POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠT. 9. © 22. FEBRUARJA 1957 ® LETO XVI. © CENA 10 DIN j PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
f *	X
Na posvetovanju republiškega aktiva sindikatov 18. februarja so bila po poročilu o »Delavski enotnosti« sprejeta tale
1.	Pri okrajnih sindikal-
nih svetih, kasneje tudi prt občinskih svetih se osnujejo poverjeništva »Delavske enotnosti«. Poverjenik naj bo predsednik ali tajnik OSS. (Naloge poverjeništva:	razgovori o listu,
pridobivanje dopisnikov, zbiranje informacij, posredovanje oglasov itd.)
2.	Pri okrajnih sindikalnih svetih se osnnjejo odbori »Delavske enotnosti«, katerih predsednik je okr. poverjenik, a člani občinski poverjeniki z nalogo usmerjati delo zaupnikov v podružnicah, prirejati konference o problemih tiska, opozarjati aktiv na določene članke v tisku, prirejati razgovore o vsebini posameznih člankov, zbirati gradivo za tisk, obveščati uredništvo o posameznih problemih Itd.
3.	Sindikalna vodstva, zlasti vodstva podružnic naj iz svojih organizacijskih sredstev nagrajujejo posamezne agilne in požrtvovalne poverjenike v podjetju.
4.	Svetuje Izvršnim odborom podružnic in upravnim odborom delavskega samoupravljanja, da iz pro. računskih sredstev naroče »Delavsko enotnost« za vse člane teh vodstev.
5.	Uprava »Delavske enotnosti« naj uredi pobiranje naročnine preko pošte in sicer:
a)	kdor je naročen na dom, prejema list na dom in plača naročnino poštarju na domu;
b)	kdor prejema list v podjetju, plača naročnino istočasno s članarino in jo poverjenik s posebnim spiskom izroča poštarju.
6.	Uredništvo »Delavske enotnosti« bo ob pomoči republiškega sindikalnega aktiva obiskalo vse konference, ki jih bodo sklicali okrajni sindikalni sveti v začetku marca z namenom, 6a se tam podrobneje razmotre problemi v z--ezi z vsebino in razširitvijo »Delavske enotnosti«.
Na posvetu so bila usvojena tudi nekatera
stališča
okraj, sindikalnih vodstev,
1.	Okrajni sindikalni svet v Ljubljani je sklenil, da predstavnik sindikata v komisiji za potrjevanje tarifnih pravilnikov ne bo sopodpisal nobenega tarifnega pravilnika, ne da bi poprej poslušal stališče zastopnikov sindikalne podružnice (predsednika in tajnika) podjetja, katerega tsiitni pravilnik bo predložen v potrditev. V pri-miru, da se vodstvo sindikata s predlogom pravilnika ne strinja, predstavnik okrajnega sveta ne bo dal pristanka za potrditev predloga. V primerih pa, ko vodstvo sindikalne podružnice podjetja, katerega pravilnik je predložen v potrditev, podpira taka določila v pravilniku, ki so v nasprotju s temeljnimi stališči sindikatov glede korektur, bo predstavnik okrajnega sveta tudi odklonil dati pristanek na veljavnost tarifnega pravilnika.
2.	V okrajnem sindikalnem svetu v Kranju so podprli težnjo, da se dovoli prelivanje sredstev iz višje kategorije v nižjo za podjetja gradbene industrije, kjer je zelo veliko pomanjkanje nekvalificiranih delavcev. Sekretariat za delo je to prelivanje posameznim podjetjem odobril.
3.	V gradbeni stroki so se pojavile nejasnosti okrog izračunavanja akordnih postavk. v zvezi s tem je republiški sindikalni aktiv zavzel naslednje
stališče!
a) gospodarske organizacije morajo izdelati v skladu z določili tarifnega pravilnika akordne cenike, ki slone na naslednjih n a č e -Lih :
1.	da mora biti delo opravljena v 8 urah;
2.	da mora biti izhodišče tarifna postavka v razponu;
3.	da dela akordant sam.
40-letnica
Oktobrske revolucije
Letos mineva 40 let od prve zmagovite proletarske revolucije. V zvezi s pripravami na to proslavo, je tajništvo Republiškega sveta Imenovalo poseben odbor, katerega predsednik je Rudi Ganziti z nalogo, da izdeSa program za dejavnost sindikatov v zvezi s to obletnico. Pri izdelavi programa se je orientirati zlasti na:
1.	proučevanje razvoja delavskega gibanja od Oktobrske revolucije do današnjih dni;
2.	intenzivnejše Ideološko Izobraževanje;
3.	sistematičnejša skrb ln pritegnitev mlajših delavcev v vodstva sindikalnih organizacij.
Odbor naj skupno z vodstvom Sveta »Svobod« in prosvetnih društev oskrbi potrebno gradivo za delavska prosvetna društva (revolucionarne pesmi, Igre. knjige itd.).
Republiški svet svetuje okrajnim sindikalnim svetom, da osnujejo tudi take odbore.
V_____________________________J
PRED REPUBLIŠKIM OBČNIM ZBOROM
ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
V dneh 22. ln 23. februarja bo zasedal v Mariboru drugi redni letni republiški občni zbor Zveze sindikatov za Slovenijo. Občni zbor bo razpravljal o delu Republiškega sveta v času od prvega do drugega zasedanja in ocenil njegovo delo, poslušal bo poročilo o najvažnejših nalogah sindikatov v tekočem letu proučil in izdelal načrt delovnega programa Republiškega sveta za tekoča leto, izvolil Republiški svet itd.
Q Zasedanje republiškega občnega zbora Zvez« sindikatov zasluži v delavski javnosti posebno pozornost, ker je
prvič, to forum republiškega organa, ki združuje in usmerja celotno sindikalno organizacijo v Sloveniji, to je, 18 strokovnih sindikatov in 10 strokovnih združenj s skupnim številom 261.432 članov.
drugič, tribuna, s katere je mogoče dobiti celovit pogled na dejavnost sindikatov in na kateri se odrejajo temeljne smernice za bodočo aktivnost organizacije.
tretjič, organizacija, ki vzpodbuja neposredne družbene akcije delavcev.
Q Vsekakor stoji letos sindikalna organizacija pred pomembnimi in obsežnimi opravili, ki izvirajo iz sledečih stvari:
Prvič. Letos. začenjamo praktično lomiti sistem administrativnega nagrajevanja delavcev in ustvarjati konkretne možnosti za nagrajevanje po delu.
Drujjič: Smo v polnem razmahu priprav za kongres delavskih svetov in na vidiku so volitve v nove delavske svete.
Tretjič. Sklican je kongres Zveze komunistov Jugoslavije in letos poteka 40-letnica Oktobrske revolucije.
2e teh nekaj osrednjih dogodkov ,ki so letos na vidiku, govori o tem, da je pred nami zelo živahna družbena dejavnost, ki bo terjala temeljito ln obsežno aktivnost sindikatov. Republiški občni zbor bo nedvomno skiciral osnovne obrise te aktivnosti in dal potrebne vzpodbude zanjo.
@ Letos začenjamo sistematlč. no lomiti že nekaj časa do kraja preživeli administrativni sistem nagrajevanja delavcev, ki danes predstavlja zelo obremenilno coklo v našem gospodarstvu. Glavne preboje na tem področju predstavljajo naslednji ukrepi:
1.	Določilo 1. člena 19. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1957, M uvaja po-
' višanje tarifnih postavk za 5% (skupina nekvalificiranih ln polkvalifl ekranih delavcev) in 10% (skupina visokokvalificiranih im kvalificiranih delavcev) ter tako omogoča predvsem korekture tarifnih postavk na tistih delovnih mestih, k5 jih je administrativna šablona najbolj prizadejala.
2.	Pooblastilo, ki ga v 3. členu Istega poglavja daje Zvezni družbeni plan Zveznemu izvršnemu svetu, v katerem je rečeno: »V začetku leta 1957 izvrši Zvezni izvršni svet spremembe in dopolnitve plačilnega sistema v gospodarstvu. Ptj tem mora zagotoviti, da b0 velikost zaslužkov bolj neposredno odvisna od učinka oziroma uspeha gospodarske organizacije, dati večjo materialno vzpodbudo za dvig produktivnosti dela in znižanje lastne cene ter zagotoviti, organom delavske uprave večje pravice pri oblikovanju in določanju tarifajh postavk v tarifnih pravilnikih. V skladu z odločbo prejšnjega odstavka, predlaga Zvezni izvršni svet spremembe in dopolnitve ustreznih določb o ekonomskih instrumentih jo o ukrepih iz tega plana.«
3.	V teku so priprave za analitsko oceno vseh delovnih mest v vseh gospodarskih organizacijah in predvideno je, da se to obsežno delo letos opravi.
4.	Smo neposredno pred uveljavitvijo nekaterih korenitih in
bistvenih sprememb v delitvi
narodnega dohodka, ki bodo prinesle odpravo administrativnega zakoličenja plačnih skladov.
S temi ukrepi temeljito posegamo v temelje plačnega sistema, torej začenjamo proces korenitih sprememb, ki smo jih vsa pričakovali in si jih želeli. Vendar pa nam skušnje v zvezi s, korekturam; tarifnih postavk, k; jih dopušča povišanje ravni plačilnih skladov, govori, da ta proces ne bo stekel sam od sebe, da ga ne bo moči uspešno izpeljati samo. z uvedbo predpisov in določil.
® Treba bo vzporedno razjasniti družbeno bistvo teh sprememb in aktivizirati delavce za praktično izvedbo ukrepov. Družbena aktivizacija bo morala nujno teči v dveh smereh:
prvič, odločno in nepopustljivo se bo treba spoprijeti z nekaterimi birokratskimi in Šablonskimi pojmovanji o nagrajevanju delavcev, k; so se pojavila že pr; sedanjih korekturah tarifnih pravilnikov;
drugič, potrebno bo angažirat; delavce s celotnim mehanizmom delavskega samoupravljanja, da bodo hitro, preudarno pa dosledno podvzemali praktične, tehnične, ekonomske jn organ i -zatoričae ukrepe, ki bodo potrebni zato, da se praktično uporabijo tist$ možnosti, ki jih bodo uredbe dajale, tako, da bodo takoj spočetka zlomljene vse iluzije o tem, da bodo uredbe rame po sebi že povzročile večjo produktivnost itd.
$ Pri sedanjih korekturah tarifnih pravilnikov sta se pokazali zlasti dve zadevi, ki sta s stališča perspektive naše tarifne politike zelo nevarni:
1. V upravnem mehanizmu je občutiti težnjo po ohranitvi administrativnih šablon za nagrajevanje delavcev. Ta težnja se je pokazala na več načinov: v prepovedi prekrivanja tarifnih postavk, to je seganja nivoja tarifnih postavk delavcev nižje kvalifikacijske skupine v višjo, v odrejanju obveznih plafonov tarifnih postavk za posamezne kvalifikacijske skupine, v prepovedi vsklajevanja normnih cenikov s tarifnimi postavkami, v nepriznavanju tarifnih postavk, dobljenih lani na osnovi izračuna po odobrenih merilih dela itd, Iz tega jasno izhaja, da nekateri miselno ne morejo iz okvirov starega koncepta nagrajevanja delavcev, zato m'eni-
jo, da je treba začete spremembe stisniti v obstoječe šablone nagrajevanja in jim je tuje mišljenje, da pomenijo ti ukrepi začetek odprave šablon. Iz istih krogov s0 prihajala tud; stališča, da sedanjim korekturam tarifnih postavk ne gre pripisovati pose-bne pozornosti, ker povišanje ne predstavlja nobene pomembne korekture nivoja plač in ker je itak na vidiku sprememba sistema nagrajevanja v celoti. S takim; stališči so hotel; izločiti sedanjo korekturo tarifnih postavk, ki j.; dejansko n; glavni smoter povečanje plač, iz enovitega procesa prebichnja okovov administrativnega nagrajevanja delavcev, v katerem pomeni prav ta korektura prvo konkretno akcijo.
2. V načinu, kako ponekod uporabljajo razpoložljiva sredstva za korekture tarifnih postavk se da predpostavljati, da si nepravilno prredstavljajo načelo nagrajevanja po delu. V nekaterih podjetjih za vsako ceno občutno dvigajo tarifne postavke na delovnih mestih tehničnega in upravnega aparata. Pri tem ne vrednotijo dejanske funkcije teh delovnih mest v proizvodnem procesu, ampak jim je glavno merilo: kvalifikacija. Istočasno pa ne korigirajo tarifnih postavk na kritičnih delovnih mestih (deficitarni poklici, delovna mesta, kjer so pogoji dela prvenstvenega pomena in jim na mogoče uredit; s kvalifikacijo pravilne tarifne postavke itd.). Za tem ®e brije zelo nevaren pojav: stimulirat,; predvsem le delavce na vodstvenih delovnih mestih, brez ozira na dejansko funkcijo tega delovnega mesta v proizvodnji, ki potem »organizirajo« proizvod-
(Nadaljevanje na drugi strani)
Poezija dela... Kako majhen je človek ob ogromni gmoti železa, pa vendar kako velik, ko • preprostimi rokami oblikuje pogonsko gred... To so njegove roke, to je njegova misel, ki
kroti prirodo, da mu služi.
EREDLOG O DELITVI DOHODKA PODJETIJ V RAZPRAVI
PLAČE KOLEKTIVA TEČ
OB SORAZMERNO POVEČANI PROIZVODNJI OZIROMA SORAZMERNO ZMANJŠANEM
ŠTEVILU ZAPOSLENIH
Pred dnevi je bil sestavljen dokončni predlog uredbe o de-.itvi celotnega dohodka gospodarske organizacije ln tudi že predložen v razpravo zbornicam, združenjem in gospodarskim organizacijam.
Letošnjih zimskih dni otroci smučarji niso veseli. Ta, za njih tako težko pričakovani čas jim nudi premalo ugodja. Bolj pa so zadovoljni delavci, posebno zadnje dni, saj jim stroji nemoteno teko, kajti vode je dovolj in sredi leta ter jesen-kih dni jim ne
bo treba naprezati moči, da bi ustvarili tisto, kar so si zamislili.
Prvotni osnutek uredbe je nekoliko spremenjen. Tako so sedaj v drugo skupino podjetij, (ki bi po plačilu materialnih stroškov in stalnih prispevkov družbeni skupnosti, samostojno . delila ostanek dohodka na plače ln sklade), uvrščene razen notranje trgovinskih, gostinskih obrtnih, kmetijskih, komunalnih, projektantskih in gradbenih podjetij še del podjetij živilske industrije, dalje grafična industrija, industrija gradbenega materiala in rudarstvo.
Po posebnih predpisih pa naj bi delile dohodek gospodarske organizacije železniškega in poštnega prometa, podjetja, ki proizvajajo za JLA. filmska časopisna, založniška in elektrogospodarska podjetja ter podjetja v izgradnji ln poizkusni proizvodnji.
Res je, da predlagana delitev dohodka še ni takšna, kot si žele vse gospodarske organizacije, saj vsebuje še vrsto pomanjkljivosti, o katerih smo spregovorili v prejšnji številki. Toda važno je, da smo tudi glede, delitve dohodka vendarle krenili naprej. Z nameravanimi spremembami bodo sproščene tiste sile, ki jih doslej nismo dovolj izkoristili za rast proizvodnje in storilnosti. Vse to bo v določeni meri prav go- , tovo vplivalo na hitrejšo rast proizvodnje in storilnosti ,!n terjalo v bodoče še spodbud-nejši način razdelitve dohodka In nagrajevanja ter preprečilo, da bi se vrnili na slabši sistem.
Bistvo je v tem, da se sklad plač v podjetju ne bo več oblikoval na osnovi števila zaposlenih pomnožen po nekih kategorijah, temveč b.o neposreden rezultat ustvarjenega dohodka gospodarske organizacije. če bo torej gospodarska organizacija ob istem številu delavcev ustvarila večjo proizvodnjo in s tem dosegla večji
dohodek kot v minulem letu, bodo p.ače narastle in rastle bodo, če bo ustvarila isti obseg proizvodnje ter povečala dohodek z manjšim .številom delavcev. Plače kolektiva bodo torej večje, sorazmerno povečani proizvodnji (v prvem primeru) oziroma sorazmerno zmanjšanemu številu delavcev (v drugem primeru).
Zvezna ljudska skupščina bo še ta mesec sklepala o spremembah delitve dohodka. S tem
v zvezd se bo tudi spremenil način nagrajevanja. Predpisi bodo velja.i za dva in pol meseca nazaj, to je veljali bodo od 1. januarja letos. Prav zavoljo tega velja že sedaj urediti v podjetju to. kar lahko storimo, to je, da se pripravimo na novo spodbudnejše nagrajevanje, in da objasnimo članom kolektiva na konkretnih primerih osnovna načela novega sistema delitve plač in oblikovanja plač.
KONGRES DELAVSKIH SVETOV BO ZASEDAL OD 25. DO 27. JUNIJA V BEOGRADU
PISMO DELAVSKIM SVETOM
DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM IN LJUDSKIM ODBOROM
Minuli teden se je pod predsedstvom tovariša Djure Salaja drugič sestal odbor za sklicanje kongresa delavskih svetov Jugoslavije. Na priporočilo predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije so odbor razširili še s 24 novimi člani. Tokrat so tudi izvolili nov sekretariat, določili, da bo kongres zasedal od 25. do 27. junija in izvolili 12 voditeljev delovnih skupin, da pripravijo referate za komisije, ki bodo sestavljene na kongresu.
Ob zaključku seje je odbor odobril pismo, ki ga pošilja za kongres vsem delavskim svetom, ljudskim odborom ter zainteresiranim organizacijam in ustanovam. (Pismo je objavljeno na četrti strani.)
Na vprašanja, ki smo jih naslovili prirediteljem bančnega plesa v članku »Na čigav račun?«, smo prejeli od prirediteljev odgovor. Ker pa je odgovor prispel tik pred dokončno ureditvijo te številke, ga bpmo objavili na tem mestu pod naslovom »Na čigav račun« v naslednji številki.
PRED REPUBLIŠKIM OBČNIM ZBOROM
(Nadaljevanje s 1. strani)
njo. Tak način nagrajevanja odgovarja - gospodarskemu sistemu, v katerem , je upravljanje podjetja l,očen0 od proizvajalcev. V - sistemu delavskega upravljanja je nevzdržno. Tuje .potrebno ekonomsko stimulirati slehernega delavca s stališča njegove konkretne vloge in mesta v procesu materialne proizvodnje. -Gre za bistvo zadeve: za praktična .materialna socialistična delovna razmerja. "Bistvo ' socialističnih delovnih razmerij je v tem, da slehernega delavca žene v "proizvodnja njegov lasten ekonomski interes, ne pa njegov predpostavljeni. To seveda ne izključuje, ampak vključuje stimuliranje delavcev m.a vodilnih delovnih mestih.
Podoba je, da je od razčiščevanja teh problemov, ki jih je mogoče razjasniti najuspešnej še čisto na praktičnih primerih, v veliki meri odvisen celoten tempo in učinkovitost globljih sprememb v tarifni politiki. To je izhodišče- za sodelovanje sindikatov pri urejanju tarifne politike. -
# Druga smer, v kater0 bodo morali razviti sindikati svojg aktivnost pa je v tem,-
da bodo vse Svoje 'sile vložili v to, da angažirajo Organe delavskega upravljanja, da začno takoj pod vzorna'.; praktične, tehnične,; ekonomske, ,organiza-torične ukrepe, k; bodo delavcem omogočali, da bodo z več in boljšim delom prišli do večjih zaslu&ov. V tem je bistvo stvari.- To je namreč stočlčče, kjer se osebni in družbeni inte-res proizvajalcev skladata in med seboj vzpodbujata in zadovoljujeta. Pri tem je treba opozoriti na to, da je pri nas neka določena neskladnost med pozornostjo. ki jo posvečamo, recimo, ekonomski stimulaciji delavcev in ono,, ki jo posvečamo praktični proučitvi in organizaciji proizvodnje in dela, al; pa med pozornostjo, ki je posvečena psihologiji dela in ono; ki je posvečena praktični izpopolnitvi konkretnih delovnih veščin in določene proizvajalne kulture proizvajalcev.
0 V pripravah na kongres delavskih svetov se bo po vsej
Ib r z oj a v .k e i
0 Sindikalna podružnica tovarne »Peko«, v Tržiču je v dogovoru s kolektivom Bombažne predilnice in tkalnice, da bi tudi njihovi člani lahko letovali v predilniškem letovišču v Poreču.
0 Občinski ljudski odbor v Tržiču je sklenil, da bo zaprl vsako gostilno družbenega sektorja, čim bi izkazovala izgubo. Odborniki namreč pravijo, da občina nima denarja, da bi krila izgubo gostiln, raje daje dovoljenje zasebnim gostilničarjem.
0 Tržiška Bombažna predilnica in tkalnica bo zgradila v bivšem skladišču na Balosu 7 družinskih stanovanj in samskih sob.
0 Jeseniška Svoboda je organizirala šolo za starše. Predavanja so se začela 21. februarja v dvorani Delav- ■ skega doma. ,
0 Kranjska občina je 6bljubila, da bo dala Prešernovemu pevskemu zboru vendarle prostore. Dirigent Peter Lipar je nato dejal, da je potem tudi odveč vprašanje, kdo bo vodil pevski zbor še naprej.
0 Svoboda na Blejski dobravi je postavila dvakrat na oder komedijo »Kam iz zadreg«. Obe predstavi sta privabili veliko število gledalcev. Tudi veseli večer, ki so ga pripravili za svoje člane in njihove svojce, je bil obiskan bolj kot so pričakovali. Ta Svoboda ima torej kar dosti pristašev.
0 Svoboda v Medvodah je uprizorila dramo »Inšpektor na obisku«. Uprizoritev je povsem uspela in bi jo kazalo uprizoriti tudi drugod, saj se dramska sekcija z njo lahko res postavi.
@ Preteklo nedeljo so odprli Dom Svobode v Grižah. S tem so dobili zabukovski rudarji svoje kulturno središče. Dom so gradili polnih osem let. Začela ga je graditi kmetijska zadruga, nadaljevala je občina, do kraja pa je stvar speljala Svoboda ob pomoči sindikata in rudnika. Ob tej priliki so razvili tudi prapor Svobode.
0 V Lendavi so priredili seminar za člane organov družbenega upravljanja zdravstvenih ustanov in za zdravstvene delavce. Seminarja se je udeležilo okrog 30 ljudi.
0 V Anhovem so pred nedavnim na pobudo osnovne organizacije ZK, anhovske cementarne sklicali posvetovanje predstavnikov vseh političnih organizacij, samoupravnih organov in društev. To je bilo prvo posvetovanje take vrste v goriškem okraju. Izvolili so sedemčlanski odbor, ki naj skrbi zlasti za koordinacijo vzgojnega dela.
0 V Novem mestu je bilo pretekli teden predavanje o plačnem sistemu. Predaval je ing. Dular iri so se ga udeležili predstavniki delovnih kolektivov in občinskih ljudskih odborov iz vsega okraja.
0 Trboveljski občinski sindikalni svet je, kot lani, razpisal moštveno šahovsko tekmovanje. Prehodni pokal branijo .šahisti sindikalne podružnice rudnika Trbovlje. Tekmovanje je v okviru delavskih športnih iger, ki jih je razpisal občinski sindikalni svet v počastitev 1. maja.
© Mladinci koprskega podjetja- »Slavnik«, so imeli v začetku meseca posebno svečanost. Novim članom so podelili -članske izkaznice. Sklenili so, da' bodo organizirali avtomoto krožek, strelsko družino, šahovsko sekcijo itd. Zal se te svečanosti ni udeležil noben starejši član kolektiva.
© Izobraževalna sekcija Svobode v Štorah je priredila te dni na ljudski univerzi nadvse zanimivo predavanje »Vse za otroka«. Predaval je okrajni prosvetni inšpektor tov. Miro Lužnik. Predavanje so ponazarjali s skioptičnimi slikami. Tokrat so se Štorjani in okoličani bolje izkazali. Navzočih je bilo okrog 50 poslušalcev, ki jim ni bilo žal, da so si utrgali čas za to predavanje. V bodoče bo sekcija prirejala vsak ponedeljek zvečer predavanja. J. M.
0 Na nedavnem plenarnem zasedanju Okrajnega sindikalnega sveta v. Celju so razrešili dosedanjega predsednika Albina Medveda. Komisija, ki jo je postavil Okrajni komite ZKS je namreč ugotovila vrsto nepravilnosti v poslovanju s sindikalnim denarjem, kar bo podrobneje raziskalo sodišče. Medveda so razrešili tudi vseh političnih funkcij. Plenum je izvolil za predsednika OSS tovariša Ivana Zmaherja iz železarne Štore.
0 V tovarni kovanega orodja v Zrečah so med prvimi sestavili novo tabelo tarifnega pravilnika. Pri njih so bila notranja sorazmerja že prej dobro urejena — tako pravijo — in zato ni bilo glede tega. večjih sprememb. V »Konusu« pa so imeli več opravka z ozirom na večje povišanje ravni tarifnih postavk za usnjarsko industrijo.
-0 Ni denarja, so dejali v ljubljanski tovarni »Pletenina«, da bi pokrili stroške za nekaj članov kolektiva, ki naj bi obiskovali seminar o delavskem upravljanju. »Naša finančna sredstva tega ne dopuščajo,« pravijo. Kdor hoče, ta bo tudi denar našel, saj ne gre za milijon.
0 Vsa leta po osvoboditvi se je železničarski pevski zbor »Angel Besednjak« dokaj. uspešno uveljavljal, saj je znan po svojih številnih nastopih ne le. v Sloveniji, nego tudi v ostalih, naših republikah. Zbor je V dogovoru z nekaterimi društvi v drugih republikah za. izmenična gostoj vanja, v načrtu pa je, krajša turneja po Primorski, koncerti doma. Letos bo zbor proslavil jubilej tovariša Albina H o r v,a t a , ki je že od leta 1927, torej celih .30. let, zborovodja .tega društva, kar je vsekakor .v. državi redek ali morda celo edinstveni, primer. Jubilejni koncert bo v in-strumentalno-.vokalni izvedbi v Domu Jugoslovanske ljudske armade 15. marca in se nanj zbor kakor tudi .železničarska godba Angel. Besednjak, ki bo sodelovala pod vodstvom Filipa Bernarda, z novimi skladbami vestno pripravljata.
verjetnosti razvila, aktivnost sindikatov prav tako v dveh smereh:
1.	Organizirali bodo. javno razpravo o problemih delavskega in družbenega- upravljanja.in pri tem zasledovali dva smotra: pritegniti v razpravo čim širši krog delovnih ljudi in zbrati čim več predlogov tako za izpopolnitev mehanizma upravljanja kot njegovega funkcioniranja. ; I
2.	V tem. času bodo pričeli sistematično proučevati delovanje organov delavskega in družbenega upravljanja s težnjo, da to ostane tud; v bodoče v rednem sistemu dela sindikatov.
