r Tunisu.
Pariz, 10. novembra. Novejša poročila javljajo, da so nemiri v Tunisu mnogo resnejšega značaja kakor nemiri v Aleksandriji. Sodijo sicer, da je bil neposredni povod nemirom načrt francoske vlade, da da na novo katastraluo premeriti arabsko pokopališče; gotovo pa je, da je prvotni in notranji vzrok nemirom nezmerua jeza in mašče-vanjaželjnost, ki jo občutijo Arabci proti Italijanom zaradi tripoliških dogodkov. Dokaz temu je dejstvo, da so Arabci napadli izključno Italijane, medtem ko so pustili ostale Evropejce popolnoma v miru, razen da so se spopadli tudi s francoskimi stražniki. Besnost Arabcev je bila tolika, da so napadli celo bolniške transporte italijanskega zelenega križa, ki so ranjence peljali v bolnico, in so pobili na tla njih voznike. Število vseh Italijanov v Tu-neziji je po štetju iz leta 1906. 81.000, od katerih jih odpade polovica na mesto Tunis. „Agence Havas“ poroča, da Arabci niso na padli francoskih mornarjev, ampak troje norveških mornarjev in enega težko, dva pa lahko ranili.
Sglošnl položaj v Tripolisu.
Frankobrod, 10. nov. Iz Tripolisa poročajo: Navdušenje arabskih rodov v notranjosti Tripolitanije narašča. V zadnjem času Italijani nekoliko mileje ravnajo z domačini. Najhujše krvoloke civilnih oblasti in policije so odpoklicali. Kljub temu pride v mestu često do prask, kjer nasprotniki streljajo drug na drugega. Očividci so videli v soboto, da so Italijani po nedolžnem ustrelili mirnega črnca. Hišne preiskave pri domačinih se nadaljujejo. V bližini gradu so odkrili veliko zalogo pa-tron in ročnih granat
Italijanske operacij« v Egejskem morja.
Atene, 11. nov. Tu smatrajo za gotovo stvar, da italijansko b rodov j e vkratkempriplove pred Rod, Mitilene in Kios. Italijani zasedejo otoke in bodo pobirali carino. Na ta način hočejo Turčijo prisiliti, da sklene mir. Ako pa bi se Turki še nadalje opirali, bo Italija zapretila z aneksijo otokov in zasedla najbrže tudi Smirno.
Premirje z Albanci.
Skoplje, 11. novembra. Avtentična poročila javljajo, da so vladi obljubili Arnavti
ApoKo
v Pedi in Djakovi, da bodo do spomladi popolnoma mirovali.
Izpred BengazSja.
Carigrad, 11. nov. Poslanec Še tvan beg se je vrnil predvčeranjem iz Bengazija in pripoveduje : Ko sem pred 12 dnevi odpotoval so imeli Italijani mesto in bengazijsko pristanišče v oblasti. Vsi njihovi poskusi, da bi prodrli v notranjost dežele, so bili krvavo odbiti. Na drugi strani pa Turki in Arabci ne morejo tako napredovati kakor bi radi, ker Fe sovražnik zna uspešno braniti v utrdbah. Italijani mesto moderno utrjujejo. Končno je izrazil Šetvan beg prepričanje, da Italijani nikdar ne bodo mogli prodreti v notranjost Tripolitanije
Afera Malik-Hnmmer.
Dunaj, 11. novembra. V poslanskih krogih se je sprožila misel, da naj zbornica s soglasnim sklepom priporoči Maliku in Huinmru, da odložita mandate.
Dunaj, 11. novembra. Posl. Hummer je sporočil predsedniku Sylvestru, da odlaga državnozborski mandat.
Naslednik Hummrov sc re oglasa.
Dunaj, 11. nov. Za Humrov mandat v Litomericah se bo potegoval plemenit S t r a u-s k y.
Beg Sziezynskega.
Lvov, 10. nov. Sziezynski, ki je usmrtil gališkega namestnika Potockega je danes med
4.	in 5. uro zjutraj pobegnil iz ječe. P r i begu je moral pasirati 6 železnih vrat; pomagalo mu je 6 do 8 paznikov, ki so vse zaprli.