0 Kot osnova za aktivnost sindikatov pa bodo vsekakor načela, ki so razložena v Poročilu Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo za drugi občni zbor, v katerem je med ostalim rečeno:
Konkretno delo prj krepitvi, razvijanju in uveljavljanju organizmov delavskega in družbenega upravljanja je Republiški svet ves čas smatral kot eno izmed temeljnih opravil celotne sindikalne organizacije in še posebej Republiškega sveta. Temu organizmu pripisuje Republiški svet tako velik pomen zato, ker vid; v. razvoju organov delavskega in družbenega upravlja, nja:
.. a) porajanje in razvoj socialističnih družbenih razmerij;
b)	jamstvo za uspešen razvoj osebnosti delavcev, formiranje slednjih v aktivne čini tel j e naše družbene skupnosti;
c)	gonilno silo za razvoj našega gospodarstva;
č) najučinkovitejši vzvod naše socialistične skupnosti, s katerim bodo delovni ljudje čimbolj brez bolečin in v čimkrajšem času prebrodili vse zapletene probleme in težave prehodnega obdobja.
0 V sedanji etapi razvoja organov delavskega upravljanja vidi Republiški svet dva problema:
Prvič. Potrebo po družbenoekonomski osamosvojitvi gospodarske organizacije in njenih organov upravljanja. Tu gre predvsem za večjo materialno samostojnost organov upravljanja gospodarske organizacije, k; b; bila tolikšna, da bi tem organom omogočala, da zasnujejo neko samostojno perspektivno gospodarsko politiko in kj bi jim omogočala samostojno urejevanje ekcnomsko-družbenega
sožitja znotraj gospodarske organizacije.
Drugič, Potrebo' p,o zagotovitvi normalnega procesa koncentracije" ' proizvajalnih' sredstev, procesa ' normalne tehnične rasti gospodarskih panog." Pri te"m gre predvsem za smotrno' vskla-jevanje graditve, razširjanja rekonstrukcij itd. proizvajalnih kapacitet z enotnega, družbenega vidika, rasti' ■ proizvajalnih 'sredstev v naši deželi.
Republiški svet smatra, da je v temf pogledu v našem gospodarstvu neki anahronizem. V nekih pogledih so organi gospodarskih organizacij tako utesnjeni in tako nesamostojni, da ne morejo 'včasih napraviti najmanjše 'stvari! v "tarifni politiki itd.). V nekih pogledih pa so gospodarske organizacije tako samostojne,. da mestoma njiho-. va samostojnost že. meji na anarhičnost (graditev proizvajalnih . kapacitet za proizvodnjo določenih artiklov preko potreb notranjega trga. Izdelajva enakih proizvodov v najrazličnejših objektih, kupovanje najrazličnejših licenc itd.)
0 Republiški svet sodi, da so pogoji za razvoj organov in organizma delavskega upravljanja predvsem naslednji:
a)	Upravno-ekonomska samostojnost gospodarske organizacije.
b)	■ Zmanjšanje pooblastil upravnih organov oblast; glede neposrednega, vmešavanja v poslovanje podjetij.
o) . Povečanj e odstotka Sredstev, s katerimi samostojno ra-zpolaga podjetje.
č) Povečanje obsega zadeve, ki sodijo v pristojnost delavskega sveta.
d)	Zajamčeni e centralistične presoje tehnoloških problemov,
e)	Zagotovitev družbene kontrole glede izvajanja standardov, normativov itd.
f)	Zagotovitev organske rasti proizvodnih kapacitet im normalnega procesa koncentracije,
0 Pogoj za uspešen razvoj organov delavskega samoupravljanja n; sam0 v tem, da se prenesejo določena pooblastila iz centralnih organov na organe podjetij, ampak je tudi v tem, da se ta pooblastila prenesejo na družbene organe v podjetju. Torej gre v bistvu za dvojen proces, kj mora teči istočasno:
a)	za prenos določenih pooblastil, s centralnih na lokalne organe;
b)	za prenos z upravnih organov na družbene organe.
LEP OBIČAJ, KI GA KAZE POSNEMATI
Priznanje za delo
Štirideset let življenja je že lepa doba. Štirideset let trdega de.a pri plavžih, v kamnolomu, pri martinovih pečeh in v valjarnah, pa zasluži priznanje celega kolektiva. In jeseniški kolektiv bo to storil. Jubilantom. ki že polnih štirideset let
preživeli ob težkem delu v štiridesetih letih. Veliko izmed njih jih je t-udl vidnih delavcev v raznih kulturnih, sindikalnih in političnih organizacijah. Andervald Silvester je star svobodar, Legat Lojz in Bevc Martin sta bila aktivista in borca NOV, Noč Albin je vnet sindikalni delavec in tarifni strokovnjak, tovarišica Knez Marija je večkratna udarnica itd.
Skupaj z vsem* Jeseničani jim ob njihovem jubileju čestitamo tudi mil	ž
> V,feni je pravzaprav svojstvena posebnost razvoja socialistične demokracije. V tem procesu prenašanja .pooblastil na organe dela viškega samoupravljanja pa je' seveda nujno računat; z birokratskimi 'tendencami v'upravnem aparatu tudi v gospodarskih podjetjih. Republiški svet zato meni, da je zelo velike važnosti metoda dela organov delavskega upravljanja, ker je od nje v veliki merj odvisno, kako , še 4; organi praktično uveljavijo in kako preprečijo upravnemu aparatu, da ne pritegne pooblastil upravljanja na sebe .in s tem preprečijo, da se organ; upravljanja ne spremene, v navadno demokratično formalnost.
0 Zaradi tega je Republiški svet svetoval prek svojih organizacij delavskim svetom, da svojo metodo dela zgrade predvsem na tehle načelih:
Prvič. Člani delavskih svetov naj ne sklepajo o nobeni stvari, o kateri ne b; bili v zadostni meri poučeni, to se pravi, ki jim ne bi biila vsestransko -jasna. Zato je priporočljivo, da b; se zasedanja delavskih svetov delila v dva dela:
a)	na študijsko proučevanje posameznega problema, to je spoznavanje s filozofskimi, ekonomskimi, pravnimi, socialnimi itd, vtidiki zadeve, o kateri naj bi sklepal delavski svet.
b)	na samo razpravljanje o predlogih, o katerih naj bi delavski svet .sklepal. V tem delu b; ;po taki metodi delavski svet razpravljal o zadevi, ki je načelno jasna članom sveta In je v vprašanju samo odločitev glede praktične rešitve, razsodba o tem, kakšna odločitev je smotrnejša. Za to razpravo bj moral; delavski svet; zahtevati od strokovnih delavcev s posameznih področij podrobne analize, izračune itd., Iz katerih bi bilo razvidno, kakšne posledice je mogoče predvidevati, č® se delavski svet odloči za tak ali drugačen ukrep.
Drugič. Prj taki metod; zasedanj delavskih svetov stopita v ospredje dve stvari:
a)	problem priprave gradiva za zasedanja;
b)	sistematično izobraževanje članov delavskih svetov.
Republiški svet je svetoval delavskim svetom preko svojih organizacij, naj težišče svoje pozornosti osredotočijo prav na razpravo gradiva za seje in na izobraževanje članov delavskih svetov, S tem v zvezi j e Republiški svet. priporočal, naj delavski sveti formirajo posamezne' stalne al; občasne komisije, katerim naroča proučevanje določenih problemov. Prav tako pa je Republiški svet svetoval, naj delavski sveti naročaj o posamezne strokovne študije, analize itd. o posameznih problemih pri strokovnih delavcih in ustanovah tudi izven gospodarske organizacije.
@ V pogledu izobraževanja članov delavskih svetov je prišel Republiški svet do zaključka,
da bj kazalo usvojiti načelo, da je vsak član delavskega sveta dolžan dovršiti, poseben tečaj, kjer bi se seznanil z najele-mentarnejšimi zadevami, k; jih mora poznati član organa upravljanja. V ta namen bi bilo potrebno izdelati poseben program, ki pa b; moral biti tako zasnovan, da g,a je mogoče prilagajati zahtevnosti posameznih gospodarskih organizacij. Republiški svet smatra, da morajo
Rihard. Jakopič: Delavec pri gradnji
delavski sveti finansirati izobraževanje članov delavskih svetov, ker je to neposredno zvezano z uspešnim upravljanjem gospodarske organizacije. V pretečen; delovni dobi- je Republiški svet tud; svetoval gospodarskim organizacijam, naj sklepajo s prosvetnimi in izobraževalnimi ustanovam; in organi (ljudske univerze, ekonomske šole, strokovne šole, fakultete ;td.) dogovore, da jim te ustanove pomagajo pri organiziranju dodatnega izobraževanja članov organov upravljanja.
0 Vsekakor bosta zaslužila obilo pozornosti sindikatov še dva pomembna dogodka, ki padeta v to leto: kongres Zveze komunistov Jugoslavije jn 40 letnica prve proletarske, tako imenovane Oktobrske revolucije. V aktivizacijj delavcev okrog teh dveh važnih dogodkov se kaže, poleg neposrednih akcijskih opravil, orientirati v sindikatih zlasti na tri stvari:
1.	Na proučevanje razvoja sodobnega delavskega gibanja od Oktobra pa do današnjih dni,
2.	na .ideološko krepitev kadrov tako glede svetovnonazorske usmeritve kot glede razumevanje in aktivnega sodelovanja p:r; oblikovanju sodobna politike v naši deželi,
3.	na sistema trdnejšo pripravo z-a številnejše rekrutiranje mlajših delavcev v vodstva sindikalnih organizacij.
Tem trem stvarem se zdi vredno posvetiti pozornost ob teh akcijah zato. ker, zahteva delovanje sindikatov v mehanizmu našega družbenega upravljanja od njih vse več i.n vse bolj zrelih delavskih kadrov.
To je le nekaj družbenih problemov, o katerih bo nedvomno govora na občnem zboru. Takih zadev pa je še več: celotno sliko o vsej tej problematiki pa nam bo razkril občni zbor, ki bo na osnovi tega tudi usmeril aktivnost, sindikatov za tekoče leto.
Kako je z dodatkom 500 dinarjev na plače
V nekaterih podjetjih sl niso na jasnem, kako je z lanskoletnim dodatkom 500 dinarjev, za kolikor je bila povečana plača za vsako zaposleno osebo. Zadnji odstavek 2. člena in prvi odstavek 3. člena Navodil o postopku za spremembe tarifnih postavk so si razlagali tako, kot da je potrebno v izračunano povišanje ravni tarifnih postavk vključiti tudi lanskoletno povišanje plač za 500 dinarjev po zaposleni osebi in to, po svobodni presoji kolektiva, na novo razdeliti na tarifne postavke. To se pravi, da bi delavcem vzeli dodatek po 500 dinarjev in ga razdelili s celotno vsoto poviška plač le na določene tarifne postavke.
RO B U DO G O D K O V
Republiški svet meni, da je tako pojmovanje omenjenih določil nepravilno. Lanskoletno povišanje plač za 500 dinarjev za vse zaposlene osebe je z uredbo priznana pravica, ki jo z omenjenim navodilom ne bi bilo mogoče ukiniti. Teh 500 dinarjev ne služi kot osnova za izračunavanje vsote poviška, predvidenega s 5 in 10«/« povečanjem plač. Toda, teh 500 dinarjev se mora priračunati na vse tarifne postavke potem, ko se izvede korektura, ki jo dopušča letošnje povišanje in to ne glede na to, ali je tarifna postavka za določeno delovno mesto spremenjena ali ne, 500 dinarjev mora biti prištetih.
5= =5
cooooocoooocoocc
nepretrgoma delajo v železarni. bodo priredili družabni večer. Oto tej priliki jim bodo podarili častna priznanja in nagrade. Družabni večer jubilantov je vsako leto pomemben dan železarskega kolektiva. Letos pa bo to še posebej praznik, Poleg štiridesetletnikov in njihovih naj ožjih svojcev, bodto uprava železarne, sindikalna organizacija in organi delavskega upravljanja povabi utudil vidne-predstavnike Javnega; .gospodarskega, družbenega in -političnega življenja v občini. Slovesnosti se bodo letos udeležili tudi vsi tisti, ki so v -preteklem letu iz kolektiva odšl; v zasluženi pokoj.
Med letošnjimi jubilanti »o tisti, ki so začeli delati v železarni v najtežjih dneh pcv-e svetovne vojne. Dolga in naporna je bila doba, ki so jo
Sosed je vdrl na sosedovo zemljo in sl jo prilastil. In ko ga je svet obsodil, ko je svetovna javnost zahtevala, naj se umakne, je izjavil, da se bo umaknil « le tedaj, če mu kot plačilo za napad prepuste kos sosedove zemlje. To je storil Izrael. Napade; je Egipt, si prilastil del njegovega ozemlja in danes se noče umakniti- Kot plačilo za svoj napad zahteva Gazo in svobodno plovbo po Akabskem zalivu ter Sueškem prekopu.
Ne bo odveč, če spregovorimo 'besedo, dve p zgodovini tako imenovanega izra-elsko-arabskega spora.
Po porazu Turčije v prvi svetovni vojni sij je pri razdelitvi plena prilastila Velika Britanija razen Iraka in Jordana še mandat nad Palestino. Tedaj so v tej dežel; živeli pretežno Arabci. Po letu 1922 so se začel; priseljevati Židje. Kolikor več je bilo Židov toliko hujša so bila nasprotja med njimi in Arabci. Britanci «o izkoriščali ta nasprotja in — vladali.
Po drugi svetovni vojni se je v nekaj letih priselilo v Palestino skoro milijon Zidov. Položaj se je do skrajnosti zaostril. Ni minil dan. da ne bi prišlo do sporov in spopadov- med Židi in Arabci. Oboj; pa so napadali Angleže in zahtevali neodvisnost, Palestina je postala svetovni problem. O njej so začeli razpravljat; Združeni narodi.
Posebni komite Združenih narodov za Palestino je tedaj izdelal dva načrta. Prvi je predvideval ustanovitev arabsko-žddov-
ske federacije, drugi pa razdelitev Palestine na dve samostojni državi — arabsko in židovsko. Združeni narodi so usvojili drugi predlog. Leta 1948 so se Britanci umaknili iz Palestine,
Z mejami, kj so jih določili Združeni narodi, pa niso bili zadovoljni miti Arabci nit; Židje. Prišlo je do odkritega spopada. Izrael, ki so ga podpirale mednarodne židovske organizacije in nekatere zahodne države, je v nekaj mesecih zavzel ozemlje, na katerem je živelo skoro milijon Arabcev. Vse te Arabce so Židje pregnali v Egipt in Jordan, kjer še danes životarijo v taboriščih.
Leta 1949 je po posredovanju Združenih narodov prišlo d0 premirja. Fronto so spremenili; v začasno mejo. Arabska država v Palestini je bila uničena. Del Palestine vzhodno od Jeruzalema je zasedla jordanska vojska in ga priključila k Jordanu. Gazo, 440 km dolg in 8 km širok obaln; pas ob Sredozemskem morju, je začasno zasedel Egipt.
In spet ni bil nihče zadovoljen s to razmejitvijo. Izraele; so zahteval; še več — ,v$!0 Palestino. Arabske države so hotele potisniti Izrael za meje. k; so jih določili Združeni narodi, nekatere skrajne nacionalistične arabske skupine pa so zahtevale popolno uničenje Izraela. Arabski begune; so se želel; vrniti na svoje domove.
Premirja nihče ni spoštoval. Komisija OZN za Palestino je imela polne roke dela. Arabci so vpadali v Izrael, Izraelci
' v arabske države. Izraelsko-arabska meja je postala najbolj nemirna meja na svetu.
Medtem so se v arabskih deželah okrepila gibanja za popolno nacionalno neodvisnost. V Egiptu je zmagal Naser in Britanci so se morali umakniti iz Sueza. V Siriji so zavladale napredne nacionalne struje. Ideje o nacionalni neodvisnosti so se širile tud; v Jordanu, vazalni državi Velike Britanije. Nacionalno gibanje v Iraku je razmajalo proangleško diktaturo Nuri Saida. Ves Srednji Vzhod j,6 začel na cionaini preporod.
Srednji Vzhod pa je izredno važno področje sveta. Tu se stikajo tri celine: Azija Afrika in Evropa. Tu je Sueški prekop! In tu je nafta, ogromno nafte. Pesek Srednjega Vzhoda zakriva dve tretjini svetovnih zalog nafte. Ni čudno torej, če se vse velesile tako zelo zanimajo za srednje-vzhodne dežele.
_ Angleži, ki so nekoč vladal; v teh deželah, bi radi obdržal; svoj vpliv in seveda svoje delnice v petrolejskih družbah in v Družbi Sueškega prekopa. Tudi Fra-coz; ne morejo pozabiti na svoja srednje-« vzhodna ozemlja (Sirijo, Libijo), na delnice Sueškega prekopa, na nafto. Po vojn* so se v teh deželah zasidrali tudi Američani. Njihova družba ARAMCO si je prilastila vsa naftna polja v Saudski Arabiji. s svojim kapitalom je na veliko ogorčenje Angležev začeia prodirati tudi v britanske naftne družbe. In končno, za Srednju Vzhod s-e je pozanimala še Sovjetska zveza. Podprla je osvobodilna gibanja, omogočila je priliv svojega kapitala v dežele Srednjega Vzhoda.
K tem nasprotnim interesom velesil na Srednjem Vzhodu pa moramo prišteti še nasprotja med Arabci ln Izraelci, med posameznim; arabskimi dinastijami muslimanskim sektam pustin,iškim; šejki. m«d oblastniki, k; žive v razkošju., in ljud-
IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA
Z razstave »Človekova družina«: Vsaka igra je lahko lepa.
(Fčrto: »Arthur Leipzig«)
banka, ki bi Sa rada zadela z žogico? In ta srček, kii »pase kravice«? In -o-nile!
Vse mogoče, poklice imajo njihovi očetje in matere. Vse so prinesli sem večidel naravnost iz porodnišnice.. Doma ni prostora. Mati je v službi in polovica otr-ok je, ki imajo .e mater. Nekatere pridejo k otroku vsak dan, druge se jeze, ker morajo v soboto ponje. Zakaj ne bi bil se čez nedeljo v jaslih? Ko foi imele stanovanje, ne bi bile takšne. A kaj ko ta spi pri prijateljici, očka in mamica imata le eno posteljo v kletni sobici, drugi, drugače neurejene razmere. In tako postajajo nekatere malodušne do otrok, do vsega. In najrajši bi jih pustile jaslim — Za vedno.
Kaj bi brez jasli?
o o o
Dobra vzgojiteljica nadomešča mater med časom, ko bi bili otroci sicer sami. Ce je mati na delu ali pere, kuha, je na trgu, se je ni potrebno bati za otroka: kaj neki počne?
Človek na ulicah, trgih, parkih videva otroke -brez nadzorstva. Koliko je med njimi tak-
ta___Opazil je. pod oknom psa
in mu jel metati zrezke, prvega, drugega tretjega, psiček je lovil kos za kosom in fantku je. bilo najbolj všeč, kako se je psiček trudil, da bi ujel meso v gobček, preden bi padlo na tla. Zmetal jim je vse — razen enega, ki ga je medtem, ne da bi se zavedal, pojedel sam. Bratca sta mu za katzen pošteno izprašita hlače in ga napodila v šol-o. Obedovala sta kruh in sladkor in odhitela na dvorišče. Ob -treh je prišla mama, otrok pa-kot po navadi, nikjer.
Kako neki jedo v takih družinah. — Mož prihaja domov šele zvečer, kosi navadno v Ljudski kuhinji ali pa kar v majlbližjem bifeju, »Zaposlena sem v manjši tovarni. Da. imamo menzo, toda -obrok stane 70 dinarjev. T.o je predrago, sama d-oma pripravim ceneje in okusneje. V menzi bi že pocenili, če jim ne bi uredba predpisovala, da lahko vzamejo denar samo iz dobička! Ta pa je — majhno podjetje, huda konkurenca — tako in tako tudi majhen. Kako naj bi pristale na to druge delavke, ki ne jedo v menzi?! Ne morejo. — Otroci? Tudi ne morejo v menzo.. . Z njimi so težave. .. Podivjali bodo popolnoma, sama

BESEDA BRALCEV *
u	2
KRŠČENO VINO
Gneča v avtobusih, tramvajih. Reke pešcev in kolesarjev. Potlej se te reke zlijejo druga v drugo in, navzkriž z vsemi zakoni rečnega toka, se pretakajo v lobe smeri. Delavec .hiti v tovarno, uslužbenka v evojo pisarno, otroci v šolo.
To ni Amerika. Slišali smo, da se v Ameriki vsakemu mudi. To je nekaj minut preduše-isto ia.i sedmo uro, tu pri nas, na naših cestah in ulicah.
Budilka. — Kolikokrat nas je že njen ropot vrgel iz postelje. Nekdo je dejal, da je budilka vojaška trobenta v civilu, le da je še bolj razširjena. Budilka ni navadna ura. To ni samo priprava za merjenje časa. Kaže nam čas — in še mnogo več. Misli namesto nas, pravočasno zbudi, da ne zamudimo vlaka, službe. . .
»2e deset let vstajam ob petih. pa se ne morem navaditi, da bi Se zbudila sama. Preutrujena ležem v posteljo.« Pra-
je popoldne v šolskem vrtcu. Da bi delala v družbenih organizacijah? Ne, nimam časa. Saj še v kin-o sko.ro ne grem. Morda vsak drugi mesec.«
Jožica skrbi za svojega otroka in zase. brez moževe pomoči. ., In veliko je še takih mater. In druge? Kje bi našli mater, katere ne bi trle take ali drugačne skrbi. Žena rodi otroka,
Leta 1951 smo imeli v LRS 25 otroških jasli, 57 vrtcev za predšolske otroke, 2 za šolske otroke in 44 tako imenovanih kombiniranih ustanov (vrtci in jasli). Lani pa je bilo le še 8 jasli, 25 vrtcev za predšolske otroke, eden za šolske otroke in 19 kombiniranih; torej od 128 v letu 1951 je število do leta 1956 padlo za 53. In vzrok? Visoki oskrbni stroški in iz leta v leto manjša podpora ljudskih odborov.
—	V zadnjih letih smo dobili posebne ustanove za šolske otroke, v katerih ostajajo otroci pod nadzorstvom štiri ure, Toda tu ne prejemajo hrane. Zaposlene žene — matere pa bi želele, da bi otrok dobil vsaj kosilo. Tega pa ni in mora po vrnitvi z dela prav tako pripravljati kosilo.
—	V Sloveniji je približno 90.000 zaposlenih žena, od katerih jih je 50% zaposlenih v industriji.. Mnogo je med njimi mater, ki same vzdržujejo svoje družine. Toda le 14% od vseh ima to srečo, da lahko pušča svoje otroke v jaslih, vrtcih, šolskih kuhinjah, 'od tega je samo, 4.5% otrok starih do 3 leta in 5.6% starih od treh do sedem let.
vi Joži-ca M. Preden se Jožica pomeša rned reko delavceV, mora še veliko opraviti. Zjutraj ko vstane, pristavi kavo, za sebe in za Miloša, pometa sobo, skoči v drvarnico-. . . m predno odide, pripravi budilko, da bo -ob sedmih spet zaropotala -in zbudi.a Miloša.
• »Tedaj, ko so v podjetju ukinili otroško zavetišče, je /ojl fant že tako »velik« — letos obiskuje že drugi razred osnovne šole«— da me to ni prizadelo. Vsaj ne tako kot druge, ki Bo se naenkrat znašle P,red vprašanjem, kam z otrokom. Moral je z menoj, zgodaj zjutraj, a vendar, bil je blizu mene, v tovarni...
»Nekako se prebijam. Otrok
ga pere ;i-n -oblači, vzgaja in uči. Ali je potem čudno, č= je otrok vedno njena prva skrb?
»Kuham vedno za en dan naprej. Ko prideva z možem domov, zakurim in pristavim ko-Seveda t.o delam -e pozi-Poleti ne morem, nimam hladilnika. Vendar je tedaj lažje:	obedujemo večidel mrzlo
kosilo; otroci jedo v vrtcu. . • Po kosilu pospravljam sobo. ma.-o se obrnem, in že moram kuhati večerjo, potem spraviti otroke spat. Mož odide pa sestanek, a jaz utrujena ležem. Drugo jutro spet -v službo. Zensko
silo
mi.
Zenska delo je tako kot ne-
skončen trak — brez konca,« je vzdihnila Vera.
POMAGAJ SI SAM-. .
Vrtcev je premalo in še ti, ki so, imajo premalo prostora, premalo osebja. Redni okras vseh vrtcev in jasli je obvestilo na vhodnih vratih, kjer piše, da ne vpisujejo več.
Ustanov, ki bi bile v pomoč družini, je premalo. Novih vrtcev nihče ne ustanavlja, ker ni denarja. In prav zaradi tega »o ukinili po tovarnah tudi tiste, kt so že ‘obstajali.
Žene puščajo otroke pr.i sosedih, kjer je »mama doma«, -ali starejši pazijo na mlajše, ali jih zaklepajo v stanovanje. Ponekod imajo gospodinjsko pomočnico. največkrat je to podnajemnica, ki so jo -sprejeli na stanovanje pod pogojem, da bo pazi,a otroke, kuhala, pomagala v gospodinjstvu. Na. žalost se ta pojav, ki ga je povzročila stanovanjska stiska, tako razpasel, da se spreminja vedno bolj v nov pereč problem.
Poglejmo, kaj pravi mlada Ivanka: »Saj bi bila na cesti, če ne bi sprejela te pogoje. Ko pa ni samskih domov? Naše podjetje si ga ne more zgraditi. Garam ves dopoldan, popoldne prihajam utrujena na delo. Otroci kljub temu nimajo nobene vzgoje, v vrtec pa jih -ne dajo, ker se nabere veliko, pa četudi samo po 300 dinarjev za vsakega -otroka.. .«
MEDTEM KO JE MATI NA DELU...
Lepe so jas.i »Milana Majcna« v Ljubljani. Sprejmejo 40 -otrok, ki so od ponedeljka zjutraj do sobote zvečer v popolni oskrbi.
Glejte — mali debelušček se drži ograjice, že sam stoji! Čigav je? — Kaj pa mala navi-
šnih, ki so »sami doma«, njihovi starši pa sp na delu! Ko se mama Vrne domov, vprašuje pri sosedih, če kdo ve, kje je njen Milanček, Metka ali Jane-zel4 • •
ne morem, mož ne utegne in nihče drug jih ne kroti. V bližini stanovanja ni vrtca ali zavetišča. Ali je sploh kako zavetišče za šolske otroke?« me je začudeno vpraša.a.
Ce so otroci sami
Zakonca N. imata tri otroke. Trinajst, enajst in devet let stare fantiče. Starša sta -zaposlena in desetletni fantič je dopoldne sam doma. V šolo odide, ko se vrneta starejša dva iz nje. Pred nekaj dnevi je kuhal kosilo, pravzaprav pekel zrezke ih od časa do časa pogledal skozi okno, če prihajata brata, da ga bosta odkleni-
etv-om. ki živi v strahotni bedi. Velesile izkoriščajo vsa ta nasprotja, razpihujejo jih, onemogočaj® nj,ih Reševanje ter tako v 'kalnem ribarijo. Pri tem igra Izrael vlogo njihovega zvestega lakaja.
Angleži so za -obrambo svojih Interesov . na Srednjem Vzhodu ustanovili Bagdadski pakt, ki naj bi razbi-l Arabsko ligo, odvze-j Egiptu vodilno vlogo med arabskimi deželami, zavaroval njihove politične in ekonomske pozicije jn onemogočil raz-•voj nacionalnih ter socialnih arabskih gibanj. Toda k Bagdadskemu paktu je od arabskih deže-1 pristopil le Irak. Britanci #o poskusili -vse, da bi razširili Bagdadski pakt. Pri tem jim j-e pomagal Izrael.
Lansko jesen, teden dni pred volitvami v jordanski parlament, je prišlo do male ' vojne med Jordanom in Izraelom. Kakih -15.000 izraelskih vojakov je napadalo jordanske položaje pri Betlehemu in Kalki-liiji. Irak je ponudil Jordanu vojaško pomoč. Jordanska vlada pa je -spletko pravočasno spoznala. Iraške čete naj bi preprečile volitve in potlačile Jordan v bagdadsko vrečo. Jordan je odklonil iraško pomoč in sam odbil izraelski -napad.
Medtem p-a se je zao-s-ti-il spor okrog Sueza. Angležem in Fra-ncoz-om ni šlo la Za Suez, njihovi načrti so bili širši. Izrael 6-o do z-ob oborožili in ga pahnili v vo-jn-o z Egiptom. To so izkoristili in še sami napadli Egipt, Obenem so razširili glasove, da bo Izrael napadel Jordan. V J-o-rdan so Prišle iraške čete. Tudi Sirijo, kj tesno sodeluje z Egiptom, so hoteli pritegniti v voj-n-o. Iraku pa so naročili, naj strmogla-
Iraške čete so se moral-e umakniti iz Jordana. Neuspela agresija pa j-e odkrila tudj sramotno vlogo, -ki jo pri imperialističnih spletkah na Srednjem Vzhodu igra, Izrael.
Izrael je ob napadu na Egipt odigral vlogo predhodnice, danes pa igra vlogo za-ščitnice. Angleške in francoske čete so se umaknile, izraelske čete pa So ostale v Gazi in Akabskem zalivu. Združeni narod; so izraelsko vlado večkrat pozv'al:i, naj umakne svoje čete na meje premirja, -toda Izrael kljubuje vsemu svetu.
Izraelci posta vi jejo pogoje. Zahtevajo plačilo za agresijo. Iz Akabe. pravijo, se bodo umaknili šele tedaj, ko jim bo Egipt zag-otoviil svobodno plovbo v Akabskem zalivu. Obenem pa bi m-o-r-ala Egipt in Saudska Arabija zagotoviti izraelskim ladjam svobodno plovb-o po Sueškem prekopu. Iz Gaze pa se sploh ne nameravajo umakniti. Kot kompromisno rešitev predlagajo mešano upravo za Gazo, v kateri naj bi bili Izraelci, predstavniki OZN in prebivalci Gaze.
Združeni narodi ne morejo sprejeti teh pogojev.. Niti nimajo take pravice, niti jih ne smejo, če h-očej-o spoštovati načela svoje Ustanovne listine. Edini izhod so sankcije. Združeni narodi s-o poklicani, da z ekonomskimi sankcijami (prepoved izvoza in uvoza, razveljavitev vseh p-ogodb -o gospodarski p-omoči-Itd.) in morebiti tudi političnimi (med katerimi je skrajna izključitev iz OZN), prisilijo Izrael, da se bo umaknil, z ozemlja, ki si ga je nasilno prisvojiti. Edino takšni ukrepi bi bili da-
mo. Iraku pa so naruvm, naj »umu-gid-	----. T
Vi sirijsk-o vlado. Tudi ta spletka je bi-1 a .nes primerni in učinkoviti. Popuščanje Iz-pravočasno odkrita. Največ zaslug za to .raelu pa bi ohrabrilo vse agresivne sile Imajo Združeni narodi, ki s-o s hitro in na svetu.
odtočno akcijo zaustavili agresijo na In vendar ?0 držav-e, ki se zavzemaj® za Egipt. Sirija ni posegla v vojno; sirijska popuščanje. Na primer Amerika- Združene vl'?,da je odkrila- zarotnike in velike ko- države so ostro obsodile -agresijo na Egipt, litine--orožja, ki so jim ga poelali iz Iraka. Ko pa.je ta agresija-propadla, s-o izdelale
načrt o povečanju svojega vpliva na Srednjem Vzhodu, ki naj zamenja britanski in francoski vpliv ter onemogoči sovjetskega. Tako imenovana Eisenhowerjeva doktrina p-a je naletela na odpor pri številnih arabskih državah. Z e zaradi tega ne bi bilo prav, če se Američani zamerijo Izraelu, ki jim pri njihovih načrtih lahko velik® pomaga. Američani sedaj iščejo kompromis, -obljubljajo Izraelu prosto plovbo v Akabskem zalivu -in odklanjajo sankcije.
Pa tudi Angleži in Francozi, ki so sicer glasovali za umik Izraelcev na stare meje, se ne bi radi zamerili Izraelu. Iz Pariza in Londona prihajajo različni predlogi. Na primer predlog o interaoion-aU-zacij-i Gaze. Objavili so tudi predlog o internacionalizaciji vsega Sinajskega polotoka. Vsak pa tudi najmanjši uspeh Izraela bi jim bil dobrodošel, kajti to b; bil tudi njihov uspeh. Angleži in Francozi se namerava,jo vrniti na Srednji Vzhod. Izrael naj hi jim pos-lužil kot odskočna deska.
Med velesilami se le Sovjetska zveza odloen® zavzema l-a umik izraelskih čet, Te dn-i s® v Moskvi objavili tudi načrt o ureditvi razmer na Srednjem Vzhodu, ki vsebuje števi-lne d-obre misli, ki se danes — zaradi ostrih blokovskih nasprotij — še ne morejo spremenit,; v dejanja.
In tak® se vedno bolj vozla vozel Srednjega. Vzhoda. Problemov je veliko in med njimi n,i enega, ki ga bi bilo lahko rešiti. In vendar bo treba te probleme rešiti, treba bo presekati voze-l. kajti razvozlati ga nihče več ne more. To pa bodo lahko storili le narodi Srednjega Vzhoda, ko bodo -izbojevali popolno neodvisnost, k® bodo postal; lastniki bogastva svojih dežel ko bodo odpravili izkoriščanje. V takšnih pogojih pa bod0 tudi -iz-raelsko-arabski spor. laže rešili.
V drugi družlpi imajo urejeno drugače: oba 'sta v službi, otroci dopoldne v šoli. Ko pridejo iz šole, počakajo starše pri sosedu. Ljubezniva soseda je spremenila svojo kuhinjo v vrtec. Včasih ima celo sedem »gojencev«. Ob dnevih, ko nebo potemni in ptice letajo nizko, so otroci posebno glasni in najbolj nagajivi. Največ razbitih šip in potepov je v tem času. Zato se tedaj soseda nagne skozi okno in ® glasnim »gor« pokliče otroke. Otroci kot otroci se ne morejo umiriti niti v kuhinji in ker so novi stropi tanki, njihovi skoki za žogo -odmevajo v nižjem nadstropju in razburjajo stanovalce.
Na sestanku hišnega sveta bo zato spodnji stanovalec znova in znova pozival starše otrok, naj držijo svoje otroke bolj na »špagci«. In razpravljali bodo o tem! Na dolgo in široko! Ali ne bi bilo koristneje, če bi hišni sveti drugače govorili o otrocih zaposlenih staršev, zaposlenih mater? Za -zaposlene žgne vsak dan pomeni dva delovna dneva: prvega v tovarni ali uradu, in drugega doma. Velik® bi jih razbremenili, če bi njihove otroke vs-aj med časom, ko so v službi zbrali v nekem prostoru v bližini stanovanja, kjer bi se učili in igrali pod nadzorstvom. Morda bi bila dovolj ena soba v hiši in ena vzgojiteljica in rešen® bi bilo vprašanje prej kot bo rešeno. če bomo čakali na razširitev mreže dosedanjih ustanov. Se je kdo spomnil na otroško sobo — vrte® vsaj pri eni sami novi stavbi, ki jih zdaj gradimo? Poskusimo!
In tedaj, ko bo ura odbila dve, bo tovarniška sirena zatulila konec dela in se bodo možje in žene znova Eiiii v reko ljudi. Čeprav bodo spet hiteli, bodo matere vendar odhajale domov z zavestjo, da otroci -niso bili bre-z nadzorstva, da se ji-m ni ničesa-r pripetilo, da niso zašli v slabo družbo ali da niso spet komu katero neprijetno zagodli. Danilo Domajnko
Najprej moram izreči polivalo. Nadvse sem zadovoljen s sedanjo vsebino in obliko »Delavske enotnosti«. Rad bi pa še sam prispeval k pestrosti našega glasila in sem poslal tale dopis in upam, da ga boste objavili.
Pred kratkim je tržna inšpekcija občinskega ljudskega odbora v Radljah ob Dravi pregledala več gostilniških lokalov, pri čemer je ugotovila razne nepravilnosti. Naj navedem samo primer gostilničarke V. K. iz Vuhreda. Pri njej so namreč ugotovili, da znaša maliganska razlika med vinom v kleti in onim v točilnici 1,6 odstotka, drugi vrsti vina pa je dodala le 0,8 odstotka vode.
Navaden delavec, ki si lahko s svojo skromno plačo le včasih privošči kakšno četrtinko vina, je dostikrat razočaran, ko vidi, da so vino »krstili«. Se za tiste, težko prislužene groše, mu dajo z vodo mešano vino. Sat ni, da bi »e ga moral »naluckati«, kakšen kozarček pa včqsih le tekne. Po mojem mnenju bi morali biti v gostilnah glede tega bolj strogi. Ce ga ima kdo že preveč pod kapo, bi ne smeli več dati alkoholnih pijač. Koliko manj nesreč in prepirov bi bilo, če bi se tega dosledno držali.
Franc Miklavc
ZAGORSKE PODOBE
Po navadi. pišete v »Besedi bralcev« le o eni zadevi. Tokrat vam j iji bom nadrobil kar zvrhan koš in vse iz Zagorja.
Tisti, ki so prisostvovali nedavni občinski konferenci Socialistične zveze v Zagorju so zelo pazljivo poslušali delegata iz Kandrš nad Zagorjem. Marsikdo bi namreč mislil, da kmete iz okoliških vasi ne zanimajo cene. Besede tega delegata pa kažejo, da temu le ni tako. Kmetijska zadruga Mlinše (v vasi Kandrše namreč nimajo lastne kmetijske zadruge), je odkupila v Kandršah hruške po 16 dinarjev. Zadruga si je priračunala maržo in stroške ter prodala hruške naprej po 20 dinarjev. Na zagorskem trgu pa so se iste hruške pojavile kar po 45 dinarjev za kilogram, ali za 2500/0 več kot je zanje dobil kmet.
Naj k temu še kaj pripomnim? Če ne bomo takim krepko stopili na prste, bomo uedno tarnali in zabavljali.
Na Izlakah, nad Zagorjem deluje že precej časa kmetijska zadruga. Zadruga se med drugim bavi tudi s predelavo mleka. Močno si prizadevajo, da bi bil sir čim,boljši. Prodati pa ga ne morejo v Zagorju. Zakaj tako? Zagorski trgovci kupujejo rajši sir v Ptuju in Kranju, čeprav je sir enake kakovosti, izla-ški sir je pa cenejši. Razen tega tudi prevozni stroški niso majhni.
Tako danes vozijo sir iz Ptuja in Kranja mimo Izlak v Zagorje, izlaškega pa ...
■V Zagorju zelo manjka uslužnostnih obratov in podjetij. Potrebe mesta so z dneva v dan večje in bo treba ugrizniti tudi v. to jabolko. Manjka šivilj, manjka pralnic, kemične čistilnice, krpalnic. V teh, podjetjih bi našlo precej žena zaposlitev in še potrošniki bi bili zadovoljnejši. Na mah bi. rešili dvoje vprašanj. Vse pa se ustavi le pri enem: kje dobiti potrebne prostorie?	M* L.
OPRAVLJIVKE
Kako nehvaležne zadeve sem se lotil! In vendar mislim, da se je treba lotiti, zakaj te so nam zrasle že čez glavo in ne moreš več niti s prstom migniti, ne da bi te obrale do kosti. Opravljivke vidijo krog sebe sam nered in sie čutijo poklicane, da v službenem času »urejujejo« ves svet.
Služboval sem že marsikje, vendar nisem še nikjer naletel na kaj takega. No, nič ne rečem, saj se je včasih kaj podobnega primerilo, ampak v takem obsegu vendar ne.
Povsod je vladala prisrčnost in odkritosrčnost v odnosih.
Pri nas pa,.. Pravijo, da je to že stara stvar in da so imele one že piej »komando« v svojih rokah. Vedno so glodale kakšno kost, razbijale kolektiv v dva tabora. In so — uživale. Drugim starejšim, se zde te stvari nemogoče, ker je sožitje v takih okoliščinah sila težko.
Sem na vodilnem položaju v podjetju in sem se jim poskusil zoperstaviti. Moj predstojnik pa me je zavrnil, češ da kratim svobodo govora. Ko so to zvedele, takrat sem postal jaz tista tarča, v katero so streljale z vsemi kalibri. No, drugega mi niso mogle očitati kot to. da hodi moja žena v pisarno k neki uslužblenki, ki dela v isti družbeni organizaciji. I*eni torej niso mogle dosti in mi ni bilo treba ukazati, naj govore na glas in naj imajo odprta vrata, da bom mogel slišati, kaj se pogovarjajo, kar mi očita moj predstojnik. V katerem loncu je bila skuhana ta obdolžitev, ne morem reči.
Dovolj! Hotel bi slišati le vaše mnenje, ali trna prav moj predstojnik, ki pravi, naj jih pustim pri miru, ali jim je treba postriči predolge jezike, da bi imeli mir jaz in drugi, ki jih opravljivke glodajo.
Janez P.
Pripomba uredništva: Najprej majhen nauk. Že večkrat smo napisali, da anonimnih dopisov ne objavljamo. Tokrat smo napravili izjemo samo zato, ker posega pisec v eno izmed področij medsebojnih odnosov in se ob njem lahko marsikaj naučimo. Nepodpisana pisma pa kažejo tudi na slabosti tistega, ki se odloči za tak način družbene kritike. Obrnimo to, kakor hočemo, to ni lepo. Ce se z nekom pogovarjaš, se moraš pač predstaviti, da ve, s kom govori.
Ce koga kaj tišči, naj zbere toliko poguma in to \ jasno' pove. Prikritost pa nima prav nič skupnega z našo delavsko moralo. Med te sodi tudi pisanje anonimnih dopisov.
Zdaj pa k odgovoru!
S tovarišem Janezom se popolnoma strinjamo, da je v takem kolektivu, kjer imajo glavno besedo dolgi jeziki, ni lahko delati in da pogoste zdrahe in razdvojenost kolektiva ne prispevata prav nič k tovariškemu sožitju. Ce bi kaj svetovali, bi svetovali to, da je treba •take stvari zdraviti že v začetku. To je veliko pametneje kot prepustiti nemočno stvari toku in se zadovoljiti s tem, češ, saj mene puste pri miru, mA ne škodujejo, za druge mi ni mar. To je napak! Cim se neka »raca« pojavi, p okličimo tiste, ki take govorice raznašajo. Naj si iz oči v oči povedo, kaj jih tišči in ne okrog vogalov. Ce boste pri vas dosledno tako delali, bo dolgojezičnim kmalu prešla skomina še iztegovati jezike, saj se bodo kmalu opekli, ko s* bo izkazalo, da ni resnica, kar govore. Ob koncu pa. še enkrat.
PISMO DELAVSKIM SVETOM
družbenim organizacijam in ustanovam
»DRAGI TOVARIŠI!
Prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije bo 25. junija v Beogradu. Ta prvi zbor zastopnikov delavskega samoupravljanja ima nedvomno izredno velik politični, družbeni in gospodarski pomen. Sklicanje kongresa, njegovo delo, Izmenjava Izkušenj in sklepi naj postanejo močna pobuda za poglabljanje in razvijanje "socialistične demokracije v naši državi.
Dosedanja bogata in dragocena sedemletna praksa delavskega samoupravljanja, dosedanje izkušnje neposrednih proizvajalcev v upravljanju, pomenijo široko podlago za ploden delovni dogovor, kakor tudi dokaz, da so popolnoma dozoreli pogoji za prirejanje kongresov delavskih svetov.
Delavski razred naše države uresničuje najneposred-nejšo pravico upravljanja o vseh odločilnih problemih gospodarskega razvoja celotne skupnosti, posameznih podjetij in komun. V naših podjetjih in krajevnih skupnostih so zgrajeni novi socialistični delovni in družbeni odnosi, katerih osnova je kolektivno upravljanje in postopna krepitev vloge in izpopolnjevanje novega položaja delavcev, ki so obenem proizvajalci in upravitelji. V naših delovnih kolektivih se izvaja globok proces demokratizacije, notranjih medsebojnih odnosov, ki široko vplivajo na življenje v podjetjih, na odnos posameznikov do kolektiva in do skupnosti, na oblikovanje mnogih novih oblik skupnega življenja. Postopno izpopolnjevanje in razvijanje samoupravnega mehanizma je vplivalo tudi na vrsto velikih, neizogibnih sprememb v gospodarskem sistemu, gospodarskih odnosih, na izpre-membe v vlogi državnih organov, na delovne metode in naloge družbenih organizacij, kakor tudi na ustvaritev pravic delavskega razreda.
Pretekla sedemletna doba je delavski razred naše države obogatila z novimi izkušnjami, ki se bodo mogle na kongresu posplošiti in izmenjati. Obenem je proces razvijanja samoupravljanja neposrednih proizvajalcev odkril vrsto novih pojavov, poudaril doslej neznane pro-
bleme, ki se morajo proučiti na kongresu, da bi se predlagala njihova pravilna ureditev.
Seveda je uspeh kongresa odvisen v mnogem tudi od načina in obsega priprav v celotni predkongresni dobi. Odbor pričakuje in upa, da se bodo v predkongresnih pripravah znašli na svojem mestu delavski sveti, organi oblasti, posebni sveti proizvajalcev, gospodarske zbornice in gospodarska združenja, organizacije SZDL, sindikati, mladinske organizacije, Stalni konferenci mest, strokovna združenja ekonomistov, pravnikov, inženirjev in tehnikov, znanstvene ustanove, naš tisk in publicistika.
Program kongresa naj bo osnova za delo, — za priprave, ki jih je treba usmeriti na vse tisto, o čemer bo razpravljalo plenarno zasedanje in komisije.
Delavski sveti in upravni odbori podjetij naj bi izkoristili dobo predkongresnih priprav za analizo lastnih izkušenj, za proučevanje metod in oblik dosedanjega dela. Obenem si je treba prizadevati, da bi se najboljše izkušnje In oblike, s katerimi so bili doseženi najboljši uspehi, prenašale dalje in čimbolje izkoriščale. Konference za izvolitev delegatov za kongres naj bi služile kot zborovanja za čim plodnejšo izmenjavo izkušenj ter medsebojno seznanjanje z rezultati v delavskem upravljanju. Vse te predpriprave naj omogočijo čimboljšo in vsestransko predpripravo samih delegatov za delo na kongresu. Dobo predkongresnih priprav naj delavski sveti izkoristijo za razpravljanje o vseh problemih ter za urejanje in zbiranje lastne dokumentacije o ustvarjanju in razvijanju delavskih organov v svojih podjetjih, ker pomenijo prva leta na poti samoupravljanja za vsako podjetje eno izmed najpomembnejših dob v njihovem razvoju.
Koristno bi bilo, če bi ljudski odbori proučili svoje dosedanje odnose z delavskimi sveti, obliko sodelovanja delavskih svetov pri reševanju komunalnih problemov. Posebno nujno je, da bi zbori proizvajalcev proučili celotno problematiko svojih od-
nosov in zvez delavskega samoupravljanja v podjetjih.
Družbene organizacije, posebno pa Socialistična zveza in sindikati, bi morale čimbolj sodelovati pri vseh predpripravah tako na' svojem področju, kakor tudi vplivati na organe upravljanja. Zelo bi bilo koristno, da bi sindikalna vodstva zbrala svoje dosedanje vtise o delu delav-
jetij, da v okviru razprav o zakonu o gospodarskih združenjih vsestransko proučijo svoje mesto v sistemu delavskega upravljanja, svoje odnose in perspektivo teh odnosov z delavskimi sveti, zato, da bi lahko o tem važnem vprašanju razpravljali na kongresu.
Odbor se tem potom tudi obrača na naš tisk, radijske
PISMO KOLEKTIVA TOVARNE USNJA ŠOŠ TANJ
CEN NE BOMO ZVIŠALI
»Mislimo, da sedanje povsem upravičeno zvišanje plač zaposlenim v usnjarski industriji nikakor ne pomeni tolikšne obremenitve v polni lastni ceni (gre vsega le za okoli \°?° materialnih stroškov), da bi bilo možno zagovarjati kakršnokoli povišanje prodajne cene na ta račun. In v našem podjetju cen tudi res ne bomo spreminjali, najmanj pa navzgor...«
zaradi večjih plač zlasti v usnjarskih podjetjih.
V kolikor vemo, kakšno je stanje v drugih usnjarskih podjetjih, te nevarnosti namreč ni. če pa gre le za »nekatere« tovarne, bi bilo bolj prav te kar navesti, ne pa težko priborjeno in pravično povi-
Cla.nl delavskega sveta tovarne »Tesnilka« v Medvodah so se nedavno zbrali na slavnostno zasedanje, ko so praznovali desetletnico ustanovitve podjetja. Tovarna Donit, sedaj »Tesnilka«, je bila ustanovljena 1. februarja 1947. leta in se je razvila ter se še razvija v naše Izredno pomembno Industrijsko podjetje.
skih svetov in o vseh drugih sorodnih problemih, ki so sp porodili s predajo podjetij v upravljanje delavcem. Razen tega naj bi sindikati, delavske prosvetne organizacije, delavske univerze in druge ustanove, proučile svoje izkušnje, vsebino in obliko dela za usposabljanje delavskega razreda pri opravljanju njegovih odgovornih funkcij upravljavcev.
Odbor pričakuje, da bodo razna profesionalna in strokovna združenja kakor tudi druge strokovne in znanstvene ustanove spodbudile svoje člane in sodelavce, da se Ie-ti vključijo v priprave za Kongres delavskih svetov. Sedaj bi lahko številne ustanove v programu svojega dela našle prostor in čas za sistematično, podrobno znanstveno obdelavo posameznih vprašanj, ki so vezani na delavsko samoupravljanje, kajti to bo precej dvignilo kakovost Kongresa in njegovega dela.
Odbor se posebej obrača na gospodarske zbornice in združenja gospodarskih pod-
postaje, da s svoje strani spremljajo predkongresne priprave in jih spodbujajo.
Dragi Tovariši!
Prvi Kongres delavskih svetov bo čez nekaj mesecev, predkongresne priprave pa so tako obsežne, da jih moremo začeti takoj uresničevati. Ustvarjanje delavskega samoupravljanja je pomenilo doslej vir največje in najštevilnejše ustvarjalne pobude in zainteresiranje ogromnega števila delavcev in uslužbencev ter drugih državljanov za neposredno sodelovanje v življenju in upravljanju gospodarstva in v naši socialistični skupnosti v celoti. Odbor za sklicanje Kongresa delavskih svetov Jugoslavije upravičeno pričakuje, da bo doba predkongresnih priprav močna pobuda za okrepitev in razvijanje iniciativnosti, da bo pomenilo spodbudo k izboljšanju in napredku delavskih svetov in sistema delavskega in družbenega upravljanja kot eno izmed glavnih oblik socialistične demokracije v Jugoslaviji.«
ANKETA O NORMAH, RESNO OPOZORILO
ZA ALI PROTI
V šestnajstih anketiranih podjetjih, kjer je zaposlenih 6.173 delavcev dela po normah 55,27 Vo zaposlenih. -
Čudno vprašanje za ali proti normam. Seveda smo zanje, saj Ue omogočajo delavcu povečati prejemke, razumljivo oh istočasnem porastu proizvodnje. Toda če bi ugotavljali koliko ■ del je danes po vseh naših podjetjih normiranih in današnje piodatke primerjali s podatki o normiranju del pred leti, recimo samo s podatki iz ileta 1952, bi ne ugotovili napredka, nasprotno, celo nazadovanje.
Republiška komisija za produktivnost in delovna razmerja je :P-red nedavnim razpisala anketo o normiranju del. V anketiranju je vključila 16 pod-jietij iz sedmih različnih strok, 'kjer je zaposlenih 6. 173 delavcev ali okoli 10 odstotkov vseh zaposlenih v industriji in rudarstvu. Anketa je pokazala tole: V vseh anketiranih podjetji ih dela po normah 55.27 «d-sitotkov zaposlenih. Delavci povprečno presegajo norme za li2,5 odstotkov. Do skuppo izplačanih mesečnih plač v višini 88 milijonov dinarjev, so Izplačala podjetja za p.ače po času okoli 40 milijonov dinarjev, za plače po učinku, to je za stoodstotno izpolnitev norm okoli 42 milijonov dinarjev, za preseganje norm pa okoli 6 milijonov dinarjev, ali 7,1 odstotka mesečnih plač. *
Čeprav podjetja zatrjujejo, da dopuščajo neomejeno doseganje norm. so vodstva osmih podjetij odgovorila, da se njihovi delavci še vedno bojijo tako Imenovanega striženja norm, v treh podjetjih je ta bojazen le de,na. v petih podjetjih pa so delavci prepričani, da res lahko brez skrbi presegajo norme, ker jim bo vodstvo podjetja presežek tudi izplačalo.
Torej, če na kratko povzamemo zaključke te ankete, lahko
Sl v DVOMU
0 kakšne so tvoje pravice
•	iz delovnega razmerja?