Iz ogrskega drž. zbora.
Budimpešta, 10. nov. Danes je bil izvoljen t 189 proti 38 glasovi posl. Beothy za podpredsednika posl. zbornice, ki je obljubil, da bo svoj posel vestno vršil.
Maročanska pogodba v nemškem državnem zboru.
Bethmann Holhvcg je podal demisijo.
B e r o 1 i n , 11. novembra. Državni kan-celar Bethmann je podal demisijo, ki pa je cesar ni sprejel. Pripovedujejo, da je prišlo med cesarjem in prestolonaslednikom zaradi njegovega vedeuja v zbornici do hudih sporov. Cesar je izrazil željo, naj prestolonaslednik v bodoče tako ravnanje opusti. Socialno demokratični in napredni listi ostro kritizirajo prestolonaslednikovo ravnanje. Od merodajne strani hočejo prestolonaslednika opravičiti, češ da ni nameraval nikake demonstracije proti kancelarjevi in svojega očeta politiki. Princ da je precej nervozen mlad gospod; baje se ne udeleži nobene seje več.
Nadaljevanje maroške debate.
B e r o 1 i n , 11. nov. Maroška debata se nadaljuje. Napredni poslanec dr. Viener je protestiral proti šovinističnim izvajanjem poslanca Hydebranda in proti njegovim sovražnim izjavam napram Angliji. Cuje se, da bodo socialni demokratje v parlamentu izpregovorili o prestolonaslednikovi demonstraciji. Senzacionalen vtisk pa je napravil kancelarjev govor, ki je ostro zavrnil H y d e -brandta in konservativce sploh. V liberalnih krogih vlada veliko zadoščenje, da se je vlada odrekla konservativcem. Govore, da je bil ta kancelarjevgovor njegov poslovilni govor.
vseh
sramft
Španija v Maroku,
Madrid, 11. nov. Španska vladaje sporočila velevlastem, da prevzame protektorat nad tistimi deli Maroka, ki jih je bila zasedla.
Revolucija na Kitajskem.
Cesarjev beg.
London, 10, nov. Mladi kitajski cesar je pod varstvom cesarice pobegnil iz Pekinga.
Tspelii revolucionarjev.
London, 11. novembra. Uporniki so samo 80 angleških milj oddaljeni od Peki n g a. Angleško poslaništvo je določilo, naj se vsi angleški državljani zbero v angleškem poslaništvu, četrt miliona pekinških prebivalcev je zbežalo. Na mestnih ulicah ni varno. Trgovci so trgovine zaprli. V Hongkongu 8 0 proglasili republiko. Na vseh vladilih poslopjih vihrajo bele revolucionarne zastave. Podkralj je zbežal na angleško torpe-dovko. Mnogo uradnikov in 2000 Mandžurov je zbežalo. General J i u č a n g je včeraj zbežal v nemško naselbino v Tijentsin.
Revolucionarni Študentje.
M u k d e n , 11. nov. Študenje so zahtevali od podkralja, naj proglasi Mandžuri-j o za sam o s to j n o. Podkralj je odklonil, nakar je policija zastražila šole. Ljudstvo je
skrajno nevoljno na podkralja. Boje se resnih nemirov.
Proti Tientsinu.
London, 11. nov. Vsled zavzetja Nankinga imajo revolucionarji prosto pot proti Ti-entsiuu. Iz Tientsina poročajo, da revolucionarji naznanjajo v posebnem razglasu zavzetje mesta. Boje se resnih bojev.
Odgovorni urednlK Fran Bartl.
izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
/r
Nihče več ne godrnjž Čez slabosti in težave, Ako
spozna,
KI drži želodce zdravet
Najboljše krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila; WFL0R1AN“, Ljubljana.
liter K 2-40. „	„	4-80.
Xs=
J
Postavno varovano.