#	Odgovor naideš
v »DELAVSKI ENOTNOSTI«
ugotovimo, da je v nekaterih podjetjih res potrebno vprašati aii so za ali proti normam. Na jeziku so skorajda povsod zanje, v praksi pa.. Zakaj tako?
Pri plačevanju po učinku imajo podjetja več dela kot če plačujejo delavce po času. Zagotoviti moramo objektivno kontrolo glede kakovosti, razsojati spore v zvezi z do.oča-njem 'in merjenjem norm, poskrbeti za dober normirski kader in, kar je najbolj važno, kjer imajo dela normirana, morajo skrbeti za dobro organizacijo dela, za kakovostni material, za nenehen dotok materiala na delovna mesta. Skratka uprave podjetij se .moralo bolj kot doslej ukvarjati z vrsto organizacijskih problemov, kajti drugače 'je delavec nezadovoljen ter zaradi slabe organizacije dela manj zasluži in seveda upravičeno graja vodstvo podjetja, preddelavce, mojstre, obratovodjo, skratka organizatorje proizvodnje, da ne poskrbe za dobro organizacijo dela.-V podjetjih pa raje iščejo objektivne vzroke za padec del po učinku. Pravijo, da to preprečuje premajhna strokovnost ,in stalnost delavcev, slabe surovine in siab pomožni material, stari stroji, preobsežni izbor proizvodov, itd. O subjektivnih vzrokih, ki so v slabi organizaciji dela so tiho.
In zavoljo teža, ker se v podjetjih ne lotevajo -organizacije de.a. ker je ne izboljšujejo, dostikrat norme »popravljam«, seveda zato, da uzakonijo slabosti v organizaciji prizvoduje (slab transport, kupljen slab material, nereden dotok materiala, v tekstilnih tovarnah slabe klima-naprave in podobno, namesto da hi se borili za odpravo teh s.abosti). In namesto, da bi norme spreminjal; v skladu s predpisi, jih spreminjajo, dostikrat normirci sami v svojih pisarnah mimo organov delavskega samoupravljanja, ne vnašajo novih norm v -'ormne cenike in s tem prt delavcih sploh postavljajo norme v slabo luč.
Nagrajevanje Po, učinku bo torej mogoče pospešiti, če se bo srednji tehnični kader bolj spoznal s problemi normiranja, če bodo podjetja poskrbela za strokovno znanje normircev, če bodo delavci prepričani, oa jim bodo norme povsod i-zp-a-čali v polnem znesku, če bomo z vso strogostjo preganjali nezakonite postopke pri reviziji norm in če bomo v podjetjih, kjer je malo delovnih mest
normiranih, ugotavljali ne samo objektivne, temveč tudi subjektivne vzroke za to. Prav sindikalne organizacije so dolžne zahtevati od vodstev podjetij, da čimveč del normirajo, da dela normirajo objektivno Jn s tem omogočijo delavcem večji zaslužek, gospodarstvu pa hitrejšo rast proizvodnje. Iz teh razlogov smo torej za normiranje, za de,o po učinku.
»Tovariš urednik!
Dne 8. februarja letos ste objavili stališče Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo o zvišanju cen, ki da so jih že alj pa jih mislijo zvišati nekatera, zlasti usnjarska podjetja, zaradi zvišanja tarifnih postavk.
Organi upravljanja tovarne usnja Šoštanj, izvršni odbor sindikal. podružnice in uprava podjetja so sl vedno prizadevali in si še prizadevajo prav z ukrepi, navedenimi v omenjenem članku, za vedno cenejšo proizvodnjo (s stalnim izboljšanjem organizacijske proizvodnje, s pravilnim zaposlovanjem članov delovnega kolektiva, s kar najbolj racionalnim predelovanjem surovine, z gospodarsko uporabo strojev in naprav).
Delovni kolektiv meni, da se mora cenejša proizvodnja, dosežena z gornjimi ukrepi, odraziti ne le vedno v povečanem dobičku, temveč tudi v znižanju prodajnih cen. Le v skrajni sili se je podjetje lani moralo odločiti za povišanje cen svojim proizvodom. Občutno je namreč porasla cena enemu najvažnejših pomožnih sredstev —• rastlinskim strojilom. In še takrat smo to neradi napravili.
Mislimo pa, da sedanje povsem upravičeno povišanje plač zaposlenim v usnjarski industriji nikakor ne pomeni tolikšne obremenitve v polni lastni ceni (gre vsega le za okoli 1 °/o povečanje materialnih stroškov), da bi bilo možno zagovarjati kakršnokoli povišanje prodajne cene na ta račun. In v našem podjetju tudi res ne bomo cen spreminjali, najmanj pa navzgor.
Do sem se kolektiv tovarne usnja Šoštanj povsem strinja z objavljenim stališčem Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo. Ne strinja pa se z uvodno, splošno, trditvijo te objave, iz katere lahko potrošnik razbere, da obstoji velika nevarnost za povišanje cen,
šanje plač v usnjarski industriji n-a tak način spravljati pri državljanih v čudno luč.
Torej še enkrat: Pri nas oen zaradi povečanih plač ne bomo zviševali!
Delavski svet, Upravni odbor. Izvršni odbor sindikalne podružnice delavcev in Uprava Tovarne usnja Šoštanj.
Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo je to stališče sprejel, ker so sindikalni odborniki Republiškega odbora Sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev opozorili, da se podobne težnje že po-
javljajo. Predsednika in tajnika Republiškega odbora sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev smo vprašali, ali podjetja usnjarske stroke res še težijo za zvišanjem cen. zaradi povečanja plač. Odgovorila sta nam tole:
»Dne 21. januarja letos je bila v Ljubljani konferenca predstavnikov čevljarske industrije Slovenije, kjer smo obravnavali probleme v zvezi s pripravami in izdelavo tarifnih pravilnikov za leto 1957. Na tej konferenci so predstavniki čevljarske industrije opozorili naš Republiški odbor, naj zavzema stališče, da podjetja usnjarske industrije ne bodo zvišala cen svojih izdelkov, kot se je to že pojavljalo.
Republiški odbor Sindikata tekstilnih -in usnjarskih delavcev je na osnovi takega opozorila obiskal dvoje podjetij: tovarno usnja Šmartno prj Litiji in tovarno usnja KONUS v Slovenskih Konjicah. Skupno z vodstvom obeh podjetij je analiziral lastno ceno izdelkov in ugotovil, da se bodo materialni stroški, zaradi povečanja plač, v tovarni usnja, Konus v Slovenskih Konjicah povečali za 0,49 °/e, v tovarni usnja Šmartno pri Litiji pa za 0,57 °/ci. Skupno z vodstvom obeh podjetij je Republiški odbor ugotovil da torej ne obstoje upravičeni razlogi za kakršnokoli zvišanje cen usnja zavoljo tega, ker so plače v tej panogi po-rastle. Vendar pa je Republiški odbor glede na stališče čevljarske industrije sklenil opozoriti vsa podjetja na to, da ne obstoje upravičeni razlogi za povišanje cen usnjarskim izdelkom.
Kopiisija za razpis in imenovanje direktorjev gospodarskih organizacij pri Občinskem LO Šoštanj razpisuje
mesto
direktorja
Termoelektrarne Šoštanj
Pogoj: Kandidat mora imeti visokošolsko izobrazbo elektro ali elektrostrojne fakultete z nazivom elektro-inženirja z 10-letno prakso, od tega najmanj dve leti pri termoelektrarnah ali
srednješolsko izobrazbo z naslovom elektrotehnika in najmanj 15-letno prakso, od tega najmanj pet let pri termoelektrarnah.
Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje na razpolago. Nastop službe takoj.
Predpisano kolkovano ponudbo z življenjepisom in potrebnimi dokazili o strokovnosti in neoporečnosti je vložiti na Občinski LO Šoštanj najkasneje do 28. februarja 1957.
PKOIZVOPNJA V IV [TU
KAKO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IZKORIŠČAJO SPODBUDE DELAVCEV IN IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE
MILIJON PREDLOGOV
V gospodarstvu Združenih držav Amerike uporabljajo sistem sugestije kot zelo koristno metodo, da posamezni delavci predlagajo izboljšave o procesu proizvodnje, kar vpliva na povečanje storilnosti dela.
Pismeni predlogi
Ena od najstarejših metod, ki jo uporabljajo lastniki in voditelji tovarn, rudnikov in železnic v ZDA, in poizkušajo z njim izkoristiti iznajdljivost delavcev, njihovo tehnološko znanje in izkušnje, je sprejemanje pismenih predlogov o izboljšavah, racionalizacijah itd. Spočetka so v ta namen postavljal} v tovarnah zabojčke in nagovarjali delavce, naj vanje vlagajo svoje pismene predloge za posredno ali neposredno, izboljšanje procesa proizvodnje.
Danes pa je ta sistem izpopolnjen in zelo razčlenjen. V tovarnah razdeljujejo letake in brošure, kjer najde delavec napotke o teh stvareh in o tem pišejo tovarniški časopisi, ki jih izdajajo delodajalci. Razen običajnih nagrad dajejo uprave podjetij delavcem tudi posebne nagrade in medalje in prirejajo bankete za delavce, ki so predlagali najboljše stvari itd.
Številne uprave podjetij so ugotovile, da nekateri delavci, ki imajo sicer vrsto dobrih idej, ne predlagajo raznih izboljšav iz strahu, da ne bodo premeščeni. Zaradi- tega izkoriščajo vse
mogoče oblike spodbud, da bi čimbolj poživili iznajdljivost delavcev. Razen denarnih in drugih nagrad, ki jih delavci dobe, le-te tudi nagovarjajo, da z inženirji in tehniki, ki jim lahko nudijo potrebno tehnično pomoč, razpravljajo o svojih predlogih in idejah.
V številnih ameriških tovarnah in tudi velikih družbah kot so: »Ford«, »General-Motors«, »General-EIektric«, »Dupont« itd., spodbujajo delavce, naj jim predlagajo, na kakšen način in s kakšnimi sredstvi bi lahko še povečali produktivnost dela.
Leta 1944 so v Ameriki osnovali Nacionalno združenje za sistem sugestij z namenom, da tovarne in podjetja, ki uporabljajo to metodo, izmenjujejo izkušnje, da bi dosegle še boljše rezul-take. To združenje izdaja vsake 3 mesece posebno publikacijo in sklicuje letne konference.
Povprečno izkoriščajo 20 °!o vseh predlogov
Iz poročila Ministrstva dela, iz leta 1954, je moč razbrati, da so delavci v raznih tovarnah predlagali v letu dni nad milijon raznih izboljšav. Delavci so dobili letno za svoje predloge povprečno okoli 7 milijonov dolarjev nagrad. Družbe so za vsak dolar, izplačan v obliki nagrade, z uresničenimi predlogi prihranile po 10 dolarjev. Iz poročila je, tudi moč razbrati, da celo fede-
ralna vlada uporablja ta sistem in prihrani na leto povprečno 170 milijonov dolarjev. V praksi izkoristijo povprečno okoli 20% predlogov delavcev.
To združenje, kot rečeno, skrbi za Izmenjavo Izkušenj med najpomembnejšimi tovarnami. Razen tega skrbi tudi za specializacijo ljudi", ki se ukvarjajo z organizacijo omenjenega sistema v posameznih tovarnah. Ti uslužbenci so posebej plačani za nadzorovanje, kako sistem uporabljajo. V tovarnah, kjer imamo ' osnovane tovarniške komiteje je njihova glavna naloga, pridobiti čim več predlogov.
Eden od načinov za zbiranje predlogov
»The Radio Corporation of Amerika«, ki je največji proizvajalec radijskih in televizijskih sprejemnikov v ZDA, si posebno prizadeva pospešiti proizvodnjo na osnovi raznih predlogov. Zato je izdala tudi posebne letške deset in deset tisoč svojim delavcem z zelo podrobnimi navodili. Na eni strani teh letakov piše z velikimi črkami: »Vedno je še boljša pot«. In dalje: ?Vaša prizadevanja za izboljšanje procesa proizvodnje bodo olajšana ln sproščena, če se boste ravnali po tehle osnovnih pravilih:
1.	Odkrito povej svoje mišljenje.
2.	Razmišljaj o stvareh in jih raziskuj.
3.	Raziskuj vzroke in ne pbsledice težav.
4.	Predlagaj ln poslužuj se dejstev in ne mišljenj.
5.	Otresi se strahu in bojazni pred kritiko.
6.	Obvladaj odpor proti spremembam.
Na drugi strani letSka so navodila, kako naj delavec raziskuje kak pro-
blem In predlaga izboljšave.
Prva stran letdka je zelo zanimiva zaradi načina, s katerim vzpodbujajo iznajdljivost in nezadovoljstvo do tedanjega načina. Glavno geslo: »Vedno je še boljša pot, da nekaj storite,« je bistvo iznajdljivosti. To vzbuja in razvija želje, da bi delavci uporabili še boljše metode, da je človek pripravljen poslušati grajo starih delovnih metod, da začne uporabljati nove metode oziroma izkoriščati prednosti novih idej.
Ta stavek tudi opozarja delavce, da • je tehnološki proces odvisen od obsežnega izvora spodbud, posebno spodbud milijona delavcev, ki so vključeni v procese proizvodnje. Delo vsebuje tudi Idejo: »Delaj inteligentnejše — a ne težje«.
Na drugi strani letaka piše:
SPROSTI DELO
1.	Izberi proces proizvodnje, ki ga je treba izboljšati.
2.	Razčleni proces na posamezne dele in delčiče.
3.	Prouči vsak del, da določiš:
—	kakšen namen ima
—	zaradi česa je potreben
—	kje se mora uporabljati
—	kdaj se mora uporabljati
—	kdo ga uporablja
—	na kakšen način ga mora uporabljati.
4.	Razčleni predloge za boljšo metodo dela:
—	odstrani nepotrebne dele
—	kombiniraj dela, če je to praktično
— Izvrši spremembe zaradi boljše vskladitve
—	izboljšaj vse potrebne dele.
5.	Uporabljaj novo metodo:
— Izkoriščaj jo, vse dokler se ne raz* vije še boljša metoda.
GOSPODARSKE
VESTI
JUGOSLOVANSKA LINIJSKA PLOVBA:
Nova oceanska ladja »Šibenik«
Nova oceanska ladja Šibenik. Jugoslovanska linijska plovba je dobila še eno oceansko ladjo in sicer turbinski tramper Šibenik. Ladjo je zgradila ladjedelnica »3. maj«. Ladja Šibenik je tretja iz serije ladij tipa Drvar in ima nad 10.500 ton nosilnosti. Njeno tur-bilno je izdelala tovarna Ju-goturbina v Karlovcu. Ladja Šibenik, ki doseže brzi-no 15 morskih milj, je že krenila na svoje prvo potovanje v ZDA.
Železarna nikšiC: Trije obrati in 48.000 ton izdelkov
Trije obrati in 48.000 ton izdelkov. Obrat za proizvodnjo hladnovaljanih trakov nove železarne v Nik-šiču je že konec lanskega leta začel s proizvodnjo. Letos bosta začeli obratovati še martinarna in valjarna pločevine. Po predlogu družbenega plana LR Črne gore bo nova železarna v Nikšiču le^os proizvedla 30.000 ton jekla, 8.000 ton hladnovaljanih trakov in
30.000	ton pločevine.
JUGOSLOVANSKI
AEROTRANSPORT
Nova potniška letala
Nova potniška letala. Jugoslovanski aerotransport je dobil prvo izmed osmih letal »IL-14«, ki jih je kupil od Sovjetske zveze. Novo dvomotorno potniško letalo ima 24 sedežev. Nova letala bodo letela v začetku na notranjih progah in sicer med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano- trikrat tedensko v sezoni, med Beogradom in Skopljem po dvakrat tedensko.
KLJUČAVNIČARSTVO ROGAŠKA SLATINA
Domač stroj za umivanje steklenic
Domač stroj za umivanje
steklenic. Podjetje Slatina Radenci je dobilo od podjetja »Ključavničarstvo« iz Rogaške Slatine domač izdelek:	stroj za umivanje
steklenic. Kot pravijo, stroj prav nič ne zaostaja za inozemskim. V eni uri operejo tudi do dva tisoč steklenic. Stroj ima dva rezervoarja in sicer za lužno in toplo vodo. Domač stroj za pranje steklenic stane 3 mi„ lijone dinarjev, uvožen pa približno 15 milijonov dinarjev.
BOROVO:
Letos skoraj 6 milijonov parov obutve
Letos skoraj 6 milijonov parov obutve. Naš največji obutveni kombinat Borovo misli letos izdelati 5,900.000 parov gumijaste obutve. To imajo v načrtu. Potrebe so seveda še večje. Ce bodo uspeli bodo izdelali celo 6 in pol milijonov parov gumijaste obutve. Z letošnjo rekonstrukcijo obratov za gumijasto obutev, pa bo Borovo že prihodnje leto lahko izdelalo 3 milijone parov obutve več kot letos. To bo v glavnem usnjena obutev z gumijastimi podplati.
MOSTAR—SPLIT:
Nov daljnovod
220.000	W Mostar Split, ki ga bodo začeli graditi te dni, bo drugi visokonapetostni prevodnik električne energije v naši državi. Spajal bo elektroenergetske vire Bosne in Hercegovine s pomembnimi proizvodnimi središči v Dalmaciji in se bo raztezal od trafopo-staje Merine pri Mostaru do trafopostaje Zakučac pr) Omišu v dolžini 00 km. Daljnovod bosta skupno gradi! podjetji Elektrocen-ter iz Sarajeva in Daleko-vod iz Zagreba. Ti podjetji sta že skupno zgradili daljnovod Jajce — Zagreb. Daljnovod Mostar—-Split, bo predvidoma gotov letos septembra.
SLI JE PES VILMO IN PRAVIČNO, M BI MORALO ZDRUŽENJE GRADBENIH PODJETIJ PLAČATI ZEMLJO — SPLOŠNO LJUDSKO LASTNINO — ZA GRADNJO SOLE, KI JE V JAVNEM INTERESU?
.Od vsepovsod so prišli zidarski vajenci, da si tu, v trimesečnem tečaju izpopolnijo svoje znanje. Tri leta zapored se tu spoprijemajo s teo retičho učenostjo, ki jo mora poznati dober gradbeni delavec. In ker svoje vajence podjetja najla-e pogrešajo pozimi jih tedaj tudi največ pošiljajo, leto za letom v star", že davno odslužene barake ob Tomačevski cesti, ki so nekoč pripadale Gradisu. Pošiljajo jih tja, da se bodo izučili za dobre zidarske mojstre. Dobre? v mrazu, ki spreminja noge v brezčutne klade in prste na rokah v brezčutne okončine, ki skorajda ne čutijo svinčnika. Le s težavo se učijo, in kdo bi jim zameril? Da, podjetja jih pošiljajo semkaj, toda nobeno od podjetij se ni menda še dalje zanimalo, kako je njihovim vajencem v šoli. Niso se zanimali delavski sveti, niso povprašali sindikati, sicer ne bi moglo biti tako kot je ...«
(V. K.: Sola v barakah — »Slovenski poročevalec« štev. 19 z
dne 25. jan. 1957).
leto 1S55 pa je ta predlog dobil zakonsko osnovo. Gradbena podjetja Slovenije so torej plačevala iz svojih sredstev, iz dela dobička, 4 % v sklad za kadre, v sklad, ki je bil namensko določen za gradnjo šole.
Lani ob reviziji bilanc se je v tem skladu če nateklo 112 trilijonov dinarjev. To je bilo za celotno gradnjo šole seveda premalo, toda ustvarjeni so bili prvi temelji.
ljudski odbor občine Bežigrad za dvoje odločb, in sicer:
1.	da izda odločbo o izkoriščanju zemlje iz ljudskega premoženja, kjer naj bi bila šola, in
2.	odločbo o izkoriščanju zemljišča, kjer že sedaj stoji provi-zorij šole.
Na dvakratno pismeno urgen-
Nočem razsojati. Toda zdi se mi, da je trditev »niso se zanimala delavski sveti, niso povprašali sindikati, sicer ne bi moglo biiti tako kot je...« zapisana v članku pisca V. K. prenagljena — neobjektivna. Če bi se pisec zglasil na Strokovnem združenju gradbenih podjetij in industrije gradbenega materiala, če bi se zglasil na republiškerii odboru sindikata gradbenih delavcev, če bi povprašal v podjetjih, koliko sredstev se je vplačalo za novp šolo, če bi presedel nekaj ur pri kilogramu ali več papirja:	investicijskemu pro-
,krat predobro vedeli, v kakšnih razmerah žive njihovi vajenci.
Upravni odbor združenja je takoj po zasedanju skupščine poslal podjetjem okrožnico z željo, da le-ta sporeče. koliko
lahko prispevajo jetja so sporočal:
šolo. Pod-
gramu, načrtih, dopisih, odločbah in podobnem, bil sem prepričal o nasprotnem. Prepričal bi se, da so si podjetja ali dru-goče rečeno, Združenje gradbenih podjetij, da so si sindikati, bolje rečeno Sindikat gradbenih delavcev, še kako prizadevali, urediti vajencem ne samo sodoben internat, temveč sodobno vajensko šolo s potrebnimi delavnicami, telovadnico, športnimi prostori. Toda vsi: Združenje gradbenih podjetij, Sindikat,. Komisija za kadre pni Združenj-u, bivša Šolska komisija pri združenju, vodstvo šole in najbrž še kdo, so zadevali in še zadevajo na teža,ve,;»Jci jih človek zdrave pameti včasih skorajda ne razume. Toda najbolje je, da zapišem pravici na ljubo to, kar sem slišal na seji Komisije za kadre Strokovnega združenja gradbenih podjetij in industrije gradbenega materiala, ki je minulo soboto spet tri ure razpravljala o denarju, načrtih, lokaciji, nakupu zemljišča in o drugem, da bi si priklicala v spomin vso zgodovino boja za šolo, boja, da njih vajenci ne bi živeti in se šolali v barakah.
® Pred tremi leti: gradili bomo šolo
Skupščina Strokovnega združenja gradbenih podjetij, ki je zasedala 22. in 23. maja 1954. leta v Rogaški Slatini, je naročila novemu upravnemu odboru, naj takoj začne z zbiranjem sredstev in pripravljanjem dokumentacije za gradnjo nove vajenske šole v Ljubljani, kajti člani skupščine, predstavniki delovnih kolektivov, so že ta-
dali material, mi denar, mi bomo poslali delavce itd. Sredstva za šolo so izločali iz skladov za samostojno razpolaganje. Toda, ker so bili skladi že tedaj majhni im omejeni, potrebe pa velike, bi se zbiranje sredstev za gradnjo šole zavleklo za nekaj let. Zato je Združenje iskalo pri banki kredit, toda republika tedaj ni pristala na garancijo. Od kje črpati sredstva za gradnjo šole, kajti skladov za kadre takrat ni predvidevala še nobena uredba? Podjetja niso mogla zidati, oziroma finansirati šole iiz materialnih stroškov. Združenje je o 'perečem problemu šole to šolskega naraščaja obveščala vse pristojne organe, med drugim republiško in Zvezno ljudsko skupščino.
© Iz svojih žepov m šolo 112 milijonov dinarjev
Šele družbeni plan za leto 1955 in Uredba o delitvi dohodka sta predvidevala uvedbo sklada za kadre. Toda'odlok o osnovnih stopnjah prispevka za kadre je predvideval, naj bi gradbeništvo plačevalo v ta namen en odstotek sredstev. Predpis, ki je govoril o skladu za kadre, pa je vseboval še klavzulo, da lahko ljudske republike povečajo prispevek, vendar le-ta bremeni del dobička, ki ostane kolektivu.
Upravni odbor združenja gradbenih podjetij ije sklenil predlagati Izvršnemu svetu Ljudske republike Slovenije, naj predpiše za gradbena podjetja dodatni prispevek v višini 3 odstotkov. Predlog upravnega odbora je potrdila skupščina združenja 1955 v Portorožu. Z družbenim planom LR Slovenije za
® Jlr.kete, osnova za investicijski program
Šolska komisija pri združenju in pozneje Sklad za kadre, ki šteje 7 ljudi, med njimi Je tudi predstavnik sindikata, je že v teku leta 1955 začel zbirati vso potrebno dokumentacijo. Za vrsto anket je zbral najrazličnejše podatke, na primer o starostni strukturi delavcev, o bivališčih delavcev in vajencev itd. Iz vseh teh anketnih odgovorov je nastala osnova za obsežen investicijski program, ki vsebuje analizo kadrov in njihovo poreklo, o pomenu šole, lokacijah, tehničnih opisih, proračunih itd., programu šole, rentabilnostnem računu, etapah graditve itd.
Investicijski program za novo vajensko šolo gradbene stroke z delavnico in internatom, je bil gotov lani januarja. Četudi bi združenje kot investitor hotelo začeti z gradnjo šole, to ne bi moglo storiti, ker je Izvršni svet 16. decembra 1955. leta sklenil, da lahko združenje troši sredstva iz omenjenega sklada le za načrte novč šole. Ta sklad je bil sproščen za gradnjo šole šele letos sredi poletja. Zato je investitor po tej odobritvi pričel z vso naglico, vendar tudi s potrebno vestnostjo, ki jo terja gradnja takšnega objekta, pripravljati načrte za nov dom vajencev.
© Pretirane zahteva občine
Bežigrad
Iz ene težave se je porajala druga. Združenje je že jeseni leta 1955 iskalo lokacije za gradnjo nove šole. Ko je prejelo prvo odločbo, je tej sledila druga, drugi tretja, četrti odločbi o lokaciji bi skorajda ali pa bo morda celo sledila peta odločba o lokaciji. Lastnik dobršnega dela zemljišča, kjer misli združenje graditi šolo, je namreč bežigrajski ljudski občinski odbor. Ta pa je zahteval od investitorja precej več kot je običajno.
Združenje gradbenih podjetij je 21. decembra lani prosilo
co in večkratni telefoničnl razgovor so jim z občine Bežigrad sporočili tole:
»Zemljo, ki jo boste potrebovali, boste dobili, toda plačali jo boste po 200 dinarjev kvadratni meter. Bazen zemljišča, ki ga rabite za gradnjo "šole, morate odkupiti tudi 85 metrski pas in ga tudi pogozditi (urediti park); po sklepu občinskega ljudskega odbora . boste plačali v občinski sklad za komunalne naprave 16,5 % od investicijske vsote (to bi- zneslo okoli 73 milijonov dinarjev, toliko kot bodo stala obrtniška dela v domu).
Zemljo — splošno ljudsko lastnino — plačajte!
Združenje gradbenih podjetij na te pogoje ni hotelo in moglo pristati. Dne 8. februarja letos je zasedal občinski ljudski odbor Bežigrad in osem dni- nato, to je 16. februarja ob 14. uri je združenje prejelo odločbo o prodaji zemljišča. Odločba pravi:
»Strokovno združenje gradbenih podjetij je dokazalo, da potrebuje v dispozitivu navedeno zemljišče za zgraditev šole za vajensko stroko in ima zato že odobritev okrajnega ljudskega odbora Ljubljana za uporabo zemljišča. Vsa navedena nepremičnina je splošno ljudsko premoženje, zgraditev šole je v ja.vnem interesu. Ljudski odbor je zato smatral, da so podani pogoji za dodelitev.
Ker pa ima občina možnost za pridobivanje stavbnega sveta samo odmenskim potom, je tudi dodelitev mogoča samo proti odmeni in to po ceni, po kateri občina praviloma pridobiva stavbni svet. to je din 200 za kvadratni meter...«
Sekretar združenja je minulo soboto poročal komisiji, da je po večkratnih razgovorih s
predsednikom občine končno telefonično dobil takšnole sporočilo:
»Zemljo boste morali odkupiti, 16,5 odstotnega prispevka ne boste plačali, uredili boste samo komunalne naprave do šole, ureditev parka do Titove ceste bo stvar občine, vi boste pogozdili samo zemljišče na področju šole.«
Pogoji So sicer nekoliko lažji, vendar še ne pravični. Zakaj ao n-a bežigrajski občini naenkrat popustljivejši? Zato ker je združenje sklenilo poiskati zemljišče za gradnjo šole v meščanski ali šišenski občini, kjer bi jim nudili ugodnejše pogoje. Tudi kolikor združenju ni treba urediti parka in plačati prispevek za komunalne naprave, vendarle ni pravilno in ne pravično, da bi" mora) investitor plačati zemljo iz splošnega ljudskega premoženja.
Res, tale zahteva bežigrajske občine, da bi moral investitor, ki ni zasebnik temveč je druž- . bena gospodarska organizacija, plačati zemljo iz splošnoljudske-ga premoženja in to :z sklada za kadre, je več kot pretirana. To je prav tako, kakor da bi predeval denar iz žepa v žep. Več kot nesmiselno je, da bi družbena organizacija plačevala' družbeno zemljo za šolo, ki je družbi v korist in to iz sredstev družbe. sredstev, ki jih je družba namenila za šolanje kadrov. Kaj lahko se dogodi, da združenje ne bi dobilo tz zvez-
Strokovno vešči delavec — zidar in tesar — bolje izkorišča gradbeni material in bolje si pripravi delo. Gradbe-„ niki računajo takole: če po zelo strogi cenitvi predpostavimo, da bi prihranili samo en odstotek materiala, zato, ker bi z boljšim znanjem zagotovili kvalitetnejše delo, bi prihranili na leto 49,580.000 dinarjev, to je znesek, ki za 42% presega letni znesek vloženih sredstev. — Gradnja vajenske gradbene šole se torej izplača.
nega sklada za kadre manjkajočih sredstev za zgraditev šole, če bi moralo plačati zemljo, ki je spiošnoljudsko premoženje. To pa bi zgraditev šole še bolj zavleklo in 360 zidarskih vajencev bi se moralo še naprej učiti v nehigieničnih učilnicah in preživeti mesece in mesece v provizorijih, ki jih razjeda gniloba in lesna goba.
Upajmo, da bodo odborniki občinskega ljudskega odbora Bežigrad le sprevideli ta nesmisel in umaknili svoj sklep ter ugodile upravičeni zahtevi združenja, to je, da jim prepuste zemljo v uporabo.
Tako je torej s to skrbjo in »pozabiti evostj o« podjetilj, delavskih svetov in sindikatov za vajeniški gradbeni naraščaj.
Peter Dornik
ZVEZNA LJUDSKA SKUPŠČINA SE BO ZNOVA SESTALA 25. FEBRUARJA
Stanovanja
in neobdelana zemlja
Znano je, da vsako leto uvozimo veliko kmetijsko — prehrambenih proizvodov, v prvi vrsti pšenice, masti, sladkorja
Vsako leto okoli 60 milijard dinarjev za pšenico — Nad 400.000 hektarjev zemlje neobdelane — V desetih letih 119.000 novih stanovanj, potrebovali pa bi jih 400.000
Delavce, ki upoštevajo te ideje in jih Uresničujejo, bi lahko imenovali no-vatorje. Omenjeni letak seveda ni edina oblika za ustvarjalno vzpodbudo. Uprave sodobnih tovarn izdajajo, razen tega, posamezne brošure, prirejajo predavanja z ogledi v tovarnah, razgovore z inženirji, tehniki in tudi posebne tečaje.
Vloga sindikatov
Sindikat s svoje starani prav tako usposablja delavce, da s svojimi predlogi pospešujejo in izpopolnjujejo proces dela.
Zato, da bi lahko vodili razne tečaje in predavanja s področja tehnologije, imajo sindikati svoje odseke oziroma oddelke za tehneloška raziskovanja in storilnost dela. V njih proučujejo in analizirajo vse faze procesa proizvodnje v določeni panogi industrije in tovarnah, kjer so zaposleni člani določenega sindikata.
Glavni namen raziskovalnih oddelkov in oddelkov za produktivnost dela je, da sindikalnemu vodstvu omogoči podroben Vpogled v celoten proces proizvodnje, zato, da bi lahko vodstvo čim učinkoviteje zahtevalo povečanje Plač in izboljšanje pogojev dela. Ti oddelki sindikatov izbirajo za svoje svetovalce najboljše inženirje in ekonomiste v državi. Največji in1, najpomembnejši sindikati imajo skupno 81 odsekov oziroma oddelkov za raziskovanja in produktivnost dela. Sem spadajo, razen ostalih, sindikati v industriji avtomobilov, jekla, tekstila, strojegradnje, elektroopreme, aluminija, ladjedelništva in konfekcijske industrije. Tako so lahko sindikalni odborniki glede procesa proizvodnje in tehnologije v svoji stroki prav tako informirani, prav tako so na tekočem o
vsem, kot predsedniki korporacij. Seveda znanje in izkušnje raziskovalnih centrov sistematično in po različnih poteh posredujejo vsem članom sindikata.
Zakaj oddelki za raziskovanje in produktivnost
Namen sindikalnih oddelkov za raziskovanja in produktivnost dela je:
—	da pomagajo napredku proizvodnje, tehnike in metod dela vseh panog industrije, v katerih so zaslužki članov sindikata neposredno vezani na produktivnost dela. To dosegajo na ta način, da predstavniki teh oddelkov obiskujejo tovarne in predlagajo vodstvom tovarn konkretna priporočila kaj izboljšati;
—	da ustvarijo v sindikatu centralni informacijski urad, v katerem lahko vzgajajo vse sindikalne predstavnike v tovarnah, tovarniških komitejih in posamezne člane sindikatov.
Iz tega je moč razbrati, da vodstvo sindikata ne spodbuja samo delavce, organizirane v sindikatu z namenom, da predlagajo razne izboljšave, da na organiziran način povečujejo produktivnost dela, temveč, da sindikalni organi in vodstva posebej poučujejo delavce kako, na kakšen način naj sami proučujejo proces proizvodnje in predlagajo izboljšave.
Predlogov je vedno več
Popolnih podatkov o predlogih za izboljšanje proizvodnje, ki so jih dali ameriški delavci, res ni moč dobiti. Toda že pregled pobud in predlogov, ki so jih v devetih letih dali delavci družbe »Illinois Central Railroad«, opozarjajo na nenehen porast. Leta
1940 so delavci te družbe predlagali 16.000 izboljšav, leta 1948 pa že več kot 34.000. Medtem, ko so leta 1940 v tej družbi uresničili 1147 predlogov, so jih osem let nato uresničili že 6000. Leta 1940 so izplačali 10.500 dolarjev za predloge, osem let nato so izplačati 80-500 dolarjev nagrad.
Samo ti podatki nam povedo, da je izboljšanje proizvodnje in procesa dela tudi na železnicah praktično neizčrpno. Z majhnimi odstopanji raste število predlogov iz leta v leto. Se pomembnejše pa je dejstvo, da raste tudi odstotek izkoriščenih predlogov in sicer od 7°/o leta 1940 na 21»/» v letu 1948.
Nacionalno združenje za sistem sugestij je opravilo analizo o predlogih v 1177 tovarnah in drugih podjetjih, v katerih je bilo leta 1951 zaposlenih nad 4 in pol milijona delavcev in uslužbencev in prišlo pri tem do zanimivih podatkov. Razne izboljšave je predlagalo 14l7o zaposlenih delavcev. Od tisoč zaposlenih je predlagalo razne izboljšave 187 delavcev. 26,5ft/n predlogov so uresničili. Vsak avtor predloga je dobil povprečno 25 dolarjev nagrade. Ugotovili so, da na tisoč delavcev, zaposlenih v manjših tovarnah, odpade veliko več predlogov za izboljšave, kot pa v velikih tovarnah.
Kako nagrajujejo delavec
Večji del tovarn nagrajuje delavce za uresničene predloge v odvisnosti od prihrankov, ki jih podjetje ustvari v prvem letu. Iz poročila ameriškega združenja delodajalcev, je moč videti, da je od 201 podjetja 31*/i> podjetij izplačalo predlagateljem 10'Vn nagrad od ustvarjenih prihrankov, 10%) podjetij 15»/», 8»/» podjetij 30% in 8»/e podjetij
50»/o prihranka. Ostala podjetja so nagrajevala delavce na razne druge načine.
Podjetje »The Nashua Company«, ki proizvaja papir, ima poseben komite za sistem sugestij, v katerem sta tudi dva delavca, organizirana v sindikatu, ki ju imenuje uprava podjetja v soglasju s sindikatom. Komite ocenjuje koristnost predlogov. Za vsak predlog, ki ga komite odobri, plača podjetje ob zaključku leta od 5 do 150 dolarjev nagrade. Uprava tovarne misli, da lahko delavci še izboljšajo proces proizvodnje, seveda jih je treba na to opozoriti in koristne predloge uresničevati.
Podjetje »The Lapointe Tool Com-pany«, ki zaposluje tisoč delavcev, ima zelo dobre izkušnje z izboljšavami, ki so jih predlagali delavci. V štirih letih so delavci podjetja predlagali 1506 izboljšav, štiri petine predlogov so uresničili, V tej tovarni proučuje predloge mešan komite, ki ga sestavljajo: predstavniki uprave podjetja in člani sindikata — delavci iz raznih oddelkov. Komite odloča o vseh predlogih. Vsak predlog hranijo v posebni mapi. Tedaj, ko komite sprejme nek predlog, za-dolže enega od članov, da spremlja uresničevanje predlogov v praksi. Ce komite ne sprejme predloga, tedaj eden od članov komiteja obišče delavca in mu podrobno pojasni zakaj komite njegovega predloga ni sprejel.
(Omenjeni sestavek, ki ga je objavil »Rad« v tretji številki, je napisan na osnovi materiala, objavljenega v tehle ameriških publikacijah: »Time«, »In-dustrial Engineering«, »Industrial Psy-hologv«, »Greater Productivity«, »Ca-uses of Industrial peace« in »Collectife Bargaining«.)
itd. Večkrat pa pozabimo, koti-ko nas vse to stane. Samo za uvoženo pšenico izplačamo letno povprečno okoli 100 milijonov dolarjev, oziroma 60 milijard dinarjev. Istočasno, ko uvažamo pšenico in druge proizvode, pa ostaja pri nas veliko zemlje neobdelane. Samo leta 1955 -je ostalo pri nas po neuradnih statističnih podatkih — neobdelano nad 400.090 hektarov njiv. kar je le ifekaj manj od vseh setvenih površin Ljudske republike Makedonije.
Zato je nujno spremeniti zakon o obde.ovanju opuščenih zemljišč in lastnika ali koristnika obdelovalne zemlje prisiliti, da zemljo obdela ali pa jo prepusti v obdelovanje tisUm, ki bodo z njo bolje ravnali.
O tem zakonu bo razprav-lja.a na februarskem zasedanju Zvezna ljudska skupščina.
O stanovanjskih težavah govorimo vsak dan. Toda če bomo gradili tako počasi, kot smo gradili doslej, bo stanovanjsko vprašanje čez nekaj let še bolj pereče. V letih 1957 — 1961 moramo zgraditi 12.833 stanovanj, za prirodni prirastek mestnega prebivalstva 15.552. z mehanični prirast prebivalstva 14.580, za zamenjavo doslužer.ih zgradb 8.611 stanovanj; z drugimi Besedami, v naslednjih petih letih moramo zgraditi letno povprečno 50.0C0 stanovanj- Doleta 1961 moramo v 221 mestnih zgraditi približno 260.000 stanovanj in zanje potrošiti, po dosedanjih cenah, okolj 350 milijard dinarjev.
Do leta 1955, smo zgradili
okoli 119,000 stanovanj, čeprav smo jih potrebovali 400.000. Ce bi gradili z enakim tempom tudi poslej, bi to Vrže) izpolniti šele v dvajsetih letih, namesto v petih letih.
Razen o sistemu delitve dohodka, žtekona o razlastitvi zemljišč, bo Zvezna ljudska skupščina na februarskem zasedanju razpravljala tudi o prav. nih predpisih s področja stanovanjske graditve. Raeprava o tej stvari bo prav gotovo živahna, saj je potrebno napeti vse sile, da hitreje rešujemo in rešimo stanovanjski problem pri nas.
V!llilllill!IIIII!li!illl|]llllllilll!lllllIlllli™Elllllllll!llllllllHEII*ll*IS
T5M bo proizvajal novo vrsto vozil
Letos meseca januarja so predstavniki Tovarne avtomobilov Maribor podpisali v Kolnu licenčno pogodbo z nemško tvrdko Klockner - Humbol -Deutz, tesneje pa bodo sodelovali s tvrdko Magirus-Deutz iz Ulma. S tem so si pridobili pravico za izdelovanje motorjev, za kamione in avtobuse. Motorji bodo imeli zračno hlajenje, vgrajevali pa jih bodo lahko v vse vrste vozil, v kamione, trak-' to-r Je. in druge stroje kot to že delajo v Nemčiji. Dogovorili so se za proizvodnjo motorjev od 13 do 250 KS. Vendar bodo izdelovali v začetku le 4-eilindrične motorje s 85 KS, ki jih bodo vgrajevali v kamione. Po novi licenci bodo Izdelovali tudi avtobuse s 40 sedeilč
»DELAVSKA ENOTNOST«
22. FEBRUARJA 1957 g ST; 8
SOCIALNA POLITIKA
»Tako se to napravi,« je pokazala sestra... Cez nekaj mesecev bodo tudi te mlade gojenke postale medicinske sestre. — V Sloveniji zelo primanjkuje srednjega medicinskega kadra. Minulo leto smo v naši republiki dobili samo 27 medicinskih sester, 18 fizioterapevtov, 17 zobnih tehnikov in 32 babic. Ali bo letos bolje?
			
M. J., Podbrezje: Ali ima ekonomija, ki spada k večjemu podjetju, tudi svoj delavski svet in upravni odbor ali pa je upravnik ekonomije neomejen gospodar? — Odgovor: Ekonomija je samo organizacijska enota podjetja in torej ne more imeti svojega delavskega sveta, razen če ni v podjetju uveden sistem obratnih delavskih svetov. V tem primeru bi bilo-prav, da se tudi ekonomija organizira kot -obrat s svojim delavskim svetom. Sicer pa ne glede na to, ali ima ekonomija delavski svet ali ne, je upravnik ekonomije dolžan ravnati po zakonitih predpisih, glede plač je dolžan postopati po tarifnem pravilniku podjetja in je vsako samovoljno ravnanje upravnika — nezakonitost, za katero odgovarja. Delavec na ekonomiji ima iste pravice kot ostali delavci gospodarske organizacije in če jih upravnik ne spoštuje, je treba na to opozoriti delavski svet podjetja, inšpekcijo dela, sindikalno organizacijo. Skoda, da niste povedali, h kateremu podjetju spada ekonomija, kjer Vam je delo in zaposlitev povzročila toliko razočaranja zaradi nespoštovanja, neupoštevanja pravic delavca.
F. F., Zreče: Zaradi nesreče pri delu je dela-zmožnost zmanjšana za 40% in kljub temu Vas je podjetje poslalo sedaj še celo na težje delo, kot pa ste ga imeli pred nesrečo. Odrekli pa so Vam tudi pravico do udeležbe na dobičku češ, kdor ničesar ni doprinesel, tudi ničesar ne more biti deležen. Prav • tako Vam niso priznali premij. — Odgovor: Glede zaposlitve se obrnite na okrajni inšpektorat dela. Smatramo, da je tako ravnanje podjetja nepravilno. Svojim težko ponesrečenim delavcem bi moralo podjetje posvetiti še posebno skrb. Tako postopanje kot ga pa Vi opisujete, postavlja vodstvo podjetja v zelo čudno, socialističnim odnosom tujo luč. — Do premije res nimate pravice, kajti premija je plačilo za opravljeno delo, ki je prineslo še poseben rezultat dela. Imate pa pravico do plače iz dobička. To pravico uzakonjuje zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki izrecno določa, da se pri obračunu plač iz dobička jemljejo v poštev tudi osebe, ki so bile na bolniškem dopustu, tako kot da bi ves čas delale. Povsem postranskega pomena je, kaj o takih primerih določa tarifni pravilnik ali kaj menijo v podjetju. Vi imate pravico do plač iz dobička za ves čas in če bi podjetje Vašega deleža ne hotelo izplačati, imate pravico do tožbe na okrajno sodišče in glede na omenjeni zakon bo tožba uspešna. Sicer pa tudi za ta primer poprej prosite za intervencijo okrajno inšpekcijo dela, ki bo lahko vodstvu prikazala njegovo nezakonito stališče in nepravilno ravnanje.
IZPIT
A. L. Laško: Lahko bi uveljavil; odškodnino, če bi ugotovili, da je zavlačevanje posledica nezakonitega ravnanja uslužbenca. V takem primeru bi morali tožiti okraj in uslužbenca.
OTROŠKI DODATEK
P. A. Pišeee: Obsojeni ste na zaporno kazen, pa bi radi vedeli, ali ima žena, ki je za delo nesposobna, pravico do prejemanja otroškega dodatka v času, ko prestajate kazen? — Odgovor: Velja pravilo, da se ženi všteje v delovno dobo za pridobitev pravice otroškega dodatka tudi zaposlitev moža pred nastopom kazni, če žena vstopi v delovno razmerje v dveh mesecih potem, ko je mož začel prestajati kazen. Priporočamo torej, da se žena takoj, ko boste nastopili zaporno kazen, priglasi okrajni posredovalnici za delo, ki naj oskrbi ženi ustrezno zaposlitev (morda s primernim delom doma), pa bo lahko prejemala otroški d#datek.
K. H. Kamnik: Ni važen obdavčeni dohodek, temveč dohodnina od kmetijstva. Te pa niste navedli v svojem pismu. Če bj znašala dohodnina na leto 3276 dinarjev, potem sploh ne morete dobivati otroškega dodatka, saj bi znašala dohodnina na družinskega člana letno nad 540 din. Če želite odgovor, ali je znesek otroškega dodatka pravilno odmerjen, nam sporočite, kolika je dohodnina.
Mizarska zadruga, Podnanos: Delavec v vaši zadrugi ima 15 let starega sina, ki pa še vedno obiskuje osemletno šolo ter ponavlja razred zaradi bolezni. Ali ima pravico do otroškega dodatka? — Odgovor: Otroški dodatek pripada tudi za čas, ko otrok zaradi bolezni ni mogel redno obiskovati šole. Če zaradi daljšega bolezenskega dopusta otrok ne more dokončati šolanja v rednem roku, se izplačevanje otroškega dodatka podaljša tudi nad 15. leto in sicer za toliko časa, kolikor ga je izgubil za Šolanje zaradi bolezni. - Drugega vašega vprašanja ne razumemo. Pod »hranarino« se pojmuje dajatev, ki jo prejme zavarovanec za čas, ko zaradi bolezni ne more delati, pa namesto plače prejme iz naslova socialnega zavarovanja nadomestilo. Pravica do te dajatve pa je neodvisna od tega, ali delavec živi skupaj z družino ali -ločeno. Če pa ped tem pojmom menite »dodatek za ločeno življenje«, potem je 'ta pravica odvisna od tarifnega pravilnika. Kolikor pa je' nam znano, ni običajno, da bi gospodarske organizacije priznavale to dodatek za primere, ko je nastala ločitev po volji delavca samega.





Snet bi Izbrala
Po končani nižji gimnaziji smo sošolci spraševali drug drugega: kam sedaj? Jaz pa sem v-edela, kam bom šla. Vedno sem želela postati medicinska sestra. Doma so mi branili iti v to šolo in mi dopovedovali, da je to zame pretežak in preveč odgovoren poklic. Vztrajala sem in se vpisala v šolo za medicinske sestre. Izpolnila sem komaj petnajsto leto.
Ko sem se v prvem letniku srečala s samimi novimi in prej neznanimi predmeti, z anatomijo, fiziologijo, latinščino, sem se ustrašila. Veliko sem se morala učiti in učila sem se pridno: saj sem si sama izbrala poklic. Morda so me prav zato najbolj zanimale praktične vaje v inštitutih kliničnih bolnišnic, kjer nas je čakalo marsikatero presenečenje. Živa se spomi-
Centratni zavod za napredek gospodinjstva je dietičnim kuharicam in vsem gospodinjam, ki kuhajo za želodčno bolne, storil veliko uslugo, ko je lani 'izdal brošuro »Dueta pri želodčnih boleznih«, 'ki vsebuje po 10 jedilnikov za naj pogostejše želodčne bolezni in vse recepte zanje. (Skupno jiiih je 132).
njam, kako smo gojenke prvič prisostvovale pri raztelesenju. Nekaj jih je omedlelo, druge pa smo z veliko težavo vztrajale do konca. Imela sem občutek, da so vse lepote v življenju i-z-gn.ile — a vsemu smo se počasi privadile: Ko smo prišle do izpita iz anatomije, nam človeško telo ni bilo več skrivnost. Tudi učeni izrazi nam niso več delali preglavic.
Položile smo izpite lz osnovnih predmetov, ki jih zahteva naš poklic i-n začele s prakso v bolnišnicah pri bolnikih. Kirurgija, interna, bivši Dečji dom — tu smo doživele prve lepe in hude trenutke v našem delu. Otroška zaupljivost in hvaležnost. ko jim lajšaš bolečine in tista, revna 'bitja brez mamic, katerim postaneš druga mati, ki se te oklepajo z vso svojo Iju-
KNJI2ICA
Za želodčne bolnike moramo nekoliko • drugače pripravljat; hrano, kakor za zdrave ljudi itn zato so v brošuri tudi vsa potrebna navodila. Knjižico Dieta pri želodčnih boleznih si lahko osebno nabavite ali pismeno naročite pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, v Ljubljani, Miklošičeva 6/II.
beznijo in jih ne smeš razočarati, so stvari, ki so me popolnoma prevzele. Tu je padla tudi prva grenka kaplja — vso noč sem prebedela ob posteljici
otroka, ki se je boril za življenje, vendar proti jutru je njegova lučka ugasnila. Prvič sem stala ob postelji mriička in mu morala zatisniti oči... Kako
sem bila srečna drugič, ko je hudo bolni otrok ušel smrti in nato spet drugič, tretjič, neštetokrat, ko se je bolniku povrnilo zdravje. Bolniki so zapuščali bolnišnico, mi ob slovesu stiskali roke in mi govorili: sestra, hvala vztrajajte naprej, še mnogi vas bodo potrebovali, ali ko so me otroci klicali: sestra, se mi je zdelo, da bolniki gledajo v bolniških sestrah svoje prave sestre. Mnogi jih niso imeli, zato so se toliko hitreje navezali na medicinsko sestro. A koliko potrpljenja smo morale imeti, da smo imele čas in prijaznost za vsakogar...
Sredi tretjega letnika smo morale v službo. Sestre-redovnice so odšle iz bolnišnic in me smo morale prevzeti njihovo delo. Nismo še končale šole in naenkrat nismo bile več gojenke, bile smo sestre. Nič več nismo samo opazovale, prijeti smo morate za delo, za katerega smo odgovarjale: pred menoj leži človek; — bolnik, pomagati mu moram, da ozdravi. Nič se ne smem zmotiti, vsaka neprava injekcija lahko pomeni za njega smrt.
Toliko odgovornosti, toliko dela. Še vedno se. je bilo treba učiti in ne zanemarjati dela. Res, težko je bilo tedaj. Vendar smo vse končale šolo.
Sedaj teče že deseto leto moje službe. In če bi bila še enkrat stara 15 let, bi spet krenila na isto pot, čeprav sem spoznala tudi vsoHežo izbranega poklica. A vse težave odtehta klic bolnika: »Sestra, pomagaj!« M. S.

...Na kolenih je imel knjigo, toda ni bral.
KORISTNA
Tri' tisoč izvodov prve naklade je bilo razprodanih že v nekaj mesecih. Ker si mnogo bolnikov prav zaradi nidke naklade ni moglo kupiti te brošure, jo je Centralni zavod za napredek gospodinjstva dal pravkar ponatisniti.	Y
FANT V VLAKU
Kakor v prvi so tudi v drugi 'izdaji splošna navodila glede prehrane posebej pa navodila za prehrano pri najbolj razširjenih želodčnih boleznih (akutni in kronični želodčni katar, razširjen ali povešen želodec, čir na želodcu ali dvanajstniku.) V uvodnem delu sio omenjeni tudi znalk? posameznih bolezni, tako, dia bolnik laihko že sam delno ugotovil, za kakšno bolezen gre.
V tem splošnem uvodnem delu so naštete tudi vse jedi, ki naj jih uživajo bolnik?, posebej pa vse strogo prepovedane jedi. V večji tabeli je prikazana kemična sestava posameznih živil :n njihova kalorična in biološka vrednost.
Marjana poznam že. dalj časa. Ne vem več točno, kje in kdaj sem ga prvič videla. Menda je bilo pred letom dni, prav pred novoletnimi šolskimi počitnicami. Zunaj je bilo mrzlo. Sneg je počasi naletaval, pobelil je železniške vagone in lokomotivo, kjer je kurjač hiitro nalagal premog, da bi lahko s strojevodjo o pravem času zapustila postajo. Ljudje so se gnetli, tekali so ob vlaku, spraševali potnike, ki so že vstopili, če je kje kaj prostora itd.
Vstopil sem v prvi vagon. Preslišal sem tisto o zasedenem prostoru. Dobro s«m vedel, da je prostora v vlaku še dovolj. Vsedel sem se na prazno mesto.