Kaj se skriva za kašljem
tega ne more nihče vedeti. Priporoča se torej, da takoj kaj storite proti kašlju, tudi če se vam dozdeva, da je še tako nedolžen. Kaše^, hripavost, zasliženje, težko dihanje, bolečine v prsih, znojenje po noči so vedno nevarne bolezni. Od mnogih zdravnikov priporočevani Orkenyjev sirup iz lipovega medu se v takih slučajih mnogo hvali. Vzorna steklenica tega izbornega zdravila stane 3 krone, velika steklenica 5 kron in 3 steklenice se dobe za 15 kron franko po povzetju od lekarne Hugo ČrWny v Budimpešti, TokOly-St. 28, Depot 46.
J
t
C
Delavcem in delavkam
priporoča se
velikanska zaloga zgotovljenih oblek po najnovejsem kroju za jesen in zimo
Konfekcijska trgovina
A. LUKIČ
Ljubjana, Pred Škofijo 19.
Bemsrh
Ceno posteljno perje!
 ..... Najboljši češki nakupni vir. ■■■■'
1 kg sivega dobrega, pu-ljenega ‘2 K; boljšega 2-40 K; prima polbelega 280 K, belega 4 K; belega puhastega 6-10 K; velefinega inelnobelega, puljenega 640 K, 8 K; puha sivega 6 K> belega. finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej (ranko.
ZpMjGDE postelje &FSSSS. ■£
lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14ln 16 K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 50, 5 20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14-80 K- Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratls in fr.
S.	Benisch, DeSenice 758, Češko.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in ri salnimi potrebščinami
Jernej Bahovec
naslednik
mr v za slabokrvne in prebolele je
14 IIP zdravniško priporočeno črno dal-1\UV matinsko vino Kuč najbolj&e sred-stvo, 5 kg franko K 4-50.
Br. Novakovič, Ljubljana
Gramofoni - automati!!
a c=j □ tovarniška zaloga o ■=■ □
Kupujte „Zarjo“
izvod samo 6 vinarjev,
Ljubljana, Sv. Petra eesta 2.
(Palača Assicurazione Generali).
TovarniSkn zaloga pisemskega papirja in Šolskih zvezkov. — Razglednice: ljubljanske, pokrajinske, planinske itd. — Založništvo nastenskih slik za Černivčevo računico. — Slikarske potrebščine -barvice, čopiče itd. — Črnila vsake vrste. — Ve: lika zaloga kipov slovenskih literatov. — Spominske knjige.
m m m m ■■■ mm m im mm
Laška in dunajska
kuhinja
L Jax & sin
Ljubljana ffeg
Dunajska c. 17
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Voznakolesa
Ceniki zastonj in franko.
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in šivalnih strojev. Imam špecijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte ::	sl	mojo	zalogo.	::
Vse potrebščine in vsakovrstno kolesje v zalogi.
v vsaki množini kupuje po nizkih cenah
ZESEEESSESSSSSZ :: v Ljubljani, Marije Terezije cesta.
Tvrdka oddaja 17D OMPTR zdrav in brezhibe”	tl!
najboljše vrste ^^	v vsaki množini tudi	• • •
 — cele vagone po prav solidni nizki ceni ?	■—
Tvrdka MAČEK & KOMP
:: ::	Franca	Josipa	cesta	št. 3.	::	::
priporoča
mod. zalogo oblek, površnikov, angl. raglan itd.
— Sprejemajo se tudi naročila po meri.	■■■=
Priznano solidna postrežba, e* m m m Nizke cene
x najnovejšhai brzo parniki z dvema vrtinicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vtaom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd.
— 	Odhod parnikov: ---------------------——
V sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakavrstna pojasnila dajo drage volje brezstačno pri glavri agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroiko:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. ul. 26.
Potniki vsevemo in južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
B. Gotzl, Ljubljana
skladbe oblek Mr domačega izdelka *9m m gospode In dečke. — Velika izbera tu- in zemskega blaga za obleke po meri.
Mcstlll trg st# 19. - Stari trg st. 8* Solidna postrežba. - Vedno nizke cene.