Odpel sem plašč, vzel v roke časopis in ga začel prebirati. Minilo je pol ure. Vlak je odpeljal s postaje, pa sem se naveličal branja in sem z običajnim »saj ni nič novega« spravil časopis na svoje staro mesto — v žep. Šele zdaj sem opazili mladega fanta. Sedel mi je nasproti, na kolenih je imel knjigo, toda ni bral. Nekaj je premišljeval. Morda je hotel v mislih obnoviti vse tisto, kar je tisti dan slišal v šoli. Na kolenih ni imel kakšnega romana, zato ni imel časa. Knjiga pred njim je bila slovnica. Ta drobni, visoki fant, se je torej v do zadnjega kotička napolnjenem vlaku učil. Ni se zmenil za pogovore kle-
»Sodobno gospodinjstvo«
Zadnja lanskoletna številka »Sodobnega gospodinjstva«, ki je zaradi tehničnih ovir izšla pred nedavnim, kaže vedno večjo praktično usmerjenost te revije.
Mimo uvodnika, ki kritično osvetli našo prvo mehanizirano pralnico na vasi, je v zvezku marsikaj zanimivega o "novih zaščitnih lakih za pod in za vse
druge lesene dele stanovanjskih gradenj, ki jih bo medvoška tovarna »Colior« začela še letos proizvajati za široko potrošnjo. — Kdor si preureja stanovanje, mu bo zelo koristil članek o ceneni in praktični predelavi ležišč in o pregrinjalih za sodobna ležišča.
Naslednji prispevek vas bo s sliko in besedo seznanil z lepo in vsestransko uporabno jedilno
posodo iz domače keramike, kakršno izdelujejo ali pa jo bodo v kratkem izdelovali v Libojah.
Zadnje strani tega zvezka so kakor običajno napolnjene z jedilniki dn recept; za manj znane jedi in z navodili za ročno delo.
Perutninarji pa bndo verjetno z veseljem prebrali prispevek o pravilni negi perutnine pozimi, ki pomaga, da kokoši kljub mrazu pridno neso.
petavih žensk, ne za modrovanje starejših moških, tudi ga ni motil jok otrok. Sključen nad knjigo me je spominjal na nekega starega profesorja, ki mi je nekoč dejal: »Vidiš, mene pri delu ne bi zmotil niti potres.« Prav tak se mi j.e zdel Marjan takrat.
Kmalu so se najini pogledi srečali. Nasmehnil sem se mu. Mislim, da je moj nasmeh razumel, Vsaj tako je zgledalo, kajti kmalu sva bila sredi živahnega pomenka.
Marjan je doma z Dolenjskega, z Mirne peči. Od tod se vsak dan vozi z vlakom v šolo v Ljubljano. Izbral si je svoj poklic. Kovač hoče postati. Doma imajo košček zemlje, na katerem živi poleg matere in očeta še petero lačnih us.t. Tudi njih je treba nahraniti. Marjan to dobro ve. Ze v rani mladosti je spoznal, da je najbolje, da se čimprej usposobi za ta ali oni poklic. Ni dovolj, da samo hodiš v šolo .treba se je tudi učiti. Tako večkrat modruje. Izkoristiti mora vsako minuto. Zgodaj zjutraj vstaja, ko je še tema zapušča domači krov. in zvečer se spet vrača domov. Dolg je njegov dan. Domov . prihaja utrujen in lačen. Zvečer je njegova edina želja počitek. S težavo zbere svoje iztrošene moči,
da z jekleno voljo napiše domače naloge. V roke vzame knjigo, jo hitro prelista, potem pa ga že premaga spanec. Le kako ftravilno je ravnal, da se je že v vlaku začel pripravljati na naslednji dan. To je tudi za njega edina pot. druge rešitve ni. —
In tako se Marjanu godi že drugo leto. Prepričan je, da bo stvar izpeljal do konca. Do
Kje bos našel napotilo
© za svoje družbeno © udejstvovanje?
BERI DELAVSKO ENOTNOST
sedaj se je kar krepko držal. Se eno leto je pred njim, pa bo »na konju«. Mirna peč bo dobila še enega kovača.
Ko je tistega dne ta mladi fant na svoji postaji izstopil, mi je veselo pomahal. Bilo je to prvo najino srečanje. Fanta sem pozneje še večkrat videl. In vedno sem se spomnil njegovega odločnega prizadevanja, da bi v življenju nekaj postal.
Le koliko je takih Marjanov, le k oliko, se ob takih priložnostih sprašujem,: in vsi so dobri dijaki in učenci.
Nace Borštnar
Glejte, kaj se je včeraj pripetilo. Očka je prejel plačo, vzel mamo pod roko in odpravila sta se v me&to.
»Praznik je, dajmo, poveselimo se, družinski »proračun« bomo kasneje že kako spravili v red.«
Očka je tega dne širokogrudno odprl denarnico.
Naposled sta z mamo zašla tudi v
prodajalno z otroškimi igračami, da bi za svojega sinka kupila kakšno darilo. Naj se še otrok poveseli, tudi njegov praznik je.
Očka je smelo stegnil prst:
»Dajte mi tisti avtomobil. Saj sam vozi, kajne? Ze dolgo se pripravljam, da ga kupim, pa nikoli ni bilo denarja. Sedaj pa, vrag vzemi, dajte ga sem, naj stane kolikor hoče!«
In kupila sta avtomobilček. Lepa stvarca. Pobarvan, celo številko ima, še pravi registriran je — milica ne bo mogla sitnariti. Ha-ha-ha, kako se bo Miča razveselil...
Ko sta prišla domov, je očka že med vrati kričal:
»Miča, razbojnik, sem poglej, kaj sva ti kupila!«
Na ta gromski klic je pritekel Miča
kot da bi ga izstrelili iz topa in začel plesati okrog očka.
. »Daj da vidim! Daj da vidim!«
Očka je zmagoslavno pogledal mamo in počasi odvijal zavitek.
»Avtomobil!« Miča je zavreščal in navdušeno skakal po sobi, kot da bi ga napadle ose. Oče in mati pa sta medle-la od blaženosti.
»Da, ti samo poglej, kako gre!« je rekla mama, iztrgala očku avtomobilček iz rok in ga navila.
»Sem, sem ga spusti!« je zakričal očka in pričel dvigati stole.
Mama se je spustila na kolena in postavila avtomobilček na tla. Zaropotal je, vozil najprej naravnost, potem je zavil na desno in udaril ob nogo mize.
»Ah, kako si nerodna!« je vzkliknil očka. »Daj ga sem, tako je treba!« Vzel je avtomobil, sedel na tla in ga spustil, Avtomobilček je odpeljal. a se je zapletel v mamino krilo.
»Vstani, vstani; glej jo, kako je razprostrla krilo po tleh!« se je jezil očka.
Mama pa je blestečih oči pograbila avtomobil in ga takoj spustila v nasprotno smer. Avtomobil je stekel, udaril ob mizo, se obrnil k očku, ta je hitro skočil vstran, avtomobilček pa je odpeljal pod omaro.
Mama je navdušeno zaploskala. Očka je legel na trebuh in zasopljen vlekel avtomobil izpod omare. Miča je stal za njim in ga prosil:
»Očka, daj, daj še meni!«
»Počakaj, najprej ti bo očka pokazal, kako je z njim ravnati.«
In zopet je navil vzmet in spustil 'avtomobilček. »Poglej, kako bo sedajle stekel.« .
Očka in mama sta pokazala Miču, kako imenitna je nova igrača. Miča je tekal od enega k drugemu in prosjačil:
»Dajta še meni, še meni!«
/ Potem se je utrudil. Postavil se je v kot, postavil palec v nos in žalostno gledal, kako se očka in mama igrata.
»Ah, kako je imeniten!« je ploskala mama.
»Meni so pa avtomobil podarili, aha!«
»Ha-ha-ha^ In vidiš, kako vozi!« Je glasno smeje govoril očka.
Tekala sta za avtomobilom, se suvala, ga trgala drug drugemu iz rok in blestečih oči zrla, kako je ropotaj e tekal po sobi.
Na Miča sta čisto pozabila. Drugi dan se je Miča pohvalil pred prijatelji:
»Meni so pa avtomobil podarili, aha!«
(Iz srbščine)
V čnsu. ko so firentinsiki kiparji ustvarjali svoja največ ja dela, se je slikarstvo komaj začelo prebujati. Kiparstvo je -imelo svojie vzore v antiki, slikarji pa antičnega slikarstva niso poznali in so morali s svojo lastno silo in izkustvi iskati novih poti- Ta pot naj bi bila izraz življenja in družbe, kar je le uspelo arhitekturi.in kiparstvu.. V slikarstvu sta se pojavila dva nova problema,- problema v katerih je ležala vsa veličina zgodnje renesanse: problem perspektive in razporejanja figur v prostoru. Zato so slikali prostrane ■ some z mnogimi figurami iz biblije in vsakdanjega življenja.. Za vtis globine so radi postavljali v ozadje .arhitekturo in pokrajino. Slikarstvo je doseglo velik napredek, čeprav so bile figure močne in grobe, barve 'večkrat surove in -težke. V . njih je bilo življenje, v nj:h je bila odločnost, aelo grobost, v njih je bila moč. To ni bila več umetnost, ki bi prikazovala iz-mi.Ujenje osebe iz legend, govorila nam je o resničnih dogajanjih zgodovinskih prizorih in sodobnem življenju. Od teh realističnih slikarjev pa se je razlikovala skupina, ki je razvijala umetnost v smeri prefinjenega in religioznega okusa firentinskie aristokracije in cerkve. Na sliki: Santo Botticelli — Del .freske »Pomlad«.
OČE IN SIN
Petja se je vrnil iz šole in s povešenimi očmi zamrmral: »Očka, učiteljica te spet vabi, naj greš k nji...«
Sidor Potapovič je obrnil glavo, težko stoječo na tolstem in rdečem vratu, in namrščil obrvi:
»Kaj si spet napravil?«
Petja je tih pazljivo sledil muho, ki je lazila po očetovem kolenu:
»Zakaj molčiš kakor kol? Ali pa hočeš, da te nabijem?«
»Rekla mi je, da se nisem učil lekcije, jaz pa sem ji rekel,* da ona ne zna nič. Tedaj mi je rekla, naj se takoj poberem iz razreda in naj grem k ravnatelju ... In tedaj sem ji rekel, naj se pobere ona iz razreda in naj gre ona k ravnatelju, če želi... In tedaj ona ...«
»Nehaj vendar s tem svojim neprestanim ponavljanjem ... Videti sl strojnica... ,In tedaj jaz ..., in tedaj ona...' Si se učil lekcijo ali ne?«
»Vaška Stručok je zna manj kot jaz, toda on ...«
»Kaj je s tem Stručokom? ...«
»Tako ga dražimo...«
»Tedaj praviš, da zna lekcijo slabše kot ti?«
»Slabše ...«
»In zakaj se je tedaj učiteljica spotaknila nad teboj?«
»Ne vem ...«
»Vrag ve, kaj je vsa ta štorija,« se je razjezil Sidor Potapovič. »Nadlegujejo starše, odvračajo jih od njihovih nujnih opravil ... Zakaj pa jih držijo v šoli? Zakaj pa jih plačujejo, te učitelje? Šel bom! Gotovo, da bom šel k njim! Spominjali se bodo dneva, ko so me poklicali!«
Sidor Potapovič je bil v mestu vplivna osebnost. Petja je to vedel zelo dobro in zato se je zadovoljil z uspehi svojega
»Zakaj pišem? ... Za koga pi- ja*ja. Človek je — akcija. Moja šem?«... Ne bi znal ločiti teh je vedno in v vsakem primeru
dveh vprašanj. Dovolite mi, da odgovorim na obe hkrati.
Zakaj pišem? — Pišem,' ker
bila — dinamična. Jaz sem vedno pisal za tiste, ki zro naprej — v bodočnost;’ kajti, jaz sem
He bi pisal na papir, b; pač pisal v svojih mislih, da 'bi v. njih zasvetil dan. Pišem, ker je pisanje ena izmed oblik preko katerih še manifestirajo moje misli, moja dejanja. Zame je Pisat; isto kot — dihati, živeti.
Vsak človek diha s pljuči, k; ®o m,u dana. Vsakdo se poslužuje sebi lastnih sredstev za de-
da me bo pr; tem ustavila šele smrt. Življenje ml ne b; pomenilo nič, če b; ne bilo gibanja — seveda, gibanja naprej! In
razgovora, zavrtel na eni sami nogi, vrgel torbo v kot in stekel k mami, da mu da jesti ...
Medtem je razkačeni Sidor Potapovič odšel z doma ln se napotil z dolgimi koraki na tramvajsko postajo. Bil je jezen tudi na šoferja, ki se je pet dni ukvarjal z njegovim strojem in ga še ni bil uspel popraviti; bil je jezen na učitelje, ki so ga nadlegovali; bil je jezen na šolo, ki je bila tako daleč, da je bilo treba iti s tramvajem. Končno se je razsrdil nad tramvajem (vrag naj bi ga odnesel!), ki ni hotel priti... Skratka, Sidor Potapovič je v tistem trenutku sovražil ves svet...
»Slabo so vas vzgojili. Niso vas naučili spoštovati starce.«
Sidor Potapovič je izbruhnil:
»Poglejte, kako je ošaben! Naj se priklonim vsem bradam, ki jih srečam? Nak! Jaz pa vas ne spoštujem, evo! In tudi mene morda ne spoštujejo ...«
»Mogoče,« je pripomnil starec mirno, ne da bi povzdignil glas. »Če ste zaslužili, da tako ravnajo z vami...«
»In vi niste zaslužili?« je Sidor Potapovič surovo prekinil starca. »Lepljiv je kot katran in kraka dalje!«
»Dosti vendar! Bodite vljud-nejši!« so se vmešali drugi pot-
Kadar govorimo ali razmišljamo o kulturi, o prosveti, največkrat mislimo na književnost in umetnost, na gledališče in ne vem kaj še vse, na šolstvo in univerze, predavanja in tečaje __
Manj pa mislimo na lepe, plemenite tovariške odnose med ljudmi, na odkritost, skromnost, delavsko solidarnost, vsestransko razgledanost, pa tudi na odločnost, braniti kar je lepo in prav, skratka na vse tisto, v čemer se najlepše zrcali kulturna stopnja posameznika in vsega naroda.
Za koga pišem?
Romain Rolland je eden velikih piscev in zaradi tega sem na strani tistih
x/r i	narodov in slojev, ki utirajo pot
borcev za novo človeštvo. Med prvo svetovno re^-1 človeštva, sem na strani
vojno se je odlikoval kot eden izmed prvobor- organiziranih mas delavcev in
„ . proletarcev. Te vod.; neprema-cev proti vojni, kasneje se je vedno bolj posvečal gljiivi pol.et zgodovinske evoiu-
socialističnim vprašanjem. V zadnjih letih svojega cij*. in jaz sledim isti Usodi. Življenja je v celoti sprejel idejo marksizma-lem- ^ ^ fc. ^ m Mu feh sil
nizma. Naslednja njegova izpoved je lep dokaz na pohodu; za tiste. M bojujejo
• v •	veliko iinterriactonaitnx> bitko,
njegovega prepričanja.
Ko se je izza vogala prikazal preobloženi tramvaj, se je Sidor Potapovič spet razjezil. »Ali ne morejo pošiljati ven večjega števila voz, da ljudje ne sedajo drug drugemu na glavo?« je mislil, ne vedoč, kako bi se vtaknil v tramvaj. Poskusil je vdreti v voz s sprednjega pločnika, toda sprevodnik ga je ustavil:
»Državljan, prosim vas, da vstopite skozi zadnja vrata. Tod gredo samo žene z otroci in invalidi!«
»Vse so si izmislili, ti hudiči! Sprednja vrata, zadnja vrata! ... Tako bo zdrav človek postal invalid __«
Ljudje so se gnetli pri zadnjih vratih. Sidor Potapovič si je s svojimi mogočnimi prsmi napravil pot v gneči kot ladja, ki reže morske valove, in postavil nogo na stopnico.
»Državljan,« mu je rekel starček z majhno belo bradico in grmastimi obrvmi, »državljan, prosim, spoštujte vrstni red! Niste sami, kakor vidite, in vsi čakajo na vrstni red, da, vstopijo!«
»Kako naj vem, da ste tu zaradi tramvaja, a?« je rekel Sidor Potapovič bolj razkačen kot prej. »Lahko ste tu, da dihate svež zrak ...«
Brez posebnih ceremonij je odrinil starčka in stopil v voz. Starček je šel za njim, majaje z glavo:
nikl. »Ne žalite starejšega človeka!«
Sidor Potapovič je bil prisiljen umolkniti. Vdrl je v šolo kot
strela.
»Kje je, kje je učiteljica?«
Za mizo je sedela mlada žena in je popravljala naloge. Stopila je Sidoru Potapoviču naproti z začudenim, malo nemirnim pogledom. Mož, ki je razumel pogled na svoj način, je postal še objestnejši.
»Ste me poklicali? Kaj se vam je zgodilo? Zakaj se ne morete izlizati brez mene?«
»Ste Petjev oče? Zelo dobro! Naposled ste prišli!« je rekla učiteljica, ko je razumela, s kom ima opraviti.
»Zelo dobro? In mi pravite, da gre zelo dobro? Jaz na primer
pa mislim, da gre zelo slabo. Slabo jih vzgajate, naše sinove.«
»Toda vaš Petja je nemogoč deček,« je poskusila ugovarjati učiteljica. »Zali me in vi, njegov oče, ne morete ostati brezbrižni pred tem dejstvom. Zanimati se morate za vedenje svojega sina.«
»Moja stvar je, kaj moram in česar ne smem delati! Premladi ste, da bi mi bili učiteljica, golobička! Se z dečki ne opravite.«
»Težko je govoriti z vami,« je vzdihnila učiteljica. »Pojdiva k ravnatelju; ta vam bo vse bolje razložil...«
»Gotovo, šel bom k ravnatelju! ... Kaj mi bo naredil, če je ravnatelj? Tudi jaz sem ravnatelj! Poglej, kako je domišljava!«
Tako govoreč je Sidor Potapovič prestopil prag ravnateljevega urada. Okamenel je in ostal celo minuto z odprtimi usti. Zakaj za pisalno mizo je sedel prav tisti starček z bradico, ki ga je Sidor Potapovič razžalil v tramvaju.
»Zastran’ svojega sina... bi moral govoriti...« je zamrmral Sidor Potapovič.
Ravnatelj ni mogel zadržati nasmeha:
»Ne, spoštovani, govorila bova najprej o vas ... In potem šele o vašem sinu.«
ČITALNICE
Na Slovenskem Imamo zelo malo čitalnic. To je velika slabost. Po povojni poplavi raznih klubov, čitalnic in rdečih kotičkov smo zašli v drugo skrajnost. Lahko b; na prste prešteli vse tiste knjižnice, ki imajo tudi prostor, kjer bi lahko ljudje prebrali časopise, revije, politično literaturo, priročnike, leksikone jn slovarje. V čitalnicah bi lahko bila tudi druga vzgojna dejavnost, kot razna predavanja, kulturni večeri in podobno. Vsaj večji kraji, industrijska središča in občinska mesta, bi jih morala Imeti.
Prj vsem obširno organiziranem izvenšolskem izobraževanju, ki postavlja pred nas vedno večje naloge, ne bomo.mogli mimo dobro urejenih knjižnic in čitalnic. Samoizobraževanja, ki je najvažnejši činitelj splošne izobrazbe, si pa brez tega sploh me moremo zamišljati. Na stotine raznih listov, revij in publikacij, ki izhajajo v Jugoslaviji,’ je največkrat širokim krogom nedostopno. Da bi pa vsakdo sam naročal vse tisto, kar potrebuje pri vsakodnevnem delu in družbeno politični dejavnosti, je vsaj za enkrai nemogoče. V Ljudski republiki Hrvatski so nedavno določili posebna sredstva za ustanavljanje javnih čitalnic v večjih mestih in krajih. Nekaj so jih že pogumno ustanovili. Tudi pri nas bomo moral; po podobni poti. Čim prej, tem bolje!
O DELU KULTURNO
PROSVETNIH
OBČINE
DRUŠTEV KONJIŠKE
Razumevanje
občine
Občinski svet Zveze Svobod in prosvetnih društev konjiške občine je kljub začetnim težavam zabeležil v preteklem letu znatne uspeh«. Člani sveta so bi-i v stalnih stikih z društvi,
katera mora zagotovit; zgraditev take človeške družbe, ki ne bo poznala meja Iti razredov. Komunizem je dane« edina stranka družbene, vesoljne akcije, ki odkrito fti brezkompromisno vodi to armado in s s me-
ne morem drugače. Zato, ker če vedbo. korakal naprej in upam, 10 ter premišljeno logiko kora-
ka tem visokim ciljem naproti ...
(Odlomek 1» »Petnajat let borbe«)
Goubbljah straši po naših kino gledališčih. To je toliko pričakovani francoski-jugoslovanskl koprodukcijski film. Jugoslovanski? Ne. Le našo čudovito pokrajino smo 'jim posodili za osladno cigansko zgodbo. Vsiljuje se nam vprašanje: kakšen smisel ima in kam vodi take vrste koprodukcija? Ali smo reg tako betežni, da zagrabimo prav za vsako še tako ceneno vabo?
Veliki dogodek s področja likovnega izobraževanja otrok, katerim velja vsa naša skrb, bo letos nedvomno mednarodni natečaj otroških risb z naslovom »Moja mati«. Natečaj je pod pokroviteljstvom japonske sekcije Unesca, ki hoče s to lepo manifestacijo izraziti hvaležnost in spoštovanje materi in njenemu poslanstvu. Razstava izbranih del bo odprta na Dan matere 12. maja v Tokiu.
K natečaju se pripravljajo otroci vsega sveta, od šestega do štirinajstega leta starosti s tern, da poslane slike ne smejo preiti okvirja vsakodnevnega življenja matere v družini, na ulici, delu itd.
Tudi otroci naše domovine bodo sodelovali na tej plemeniti manifestaciji in prepričani smo, da bodo uspeli, saj so doslej že prejeli več
■F*
prvih nagrad na podobnih razstavah na Japonskem.
Na sliki: Mati z otrokom, delo slovitega umetnika Pa-bla Picassoja.
jim svetovali' in pomagali reševati težave. Posebno kaže ugotoviti, da so občinski in ostati organi pokazali dokaj razumevanja za prosvetno dejavnost. To velja tako za politične organizacije kot tudi za samo občino, ki je dala na razpolago občinskemu svetu 200 tisoč dinarjev in še za knjižnico v občini 100 ttedč. Živa dejavnost članov sveta in gmotna podpora občine sta bili osnova, da je delo tega važnega čintie-lja izobraževalnega ln kultttr-no-zabavnega dela v občini tako uspešno potekal-o.
Na področju občine je bilo med letom nad 50 predavanj. V letošnjem letu pa društva že delujejo po programu, ki ga je sestavila posebna izobraževalna komisija pri občinskem svetu. Izobraževanje je prilagojeno prilikam. Uspehi se že kažejo, saj so bila v zadnjem mesecu predavanja dokaj dobro obiskana zlasti v Žičah. Stranicah in drugod. Napredek je opaziti tudi pri knijžnicah.
Vse večje je tudi delovanje mladine pri pevskih zbornih, igrah, godbah itd. V Konjicah dobro deluje mladinski pevski zbor mladih zadružnikov, v Vitanju pa pionirski zbor. V SKo-merju na Pohorju, rojstnem kraju pohorskega pesnika Jurija Vodovnika, zelo živahno delujeta ustanovljeni to-klonit i,n lutkarski odsek.
Občni zbor občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev je na osnovi enoletnega, lahko rečemo začetniškega dela tudi pokazal, kam bo treba v letošnjem letu usmeriti svojo dejavnost.
Vinko Langerholc
Mooooaooooooooooooaooaooeeonoococoooooooooooo«
SAVEZNI društveni plan za 1957. godinu. Beograd »Nova
administraoija« 1957. str. 264.
V	knjigi je objavljen družbeni načrt FLRJ za 1. 1957, kakor tudi vsi predpisi in uredbe, ki se nanašajo nanj.
STANISLAVSKI Konstantin: Spomini. Moje življenje v umetnosti. Ljubljana, SKZ 1956. str. 503.
V	spominih tega velikega ruskega gledališkega umetnika in vzgojitelja spoznamo ves napor' in boj Stanislavskega za uveljavljanje čistejših načel v igralski in nasploh gledališki umetnosti
DREISER Theodore: Finanoijer — Titan — Stoik. (Trilogija v treh knjigah). Reka, Otokar Keršovani 1956.
Znani jameriški pisatelj realist nas ob poti glavnega junaka' Cowperwooda seznani z neusmiljenim vrtincem brezobzirnega kapitalističnega sistema.
RENOVCEVlC Mihajlo: Simela Šolaja. Sarajevo, Narodna prosvjeta 1956. str. 536.
To je drugonagrajeni roman na znanem konkursu založbe »Narodna, prosvjeta« v znesku 500.000 din. »Simela Šolaja« je zgodba uporniškega partizanskega gibanja v . .majhnem bosanskem kraju, iz katerega, zraste legendarni lik nerodnega heroja Simela Šolaja. Po tem delu je posnet, znani jugoslovanski film z istim naslovom.
ZADRUŽNI leksikon FNRJ. 'Knj. I. A — Lj. Zagreb 1956. • str. 715 + KIJ.
" To’ veliko ’ delo je izdano ob 100-letnioi prve zadruge v Jugoslaviji. V leksikonu so obdelani vsi problemi in pojmi s’ področja zadružništva: teoretični pojmi, politična ekonomija, organizacija zadrug, knjigovodstvo, finance, zgodovina zadružništva pri nas in' v svetu, šolanje strokovnih kadrov, zadružno pravo itd.
o cooooooc oooooooooooooooocooooooooooooooooo^oooooooooc
*31XXXX)OOOOOOOOOOOCXXXXXXXXKXXXX)OOOOOOOCXX)OOOOC
Očka, mama, služkinja ln jaz je francoski film, ki sl ga oglejte, ko nanese prilika. Gotovo ga boste veseli in tudi razvedrili se boste ob njem.
Poletno potepanje. Ta amerikanski film pomeni kar prijetno razživitev v našem filmskem dolgočasju. Če nismo preveč dlakocepski. nas ne bo preveč motila rahla romantičnost in sem pa tja razvlečeno dejanje. Dvoje te pritegne: preprosta zgodba povprečne žene, ki doživi za trenutek to, po čemur je podzavestno težila vse življenje — ljubezen — in Benetke, ki so prikazane, kakršne jih nismo vajeni videti, in vendarle lepo, brez. vsake navlake razkošja.
Borba v vsemirju. Verjetno bi se sam Jules Verne čudil, ob tem ameriškem filmu in se vprašal, do kod seže človeška fantazija. Navzlic fantastičnosti film presega filme te vrste, oh njem se človeku porodi misel, kam lahko privede brezglava tekma v oboroževanju. Le kaj bi se zgodilo, če bi komu ušla iz rok »atomska, bombica«. Nekaj podobnega bi se zgodilo., kot v filmu prebivalcem »Metalune«. Gledalec se bo ob filmu dve uri zabaval, več pa res ne smemo pričakovati.
lili?
* ..
Druga številka Sodobnih potov je spet pred nami. Vedno smo jo veseli, še posebej zato, ker se mi zdi, da je vsaka boljša in lepša od prve. Tako je tudi sedaj. Ko obrneš prvo stran, ti zastane oko na besedah v črnem okviru: Spominu Mavricija Borca. Da, ni ga več med nami. Dolgo, dolgo ga bomo pogrešali. Bil je ves tako naš, vedno zvest delavec — svobodar. Postoj in prečitaj njegovo življenje, ki ga pripoveduje tov. Roman Albreht, saj nam bo vedno za vzor.
In ko dalje prelistavaš skrbno urejene strani se srečaš s tovarišem Tomom Martelancem, ki nam govori O nekaterih vprašanjih socializma. Ta, tako težka in zamotana vprašanja nam pojasnjuje preprosto in razumljivo. Naše izobraževalne sekcije bodo njegovega prispevka še posebno vesele. S pridom ga bodo uporabili v svojih skupinah.
In čitaš list za listom. Koliko zanimivosti! Levin Sebek ti bo v članku »Mladina, interesi in film« odkrila, kakšni so vplivi filma na mladino in kako pedagogi proučujejo ta vpliv.
Saša Cvahte pa nas popelje na dolg hodnik ustanove za pridobivanje zdravja. Tu si trije stoli, ki so jih sem zanesle strežnice, pripovedujejo vsak svojo zgodbo o ljudeh, ki prihajajo v tu ustanove lajšat si svoje tegobe.
To je le nekaj stvari, ki jih boš z veseljem prečital. A prav tako boš z zanimanjem prisluhnil Pogovoru iz Maribora in klicu Petra Dornika: »Prostori,prostori...« Jelisava Copičeva te popelje v svet umetnosti in pojasnjuje tehniko v likovni umetnosti. In še in še.
Toda, vzemi Sodobna pota v roke in sam čitaj. Citaj in prečitaj lepo urejene in slikami okrašene strani. Med njimi boš našel pesmi Prešernovega nagrajenca Ceneta Vipotnika in mnogo koristnih pobud za vsestransko prosvetno delovanje in na koncu, pesem: Ponosno zrimo, ki jo je spesnil Marko Golar, a uglasbil Peter Lipar.
TAKO SE JE VSE SPREMENILO
Oktobrska revolucija je imela velik vpliv na ostale narode. Revolucionarno gibanje se je pojavilo tudi pri nas v vstaji
mornarjev v Boki Kotorski.
E ŠELE ZAČETEK..
Ta mesec je miniio 39 let od Vstaje mornarjev v Boki Kotorski. Odmev Oktobrske revolucije je imel na to vstajo velik vpliv.
Dne 1. februarja leta 1918 je bilo v Boki Kotorski zasidranih 40 ladij. Admiralova ladja je bila križanka »Sant Georg«. Glavno revolucionarno silo so na njej tvorili nekateri častniki in del mornarjev. Istega dne ob dvanajsti uri so na ladji dvignili rdečo zastavo. To je bilo znamenje, da je oblast prevzel revolucionarni svet. Tudi druge ladje so dvignile rdeče zastave. V zalivih Boke Kotorske so
PRVI SRBSKI PARNIK M DONAVI
Na Donavi se je pojavil prvi stibski parnik leta 1862. Opremljen je bil z dvema topovoma in je veljal kot vojna ladja in kot jahta kneza Mihajla. Leta 1893 so ga preuredili v potniški parnik in je rezal valove kot prvi trgovski parnik pod srbsko zastavo.
glasno odjeknili vzkliki mornarjev. Poveljstvo na vseh ladjah so prevzeli revolucionarni sveti, raizen na »Niovari« in nekaterih manjših ladjah, kjer so pctveljnikj dobili del moštva z obljubami na svojo stran, drugi det pa se je izkrcal. Takoj ko so se ti izkrcati, je odplula ladja z nekaj torpednimi čolni pred zaliv, da bi tako preprečila izhod revolucionarnim ladjam. Vstaja je bita obsojena na propad. Že takoj naslednji dan se je hotela križarka »Kronpric Rudolf« pod poveljstvom mornarja Karla Sajca pridružiti upornikom. Obalne tapniSke baterije so začele nanjo streljati in že po prvih strelih so uničite poveljniški most. Padel je predsednik sveta in poveljnik ladje. Topniški -ogenj je bil vedno hujši in moštvo se je vdalo.
Revolucionarni sveti na drugih ladjah so obdržali svojo oblast in niso klonili pred zahtevami po predaji. Pred Boko Kotorsko se je nekaj dni zatem zasidrala 3. pomorska divi-
zija. Pogoji kapitulacije so biti na videz zelo ugodni. Mornarji naj mirno zapuste ladje in predajo ujetega generala, pa se jim ne bo nič zgodilo. Mornarji so jim zaupali in se predali. Kmalu po teh dogodkih so 300 mornarjev obsoditi na dolgoletno ječo, 4 pa so ustrelili.
Tako se je končala vstaja. Uporni mornarji so bili premalo odločni, in kar je najvažnejše, niso bili povezani z obalnimi enotami in prebivalstvom. Tako
so biti nujno obsojeni na propast. Revolucionarni pogum mornarjev je opisal avstrijski književnik Friederik Wotf v drami »Kotorski mornarji«. Avtor 'tega dela je med drugim zapisal: Sablje, ki nas bodo pokončale v kakšni mračni kasarni ali zapuščenem smetišču, te sablje bo slišati na ladjah, v rovih, tovarnah in ulicah. Slišali jih bodo ljudje, ki bodo to stvar bolje opravili ikoit mi. To je šele začetek, to ni konec.
Pogreb včeraj in danes
Sežiganje mrtvecev sega v kameno dobo
Človekova življenjska pot se konča s smrtjo. Sorodniki in prijatelji še poslednjič spremijo umrlega na njegovi zadnji poti. Takih pogrebov smo že navajeni, zaito se nam morda zdi čudno, ko tu im tam slišimo, da bi bilo prav, če bi ta način pokopavanja zamenjali s sežiganjem trupel. V zadnjem desetletju sicer dobiva upepeljen je mrtvecev vse več pristašev, toda zaradi ceitkve si le s težavo utira pot.
Takšen način pokopavanja mrtvih ni nikakšna novotarija. V Srednji Evropi so že v kameni dobi sežigali mrtvece. Prav tako so sežiganje uporabljali v bronasti in železni dobi. Šele kr-
CHOPIN IN GOSTILNIČAR
Gostilničarji so rad.; izkoriščali velike može. Nekoč je gostilničar zaprosili slavnega Chopina naj gostom nekaj zaigra. Pianist se nj dal dolgo prositi, sedel je za klavir i-n zaigral svojo najkrajšo skladbo, preludij s 16 takti.
»Kaj, tako kratko skladbo ste nam zaigrali«, je Chopina vprašala gostilničarjeva žena. Umetnik ji je odvrnil kratko in jedrnato: »Kratko kosilo — kratita skladba«.
ŽELEZO IN SLABOKRVNOST.
Železo je koristna sestavina naše hrane. Njegove spojine imajo pomembno vlogo pri prenašanju kisika. Prav tako so te spojine važne kot sestavine fermentov, 'kii so potrebni 'za dihanje. V človeškem organizmu je vsak dan približno 20 miligramov železa, od tega ga dejansko uporabimo le 15 miligramov. Pomanjkanje železnih spojin v telesu je večkrat posledica slabokrvnosti. Te nevšečnosti se rešimo, če uživamo hrano, ki ima dosti železa, kot na primer jetra, špinača in vse Vrste mesa.
ščanstvo 'je prepovedalo sežiganje mrtvecev.
V sodobnih zažigališčih — krematorijih — ,tei jih imajo v nekaterih deželah — napolnijo s pepelom zgorelih trupel bronaste, steklene ali keramične žare. že v ruajstarejših časih so pepel zakopavali kar brez posod v grob. V grobovih tiste dobe še danes najdemo lonce, v katerih je pijača in hnana za umrlega.
Tudi v Ljubljani bomo začeli na tak sodoben način pokopavati umrle. Po zamisli pokojnega arhitekta Plečnika, naj bi sedanje »Navje« prestavili na Žale kot vhodno »Alejo zasluženih.« Na koncu aleje bi bila »Dvorana slovesa«, kjer bi bili pokopi tistih, ki bi bili upepeljeni v krematoriju, za katerega je že rezerviran prostor levo od dvorane. Levo od vhodne aleje naj bi bil urejen park z objekti za shranjevanje žar.
FATIMA JOČE
(Egipčanski pejsaž)
Eskadrilja smrti nad Fort Saidomz mesto v ognju, dimu, razvalinah ... Fatima joče.
Kaj je drobna punčka zagrešila, da so dom njen z zemljo izravnali, brate, sestre, starše ji ubili in mladostne sanje poteptali?
Fatima joče.
Zdaj je s svojo tiho grozo sama, njeni dragi so se poslovili.
Fatima joče.
Nekdaj mirno, vedro pristanišče: zdaj podrte hiše in grobišče, ki nad njim le veter se krohote. Fatima joče.
Kaj vam je storila drobna punčka, kramarji, gospodje generali, ki se vedno novih vojn vam hoče? Fatima joče.
Rojak Jože Šerjak iz Toronta v Kanadi, doma iz Pijave gorice na Dolenjskem, je minulo poletje po 32 letih obiskal svojo rojstno domovino. O svojih vtisih s tega obiska je napisal za naš list sledeče vrstice:
»Trije meseci so že minili, odkar sem se poslovil od svoje »stare domovine« ter se srečno povrnil nazaj v novo domovino Kanado. Verjemite ml, da se še nisem popolnoma udomačil tukaj, kajti misli mi še vedno uhajajo nazaj v staro domovino. Priznati moram, da so bili to, v vseh 31 letih mojega življenja odkar živim v tujini, najlepši in najbolj veseli dnevi v mojem življenju. Nepopisna so radostna čustva, ki so me navdajala ob vsakem pogledu in ob vsakem koraku v stari domovini. Le, žal, da mi je vse tako hitro minilo! Vse pa mi ho ostalo v neizbrisnem spominu.
O svoji »stari domovini« pravzaprav niiti ne morem več govoriti, tako se je vse v njej spremenilo. Vsa nastala sprememba me je seveda zelo zanimala in tudi nepričakovano presenetila, saj kaj takega res nisem pričakoval. V prej dobro poznanih mi krajih, tako v mestih kakor na deželi sem opazil res veliko spremembo. Večkrat se sprašujem, kako je bilo siploh mogoče, da so jugoslovanski narodi mogli toliko zgraditi in urediti v tako kratkem povojnem času! Na stotine vsakovrstnih tovarn, nešteto majhnih in velikih zgradb, novi mostovi in široke tlakovane ceste', nove hidrocentrale in skoraj v vsaki vasi že električna razsvetljava! Saj mi je nemogoče na tako majhnem prostoru našteti vse te velike izprememlbe!
Omenim naj še tudi to, da sem opazil zelo veliko izprana embo na ljudeh samih in sicer, da so danes vse bolj izobraženi in vljudni kot so bili v času moje mladosti. Zlasti, današnja mladina ni več 'tako sramežljiva kot smo bili mi, rada govori, je bolj samozavestna in izobražena, zlasti pa zelo vesele narave.
To, kar imate danes pri vas, je resnično »nova Jugoslavija«.
ZASTAVA OZN
Leta 1950 so sprejeli pravila o zastavi Organizacije združenih narodov. Zastava Organizacije združenih narodov ne mor« biti podrejena nobeni drugi zastavi. Kadar je obešena z drugimi zastavami, te ne smejo biti obešene na večji, višini, prav tak-o tudj ne smejo bit; večje od nje. Zastava Organizacij,e združenih narodov mora viseti od jutra do večera, toda 1« ob lepem vremenu. Ce so v krogu izobešene zastave različnih narodnosti po abecednem redu, potem mora biti zastava Organizacije združenih naradov na začetku tega. kroga.
Pravilo določajo, da s,e ne sme zkoriščati imitacija zastave v trgovske namene. Na zastavi je obris kontinentov s severnim polom kot središčno točko.
Temperament
Predstavnik antične grške medicine Hipokrti je sodil, da je ves naš organizem odvisen od sorazmerja glavnih sokov v človeku: (krvi, sluza in žolča). To sorazmerje so Rimljani imenovali »temperamentum«. Stari zdravniki so menili, da so naše psihične posebnosti odvisne od tega — kateri od glavnih sokov ima prevladujočo moč. Zdaj nam je tudi jasno, od 'kod današnje ime temperament. Ime sangvinik pa izhaja iz latinske besede sangniis — kri, a flegmatik od grške besede flegma, kar pomeni sluz.
ZADNJI LJUDOŽRCI
Dva tisoč kilometrov jugovzhodno od Avstralije je otočje Novi Hebridi. Na otoku Mole-
GLI1VMI vzrok
Kje je vzrok, da ponoči ne moremo spati? Nekateri zdravniki so ugotovili, da je glavni vzrok nespečnosti — strah. Ljudje se namreč boje, da ne bodo zaspali in če verjamete, al-i ne, prav zaradi tega strahu bdijo pozno v noč.
NISO LEVIČARJI
Pianisti niso levičarji. Vsi ton; z desno roko so vedno na desni strani, nizki toni pa so na levj strani. Pri vseh klavirjih je tako. Pokrov se vedno odpira na desno. Pianist sedi na koncertu tako, da mu je občinstvo vedno na desni strani.
kuti še danes živi pleme primitivnih divjakov — Di,g Nambas. Za njih je človeško meso še vedno največja slaščica. Nam-basi belce zelo sovražijo. Zato je uspelo 'le majhnemu številu raziskovalcev, da so z lastnimi očmi videli, kako izgleda pleme zadnjih ljudožrcev. Big Namba-sj so zelo močni j,n vzdržljivi. Prav zavoljo tega so jih nekateri lastniki plantaž n,a otokih v Pacifiškem oceanu hoteti izkoristiti na ta ali oni način. A vendar brez uspeha. Nambas; so se pred nj.imj umaknili v nepristopna hribovja.
Pripadniki tega plemena živijo v vaseh. Več vasi skupaj tvori skupino, n.a čelu katere je poglavar. Kadar pride d0 prepirov med vasmi ene skupine, takrat poglavar reši vsak nesporazum mirnim potom. Če pa
pride d,o razprtije med vasmi, ki so članice različnih skupin, tedaj uporabljajo orožje. Krvav; bojli nSiSio -nobena redkost na Molekuli. Ubite in ujete sovražnike po končanem boju pojedo na svečani pojedini.
Na zunaj je videz Nambasa divji. Vse žene tega plemena nosijo na glavi posebne okraske iz zelo dolgih rdečih trakov.
KRVOLOČNA ZVER
Najbolj krvoločna zver na svetu ni lev, niti . tiger, tudi leopard ni. V Ameriki živ; majhna podzemska miš in ta je, kakor pravijo, najbolj krvoločna zver sveta. Ta živalca je dva prsta velika, napade in požre žival, ki je dvakrat večja od nje. Vsako ura ta miš požre toliko mesa, kolikor sama tehta.
Vsa čast in priznanje gre jugoslovanskemu ljudstvu in njegovemu vodstvu, k; je z brez-primerno vztrajnostjo, težkim delom in-z žrtvami doseglo tako preobrazbo svoje domovine, na katero so lahko ponosni! Z vami pa smo polnosni tudi mi v novi domovini in danes nam izseljencem ni treba več prikrivati svojega narodnostnega imena pred tujim svetom, kakor se je to dogajalo v preteklosti! Danes lahko s ponosom vsakemu povemo, kateri, narodnosti pripadamo!
Razumljivo je, da vašega življenjskega standarda ne moremo primerjati z našim ‘tukaj, h kateremu pa moram resnici na ljubo pripomniti, da smo ga dosegli šele v času zadnje vojne in to s pomočjo organiziranega delavstva in v njega vključenega komunističnega »strašila«. Če pa se uresniči trajen mir v
svetu, ali pa se vsaj sedanjS mednarodno trenje omili, potem se bo prav gotovo življenjski standard -tud; delovnim ljudem v Jugoslaviji izboljšal. Za sedaj pa se mi zdi najvažnejše to, da danes našim ljudem v stari domovini ni treba več padati na kolena, kadar iščejo dela, . da imajo bolezensko, nezgodno :n pokojninsko zavarovanje in se jim ni treba več bat; izkoriščanja človeka po človeku, kakor se to dogaja tukaj in v drugih zapadnih državah.
Ob zaključku se Vam vsem toplo zahvaljujem za vašo gostoljubnost, kj ste ml jo v polni meri izkazali v času mojega obiska v rojstnem kraju. Upam, da mi 'bo še enkrat dana prilika, da se'srečamo v naš; skupni domovini. Prav vsem, prijateljski pozdrav!«
Jože Serjak,
Toronto, Kanada
Oj, ti preljuba Židana marela, od kot pa si ti doma?
E ali sim?
Zdaj bi vam. rad pripovedoval o dežniku. Pravijo, da ima tudi dežnik svojo’zgodovino. Pa se prepričajmo.
Iz katajsikih zapiskov izvemo, da so dežnik poznali leta dva tisoč pred našim štetjem. Sprva ga je lahko nosil samo
Okraske nosij-o ponoči in po-Ui.cvii. Z njim pokrivajo goloto svojega telesa pred moževim bratom in pred tujim človekom.
Pri Nambasih vlada monoga-mija, le poglavar ima lahko več -žena.
MAJHNI RIBIČI
Morda se. sliši čudno, toda tud; pajki se ukvarjajo z ribolovom. To dobro vedo prebivalci Severne in Južne Amerike, Nove Zelandije in Južne Afrike. Neka vrsta pajka »halasius« živi v rekah. T; pajki se pri lovu oprijemajo kakšnega plavajočega predmeta. Kadar opazijo žrtev, se hitro potope, jo objamejo s kraki, čeljust; pa ji zabijejo v hrbet. Ko žrtev ubijejo, jo zvlečejo na kopno ;n ji izsesajo kri. Večkrat se zgodi, da je riba t-udi po nekajkrat večja od napadalca.
Kakor vse kaže, so prebivalci Velike Britanije nezadovoljni s težavnimi gospodarskimi razmerami, za katere je odgovorna imperialistična politika konservativne vlade. — Okoli 40% vseh Angležev je pripravljenih se izseliti iz Velike Britanije. — Na sliki skupina Britancev pred izseljenskim kanadskim uradom v Londonu.
cesar, šele pozneje so to čast podelili zaslužnim dvorjanom. Cesarjev sončnik, kajti v glav-« nem ga je varoval pred son-« cem, je bil pomanjšan posne-tek cesarskega baldahina.
Duhoviti Johann Netro je d dežniku napisal: Človek naj ne bi bil nikdar brez dežnika. Ne zato, da bi bil moker, dežnik je idealno orožje. Uporabljamo ga lahko k,ot ščit, zaprtega pa kot sulico ali gorjačo.
V londonski kroniki iz leta 1785 beremo o ulični borbi med izoposojevalci dežnikov to lastniki nosilnic ter kočij. Vzrok boja: slednji so napadali dežnikarje, češ da jim odjedajo kruh.
Leta 1734 so se po baltimor-skih ulicah plašili konji. Otroci so vreščali, ko je neki meščan odprl dežnik, ki ga je prinesel iz Indije.
Burmanski monarh in njegov slon sta imela bel dežnik. Ostali dostojanstveniki so nosili dežnike različnih barv, kakršno je pač dovoljevalo njihovo dostojanstvo.
Dežnik velja primerjati z zdravnikom. Lahko smo veseli, če ga ne rabimo.
Kadar koli uradi z,a najdene predmete objavijo seznam izgubljenih predmeto-v so dežniki na prvem mestu.
Najdragocenejši dežnik je ig leta 1851. Naročil ga je naj-pursiki maharadža v Londonu. Izdelali so ga iz najfinejše svile in izvezli s srebrnimi in zlatimi nitmi. Kljuka je bila zlata, okrašena s 46 smaragdi, 30 rubini in 4 diamanti različnega bleska in velikosti.
DEBELOST IN LEPOTA
Pri nekaterih narodih v centralni Afriki In na otokih Polinezije smatrajo, da je debelost neke vrste privilegij, do katerega so upravičeni poglavarji plemen in žene. Pri teh narodih je debelost žene ideal prave lepote. Zavoljo tega hranijo mlade deklice v južnem delu Nubije pred poroko s posebno vrsto hrame, da bi se čimpreje primerno odebelile.
TELESKOP — VELIKO OKO
V astronomiji so dosegi; že marsikaj. Naj večji uspeh pa je Izum Heil teleskopa, največjega na svetu. To veliko oko, kakor ga nekateri imenujejo, ima premer 508 cm. Z njim lahko opazujemo planete, k; šo od na* oddaljen; tudi po milijon svetlobnih let.


Z£MLJA KPALJICS MAVtf'*-
re*js
Južni {t c‘aj

/~7
t*Qssti*o\ficfui f9*r\£-
/




Koloidni mlin
»Lepe ceste bo kmalu kunec »n s tem tudi mirne vožnje.« Tako je rekel svojim potnikom šo-*er avtomobila. Ne vem zakaj
n jaka inž. Udovič In inž. Marinček. Izumila sta napravo — koloidni mlin in sicer tako, da z ene stran] prihaja skozi dozirni
tnorajo biti vedno same jame na regulacijski ventil voda in to— cesti. Rdečelični. možakar raz- pel bitumen in se ob prehodu faga svojima dvema tovarišema, skozi rotor razbije in gnete ” *ako bj morali graditi ceste, kakšen material b; morali upo-Iabljati in še marsikaj jima ie Povedal, . tudi tisto o bitumenskem cestišču, emulziji in o stroju za emulzijo.
2 našim; zastarelimi stroji za izdelavo bitumenske emulzije JOoo do pred kratkim izdelovali bitumensko emulzijo slabe kvalitete. (Emulzija: na primer pri P^oku maščoba-) t Bistvo pridobivanja bitumen-®ke emulzije je v tem, da z Mehanično silo razbijemo delce tekočine v drobne emulzijske °®lce. In prav za ta postopek 6ta se zavzela tehnična strokov-
majhne delce, ob izhodu iz mlina pa imamo že emulzijsko obliko.
Stari koloidni mlini, kj smo jih pri nas uporabljali, so precej zastareli. Za vsako delovno operacijo razbijanja, gnetenja in mešanja smo do nedavnega uporabljali poseben stroj. S ‘postopkom v novem koloidnem mlinu, ki ima 3.000 vrtljajev in potroši 20 kxvh, smo vse te operacije združili, hkrati s tem pa se je kakovost bitumenske emulzije znatno izboljšala.
V tovarni Izolirka so tlačno črpalko homogenizatorje in stroj
Polarni sij
Ajdovščdnsk; gasilci- so Imeli tistega dne naporno delo. 2e dvakrat so se odzvali klicu: »Na Pomoč.« Hoteli so se pošteno od-Pvčiti. toda na obzorju, v smeri Proti Predmeji, se je močno zasvetilo. Utrujeni gasile; so se v naglici začeli pripravljati za -n°vo afcoijo — tokrat za galebje gozdnega požara. Domneva-L so, da gori v Trnovskem go-zdu. v skrbeh so zrli v nebo, "j; Sio je močneje i-n slabe j e svetlikalo. Tudi gozdar na Čavnu • e Postal pozoren. Povzpe l se j C Pa stražarski stolp. Nikjer ni ' del požara Svetlobo je širil Parava; pojav — polarni sij. Iz-
za transportiranJe (to se pravi vse stroje, ki so jih še do nedavnega rabili za izdelovanje bitumena) zamenjali za nov koloidni mlin in so tako z domačim strojem dosegli lepe proizvodne uspehe.
Povsod stremijo, da bi železniške vozove čim hitreje in ceneje nakladali in razkladali. Tehnika zavoljo tega usmerja v graditev takih železniških voz, ki bi sami s posebnimi napravami omogočili hitrejše nakladanje in razkladanje tovora. Kostruirajo pa tudi posebne naprave na ra-zkladalnih mestih.
Med železniškimi vozovi, ki imajo vgrajeno pripravo za razkladanje, prištevamo -tudi -tiste, ki prevažajo premog. Ti vozovi so bili izdelani pri nas in imajo ob strani naprave za tetre s a nje premoga.
Obstoja še več drugih železniških vozil. Med njimi naj omenimo »Dump-Car« vozove. Kompozicijo tridesetih, oziroma štiridesetih voz razkladajo hkrati s pomočjo posebnih zračnih valjev na eno ali drugo stran. Vsi vozovi so zvezan; z lokomotivo s posebnimi zračnimi gumijevimi cevmi. Razkladajo jih kar ob progi, če je treba tudi med vožnjo.
Pri nekaterih vozovih lahko tovor, razkladamo skozi čelna vrata na posebnem »mostu-zi-belki«, ki nagne voz'za 45 sto-
pinj tako, da tovor zdrsne v posebne .kanale za odnašanje blaga. To napravo izključno uporabljajo za razkladanje vagonov, k; so naloženi z .boksitom.
Najbolj zanimiva pa je naprava, tako imenovana boben, s katerim lahko razkladamo vse odkrite vozove, samo če je boben dovolj dolg. Ko zapeljemo železniški voz s tovorom' vred v boben, ga hitro pritrdimo, nakar boben zavrtimo za 360 stopinj im ga postavimo spet v prvotni položaj.
SUHI LEŽAJI
V neki tovarni na Škotskem proizvajajo posebne vrste ležajev, ki jih sploh ni treba mazati. Le-te veliko uporabljajo pri izdelovanju raznih strojev, zlasti v prehrambeni industrij; in pri avtomatih. Glavni material, iz katerega so ležaji izdelani, je plastična masa. Pred-' nost suhega ležaja je ogromna. Pomislimo s a m,o na tekstilno industrijo, kjer olje zlahka uniči dragoceno tkanino. Podobno je v tovarni papirja, pri živilski industriji itd.
MLEKO NE PREPREČI ZASTRUPLJENJA S SVINCEM
Petdesetim od sto podgan, ki so jih poprej zastrupili s svincem, so k enaki hrani dodajali mleko, drugi polovici pa samo vodo. Pri tem so ugotovili, da mleko ne preprečuje zastruplje-n.ia s svincem. Primerjalne preiskave so pri dajanju mleka pokazale celo nekakšen vpliv, ki zastrupljenje pospešuje. Ta raz. ifekiavanja so na pobudo Društva za zaščito dela izvršili v Higienskem zavodu vseučilišča v Gottingenu. S temi poskusi so ugotovili, da je priporočanje polnomastnega mleka kot zdravila za odvračanje kroničnega zastrupljen ja s svincem tako rekoč neutemeljeno.
črpani gasilci tokrat ,niso gasil; — malce osramočen; so se vrnili domov.
Polam; saj? Kaj pa je to?
Sonce ogreva planete in jih drži z gravitacijskimi silam! v svoj; bližini. Lahko nanje tudi drugače vpliva. Zanj milijoni kilometrov ne pomenijo mnogo. Iz peg in sončnih plinskih viharjev hite z neznansko naglico v svetovni prostor njegovi delci in tj trčijo ob zračni prostor na zemlji. Pr; tem zemeljsko atmosfero elektrificirajo in povzročijo svetlobna izžarevanja, katera imenujemo severni sij.
CELULOZA PREMOG OPEKA . . .
i Minilo je osemdeset let', od takrat, ko se je kramp prvič zaril v premogovo rudo današnjega kostolaškega premogovnega bazena.
Pod plodnimi polji so izklesani hodniki, skozi katere so bili nekdaj izvlekli prve tone premoga. Od takrat je minilo precej let. Okupator je napravil velike načrte, kako bo razvil mogočen dnevni kop, z velikim metalurškim kombinatom, valjarno in kemičnimi tovarnami. Toda njegov načrt je ostal le načrt. A vendar, izkazalo se je, da so tu ugodni pogoji za zgraditev velikega industrijskega kombinata.
Zaloge premoga v tem bazenu so velike. Stari Kostolac, Klenovnik, Djirkovac, to so premogovniki z bogatimi sloji premoga. Proizvodnja na dnevnem' kopu bo v letu 1960 znašala 700.000 ton. V lignitnem rudniku v Kostolcu ima ruda 42n/o vlage in zato ni ekonomično, da jo prevažamo na velike daljave. V bližini tega bazena je Djerdapska kiisura in nova hidroelektrarna, ki bi jo. tod lahko zgradili, danes niso več le sanje. Glede razvoja naše industrije bomo morali s. tem računati.. Zato je že skorai nujno, da začnemo z gradnjo velikega bombinata. Tu prihajajo v poštev tisto, veje industrije, katerih surovine bi kombinatu lahko zagotovila neposredna okolica kostolaškega bazena. Obstoja celo možnost, da bi zgradili nekaj kemičnih tovarn, saj postaja kemija v našem gospodarstvu iz dneva v dan pomembnejša panoga sodobne tehnike.
Ulil
TOVARNA STREŠNIKOV IN OPEKE
Na tem področju bi prav lahko zgradili tovarno strešnikov in opeke, to Pa že zavoljo tega, ker bi lahko na dnevnem kopu dobili surovine za proiz-vodnjo opeke. Mesečna zmogljivost tovarne bi bila milijon komadov opeke ob malenkostnem strojnem parku in minimalni porabi električne energije.
SODOBNA TOVARNA CELULOZE
Velikega pomena za naše gospodarstvo je gradnja moderne tovarne celuloze. Obstojajo vsi pogoji za njen razvoj, zlasti še neposredna bližina Kosto-lovca s surovinami za celulozo. Tod so dobre prometne zveze, ne manjka niti pitne vode, kakor tudi ne električne' energije.
Ob sami obali rečnega rokava Donave leži Kostolac. Po vodni poti je zvezan z ostalimi kraji vzdolž plovnih rek. Preko Požarevca je dobra železniška zveza. Od Kostoiovca pa do Požarevca je speljana lepa asfaltirana cesta. Ob samem rudniku je lepo stanovanjsko naselje, kjer stanuje 6Q00 ljudi. Tam je odličen živilski trg, ne manjka pa jim tudi sodobnega gledališča in kinodvorane.
Glede lesa, ki bi ga uporabljali pri proizvodnji celuloze, le to. da b; surovino lahko prevažal; po železnici ali pa po vodni poti, ki obsega področje Donave, Tise, Tamiša, Save,
Obstoječi gozdni sklad na Požarevski Adi in možnost, da bi sklad mehkih listovcev v požarev-skem okraju in v dolini rek ožjega področja Srbije razširili, govori v prid povečanja surovinske baze. Tovarna celuloze bi zrastla blizu elektrarn Mali in Veliki Kostolac, ki bi tovarni omogočila dovolj električne energije.
Podoba je, da so pogoji dani, vprašanje pa je, če • jih bomo znali izkoristiti.
A. Milenik
Na tej sliki vidimo napravo za raziskovanje odpornosti materiala. Njena zmogljivost je 2,268.000 kilogramov. Z njo lahko zdrobe gradbene stebre, železonosilce, pa tudi če so ti 30 metrov dolgi, 12 metrov visoki in 3 m debeli.
STO ENO LETO ALUMINIJA
Pred sto enim letom je francoski znanstvenik S. T. Clair Da Viller pokazal svetu prvi aluminij. Proizvodnja je bila takrat precej draga. Pol kilograma aluminija je stala 60 funtov. Aluminij 'je v zadnjih desetletjih dosegel velikanski napredek.
Bager na dnevnem kopu
baketni vrtalni stroj
Tehnika vrtanja skalnatih sten vse bolj napreduje. Zdaj vrtajo skale s pomočjo posebnih plinov, ki izpuhtevajo iz vrtalnega stroja s hitrostjo, ki je večja od zvoka. Nov način vrtanja je desetkrat hitrejši in štirikrat cenejši a d zastarelega vrtanja s kompresorjem.
industrija pomaga poljedelstvu
V	nekaterih industrijskih podjetjih pride večkrat do izgube precejšnjih količin toplotne energije. Veliko energije se izgubi v kaloričnih centralah al' Pa na primer v kemičnih tovarnah, kjer proizvajajo karbid in ostale kemične proizvode. Raztopljeni karbid se hlacu .5 ao o dni. Toplota o,a odhaia v z-av Vso to energijo bi lahko na ta ali oni način s pridom uporabi-
Docent dr. R. je predlagal, naj V termoelektrarni v Handingi-nu na Češkoslovaškem izkoristijo toplo kondenzirano vodo in zrak, ki se ogreje tudj do 120 stopinj Celzija. Energijo, ki bi ji zbrali, bi lpb> ur •• ■>'->• pogon dveh velikih turbinskih generatorjev.
V	tej elektrarni tudi do zdaj niso izkoristili plinov, ki so izpuhtevali v zrak skupaj z dimom. Pline naj bi v bodoče s filtriranjem očistil; od pepela in jih odvajali s pomočjo posebne naprave. Celotno napravo z:.1aj šele preizkušajo. Rezultati so več kakor zadovoljivi. Na Češkoslovaškem so uredili že več toplih gred za gojenje zelenjave Te tople grede ogrevajo s toploto, 'ti se je še do nedavnega iz6 gubljala. Tudi tako lahko industrija pomaga poljedelstvu.
ANTARKTIKA
BOGATA DEŽELA
Na skrajnem južnem delu našega planeta leži skrivnostna celina — Antarktik-a. Že od nekdaj je vabila raziskovalce, da bi prodrli v njene skrivnosti. In ti odhajajo tja zlasti od leta 1946. Različne dežele pošiljajo svoje ekspedicije ,v pokrajine, kjer vladata večni led in sneg. Toda ni lepota Antarktike tista, ki iz leta v leto privablja številne raziskovalce. Glavna vaba so naravna bogstva, ki jih slutijo. Led oklepa najmanj 15' milijonov kvadratnih kilometrov zemeljske površine, skoraj toliko kot Južna Amerika.
Medtem. ko je v Arktiki, to je okoli severnega tečaja že dokaj preiskano obsežno morje, se razprostira okoli Južnega tečaja kopna zemlja, pokrita z ledom in snegom. Kontinent je preprečen z grebeni, visokimi ■
preko 4000 metrov. Med večnim ledom in snegom je kot oaze v puščavi več jezer. Ko so lani Antarktiko preletavala številna letala, so opazili več prostranih, področjih, kjer ni ledu. Pravijo, da je tu pravcati raj za geologe. V anfcarktiki imajo številne dežele svoja področja. V zadnjem času pa izražajo zlasti Avstralci strah, da b: Sovjetska zveza zahtevala teritorije okrog svoje baze v »Mirni«. New Zeland, Velika Britanija i.n Avstralija pa hočejo to ozemlje za sebe in poudarjajo, da so do njega upravičene, ker so jo prve odkrile. Letošnje poletje bo dvanajst od-
SheMkopterjem nad ribe
če je sreča muhasta, se tudi najmodernejšim ribiškim ladjam pripeti, da se vrnejo prti tv'«* domov. Vse zavisi namreč od tega, če bodo v križarjenju po
sinji morski gladini slučajno trčili ob jatp rib. Na t.o pa ne morejo in ne smejo vedno računati. Ribiška brodovja, oziroma njih posadke morajo točno ve-
deti, kje se ribe nahajajo.
Kako bodo to ugotovili? Na pomoč jim bo priskočil helikopter, ki bo zletel s kopnega ali z najbližje ribiške ladje. Z višine petstotih metrov bo pilot s televizijsko kamero posnel povr-
Med slabo razvitimi deželami v svetu ima Irak še najbolj ugoden položaj. Ta država bi lahko imela plodna polja, ker ima vse možnosti, da Izkoristi rečni sistem Evfrata in Tigrisa. A vendar v Iraku, v tej edini arabski deželi, ki je v Bagdadskem paktu, preprosti ljudje živijo bedno. Za njih je velik problem pomanjkanje pitne vode. Popolnoma nič čudnega ni, če tod kraljuje malarija.
šino morja. S te višine lahko odlično opazujemo gibanje rib. Na televizijskem sprejemniku v pristanišču, pa če je tudi oddaljeno do 100 kilometrov, bodo videli vse tisto, kar, je zabeležila kamera helikopter jevega pilota, oziroma njegovega spremljevalca. Ribiško ladjevje zdaj prav lahko sledi jatam rib. Večji ribiški čolni imajo televizijske sprejemnike in tako kapitani posameznih ladij lahko opazujejo trenutni položaj rib, kakor tudi gibanje ostalih ladij.
Njihova naloga zdaj ne bo več težka. Vrgli bodo mreže v morje in te njega zlahka potegnili velike količine rib. V pristanišče se bodo ribiči vrnili veseli pa čeprav so šli na lov v megli, temni noči ali oblačnem vremenu, kajti televizijska kamera 'je občutljiva za infrardeče žarke, in jim b0 ob vsakem času oci-ličen pomočnik na morju.
prav odšlo spet ,v Antarktiko, Sovjetska zveze . U> uneig n.ij-močnejšo, zato že zdaj v svoji bazi kopičijo ogromne zaloge materiala. Mirna, ki je na avstralskem področju, leži le 2000 milj stran od Avstralije. Ce bi Rusi učvrstiti svojo bazo, potem bi .prav lahko nadzorovali Pacifiški in Indijski ocean, tega pa se zapadne dežele boje. Najbolje bi pač bilo, če bi upoštevali predlog skupine azijsko afriških dežel, ki govori o internacionalizaciji Antarktike, saj bi taka dobile pravico raziskovanja na Antarktiki vse dežele, ki so tudi članice OZN.
RAZKLADANJE
t
»DELAVSKA ENOTNOST«
IZ DEŽELA, O KATERIH GOVORIMO
22, FEBRUARJA: 1937 gg ST. 9 ;
GILJOTINA V filžmu
Francoski Nacionalni komite miroljubno rešitev afriških problemov je zahteval, naj Mol-letova vlada pomilosti 250 alžirskih borcev, k; so jih v zadnjih dveh letih obsodili na smrt. Po podatkih tega komiteja so samo v letošnjem letu gilj otinirali v Alžiru 40 pristašev osvobodilnega gibanja. Predstavnik francoske vlade je odklonil zahtevo Nacionalnega komiteja za miroljubno rešitev afriških problemov.
DRUGE PARLAMENTARNE VOLITVE V INDIJI
o v
V nedeljo se bodo začele v Indiji splošne volitve, ki bodo trajale do 14. marca. — Nad 180 milijonov indijskih volivcev bo v teh dneh izvolilo poslance parlamenta in zakonodajnih skupščin petnajstih držav.
Zadnje parlamentarne volitve v Indiji, kj so bile obenem
© Sredi januarja je bilo v Veliki Britaniji nad 330.000 delavcev brezposelnih, kakih
110.000	pa delno zaposlenih. Tako velikega števila brezposelnih ne pomnijo od 1948. leta. Od srede lanskega decembra pa do srede letošnjega januarja, torej v mesecu dni, so iz britanskih tovarn odpustili
85.000	delavcev.
© Iz Tokia poročajo, da je japonska socialistična stranka povabila predsednike vlad Indije, Pakistana in Ceylona, naj v bližnji prihodnosti obiščejo Japonsko. Japonski socialisti želijo razpravljati z omenjenimi predsedniki o mednarodnih problemih in o sodelovanju Japonske v gospodarskem razvoju dežel Jugovzhodne Azije.
© Centralni komite Komunistične partije Francije je obsodil načrte o »Mali Evropi« kot škodljive Franciji in' francoskim delavcem. Po mišljenju CK KP Francije je cilj teh načrtov »ustanovitev agresivne mijitaristične koalicije, naperjene proti deželam socialističnega tabora«. CK KP Francije je pozval francoske komuniste, naj se odločneje upro »podrejanju Francije tuji nadvladi«.
• Pri volitvah za izpraznjeno poslansko mesto v okrožju Severni Luisham (Velika Britanija) je zmagal kandidat laburistične stranke Nlel Mac-
dermot. Dobil je 18,516 glasov, njegov nasprotnik, konservativec Nornab Farmer pa 17.406. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah je v tem okrožju zmagal konservativni kandidat, ki je dobil 23.070 glasov.
6 Na nedavnem zasedanju Izvršnega odbora Ameriške federacije dela in Kongresa industrijskih organizacij (AFL— CIO) so sklenili, da se bodo z vsemi sredstvi uprli korupciji v ameriških sindikatih. Izvršni odbor je pozval posebni senatni komite, naj pregleda poslovanje Zveze transportnih delavcev, v kateri je že desetletja zakoreninjena korupcija. Obenem je izvršni odbor naročil nekaterim manjšim sindikatom, naj takoj izkoreninijo korupcijo, drugače bodo izključeni iz AFL-CIO.
© Nacionalni svet japonske socialistične stranke Je poslal evropskim, azijskim in afriškim socialističnim strankam pismo, v katerem jih poziva, naj skupno nastopijo proti britanskim poizkusom hidrogen-skih bomb na Božičnih otokih.
• Dne 14. februarja so stavkali delavci in uslužbenci francoske letalske družbe »Air France«, ki delajo na pariškem letališču Orly. Stavko so napovedali zato, ker so delodajalci odklonili njihove zahteve za povečanje mezd.
tudi prve splošne volitve v tej veliki azijski deželi, so trajale od oktobra 1951 do marca 1952. Tedaj je zmagala kongresna stranka, ki je. dobila 363 -mestv parlamentu. Komunisti so dobili 27 -mest, socialisti tudi 27, ostale stranke 51, neodvisni pa 24 mest.
N-a j močnejša indijska stranka je še vedno Kongresna stranka, voditeljica dolgoletnega osvobodilnega boja. V boju za neodvisnost Indije je združila 'ljudi različnih političnih prepričanj od konservativcev do socialistov.
Med vseindijske stranke sodita tud; Komunistična partija in Ljudska socialistična stranka. Komunistična partija se Je v preteklih letih povezala z ne-. katerimi levičarskimi skupinami in previhrala precej viharjev, ki niso -ostali brez posle-> dic. Socialistična stranka pa se je kmalu po zadnjih volitvah združila s Kr.ipa.anijevo Ljudsko stranko, čez nekaj let pa Jo je zapustila skupina Lobije, kar jo je močno oslabilo.
Vse tri neštete stranke Imajo podobne programe. Vse Se zavzemajo -za -socializem. Kljub temu pa niso prijateljske. Najbolj vročekrvni so socialisti, ki napadajo Kongresno stranko kot »konservativno«, komunistično pa kot »stranko diktature in moskovske agenture«. Komunisti ne odklanjajo sodelovanja®
Izidi volitev Centralnega komiteja Socialistične stranke Italije na nedavnem kongresu v Benetkah so že povzročili Nenniju precejšnje preglavice. Pri teh volitvah je namreč dobila Nennijeva struja komaj 27 mest v Centralnem komiteju, ki ima 81 članov.
Vse kaže, da kongres v Benetkah. ki je sprejel večino Nennijevih stališč, vendarle ni zaupal Nenmjevim ljudem, da bodo sposobni v praksi uveljaviti vse, o čemer so govorili. Prevl-ada-la je bojazen, da bo Nennijeva struja preveč popuščala protikomunističnim zahtevam Saragata. Zaradi te bojazni s-e številni Nennijeva kandidati pri volitvah propadli.
Če je spor med posameznimi strujami na kongresu v Benetkah tlel. je na prvi seji Centralnega komiteja vzplamtel-Predstavniki vseh struj s-o po* nudili Nenniju položaj generalnega sekretarja, Nenni pa je njihovo ponudbo odklonil. Hotel j-e ijasUiti za svoje pristaše večino v direkciji stranke, medtem, ko s-o -ostale struje zahtevale proporcionalno toliko mest v direkcij,i. kolikor imajo članov v Centralnem komiteju. Po ostrih prepirih so končno le sklenili kompromis. Nenni je ostal generalni sekretar. Za sekretarje s-o izvolili Bassa. Vec-chae-ttija in De Martina. Basso je vodjia struje, ki s-e zavzema za avtonomijo stranke, odklanja protikomunistična stališča in tudi sodelovanje z meščanskimi strankami -ter z rezervo gleda na združitev s socialnimi demokrati. Vecchietti je pred-
stavnik struje »morandijevcev«, mladih, levo usmerjenih strankinih funkcionarjev, ki imajo v novem CK večino. De Martino pa predstavlja Nenndjevo strujo, ki je za strogo ločitev o-d komunistov, za združitev s socialnimi demokrati in za sodelovanje z vsemi levo usmerjenimi italijanskimi silami; kar naj bi omogočilo sestavo levičarske vlade,
V direkciji stranke so mesta razdeljena takole; Nenni 9. »mo-randiijevci« 6., Basso 4. V direkcijo niso izvolili nobenega predstavnika skrajne leve struje, ki nastopa proti razbitju pakta o akcijski enotnosti s komunisti.
Centralni komite je potrdil program stranke, sprejet na kongresu (tako imenovani Nen-nijev program), toda odnos sil
v direkciji vseeno postavlja Nennijevj dejavnosti določene okvire, k; jih bo najbolj občutil pri svojih razgovorih ® socialnimi demokrati.
Poraz Nennijeve struje na kongresu v Benetkah je sprožil številne komentarje. Sara-gat ga je izkoristil kot dokaz, da združitev socialistov in socialnih demokratov zaenkrat ni možna. Komunisti so ocenili Nenn-ijev poraz kot uspeh svoje politike tesnega sodelovanja s socialisti. Meščanske stranke pa 6o razočarane.
tine 6. marca bo Zlata obala, afriška dežela na atlantski obali, postala neodvisna. Istega dne se bo k Zlati obali priključil tudi britanski Togo (33.775 kvadratnih kilometrov, 490.000 prebivalcev), čigar prebivalci so lani s plebiscitom povezali svojo prihodnost s prihodnostjo neodvisne Zlate obale. — Na sliki: Plebiscit v Togu.
Kongresno in Socialistično stranko. Na kongresu, kj s.oga imeli v začetku preteklega leta. so podprli kongresno zunanjo politiko, glede kongresne notranje politike pa so sklenili, da ji bodo nudili »kritično podporo«. Kongresna stranka je lani sprejela v svoj program izgradnjo .socializma in a tem
raz-orožila socialiste in komuniste. Socialistična orientacija je Kongresno stranko še bolj približala delovnim ljudem Prevladuje prepričanje, da bo tudi tokrat zmagala Nehrujeva Kongresna stranka. To nam zagotavlja navdušenje, s katerim je ljudstvo pozdravljalo Nehruja na predvolilnih zborovanjih, in program te stranke, ki se zavzema ža sprememtev Indije v »napredno državo, v kateri bodo delavci aktivno sodelovali v upravljanju industrije, v državo, ki bo odstranila velike razlike v dohodkih, dala zemljo tistim, ki jo obdelujejo, pospešila razvoj industrije in kmetijstva«.
OB KONCU STAVKE V SCHLESWIG-HOLSTEINU
Najdaljša stavka v zgodovini nemškega delavskega gibanja je končana. Kakih 35.000 kovinarjev iz zahodno-nemške pokrajine Schleswig-Holstein se je pretekli petek vrnilo na delo.
Iz dimnikov 38 tovarn v Schleswi:g-Holsteinu se spet vije dim. Pred tovarnami ni več delavskih straž. Po 113 dneh stavke so se delavci vrnili n-a de.-o, toda brez velikega veselja. »Kielski sporazum«, ki ,so ga podpisali predstavniki delodajalcev in sindikata, sicer upošteva nekaj njihovih zahtev, toda ne najvažnejše — ne -izenačuje jih z nameščenci. Delavci so bili in ostali »ljudje druge kategorije«.
Za »kielski sporazum« je glasovalo le 40 odstotkov delavcev, toda stavkajoči so se mora.; vseeno vrniti na delo, kajti pravimik o stavkah predvideva. da mora za nadaljevanje stavke glasovati najmanj 75 odstotkov delavcev. Ce te
klavzule ne bi ka nadaljevala.
Ibilo,
To
bi se stav-pa ne bi
bilo Po g-odu nekaterim ljudem v sindikalnih vrhovih, ki so sodelovali pri organiziranju stavke, kasneje pa so se zavzeli za kompromisni sporazum, ker so se ustrašili -revolucionarnih nastopov proletariata.
Zanimivo • je, da tokrat sindikat ni objavil rezultatov glasovanja v posameznih mestih pokrajine Sdhleswig-Holstein. Verjetno zat-o, ker je v FleniS-bur-gu glasovalo proti kompromisnemu sporazumu kar 82,5 odstotka delavcev, v «Howaldt-swerke* v Kielu, kjer dela 10.000 delavcev pa samo 3.000. V f.ensburških tovarnah so delavci - izžvižgali nekega voditelja stavke in sindikalnega odbornika. ki jih je poskušal prepričati, naj glasujejo za »kiel-eki sporazum«, 'Delavci ao-oetro obsodili oportunistična sindi-
kalne voditelje in zahtevali, naj jih 'takoj odstranijo z vodilnih ■mest v sindikatu.
Tak-o se je končala najdaljša stavka v Zahodni Nemčiji. Ni prinesla delavcem tistega, za kar so stavkali 113 dni, tistega, kar bi lahko, če med sindikalnimi voditelja ne bi bilo oportunistov.
Srednji vzhod, dežela tekočega zlata. Pred sto leti so se tod leno pozibavale kamele, karavane so prenašale kolonialno biago, pu-stinjski šejki so se vojskovali med seboj za peščene griče, ljudstvo pa je životarilo. Nihče ni pomisli!, da se skriva pod tem peskom tolikšno bogastvo — dve tretjini svetovnih zalog nafte. In prišle so tuje družbe, vrtale v - zemljo, nafta je privrela na dan, obogatila številne tujce in domače plemenitaše, povzročila vojne in mednarodne zaplete, ljudstvo pa živi tako kot nekoč. In to je najvažnejši problem Srednjega vzhoda
IZ BRITANSKEGA DELAVSKEGA GIBANJA
Vil11IIIII
Uprava Fordovih tovarn v Da-genhamu (Velika Britanija) je odpustila z dela nekega delavca, sindikalnega voditelja, ki je v svojem obratu sklical protestno zborovanje proti Izkoriščevalskim postopkom delodajalcev. Sindikalna organizacija je zahtevala, naj uprava takoj razveljavi svoj sklep in omenjenega
delavca ponovno sprejme na delo. Delodajalci pa so njeno zahtevo odklonili. Spor traja že dva tedna.
V Fordovih tovarnah na Angleškem so spori med delavci in delodajalci zelo pogosti. Zato so o sporu v Dagennamu razpravljali tudi v Spodnjem domu. Laburistični poslanec za Dagen-ham je dejal, da »vse mesto čuti nadvlado Fordovih tovarn, ki imajo tako veliko oblast, da ji ne nasprotujejo samo delavci, ampak vsi prebivalci«. Tudi minister za delo je moral priznati, da je položaj v Dagennamu »zelo eksploziven«.
Predstavnik sindikata delavcev Fordovih tovarn je pretekli teden izjavil, da bodo delavci napovedali stavko, če delodajalci ne bodo sprejeli njihove zahteve. Poročajo, da je sindikat že organiziral glasovanje, s katerim naj bi se delavci odločili za stavko ali proti njej,
Smrtne obsodbe na Cipru
Posebno kolonialno sodišče v Nifcosiji na Cipru je obsodilo na smrt osemnajstletnega ciprskega Grka. Obtožili so ga, da je nosil orožje. To je že tretja smrtna obsodba, ki so jo izrekle angleške kolonialne oblasti na Cipru v zadnjih desetih dneh. Doslej so Britanci obsodili na smrt 18 ciprskih Grkov.

O: X N O
,WALTER ULBRICHT JE SPET NEKAJ POVEDAL
Prve dni februarja se je v stallni-' stičnem orkestru, ki že nekaj mesecev na ves glas gode različne stare melodije, oglasil tudi Walter Ulbricht, prvj sekretar Enotne socialistične partije Vzhodne Nemčije. V svojem referatu na 30. plenumu CK Enotne socialistične partije je pokazal toliko staroverskega posluha, da bi lahko koj zasedel mesto kapelnika, če le-to ne bi že bilo zasedeno. Spočetka nismo nameravali o njegovem govoru posebej razpravljati, kajti povedal ni ničesar novega. Vse, kar je trdil, so že pred njim trdili vzhodnoevropski časopisi. Toda pogledi, ki jih je zagovarjal in ki jih zagovarjajo njegovi somišljeniki v Vzhodni Evropi, vedno bolj škodljivo vplivajo na odnose med socialističnimi državami. Zato ne moremo molče mimo vsega tistega, kar je Ulbricht povedal in kar je storil, da bi obrnil kolo zgodovine nazaj.
»Nit; hajka proti stalinizmu«, je dejal Ulbricht, »niti revizionistične teorije, niti nekateri eksperimenti na Poljskem, ki so. jih priporočili tudi Demokratični republiki. Nemčiji, .nas' niso mogli premakniti s pravilne p®ti.« Pravilna pot — nadaljuje Ulbricht — je pot, po kateri je Vzhodna Nemčija doslej hodila in ki jo je pred leti »predlagal
oooooooooooocoooooooooooooooooooooooooOooooocooc
Politbiro KP Sovjetske zveze pod vodstvom tovariša Stalina«. Nepravilna po.t pa je pot »nacionalnega komunizma«, ki j-o po Ulbri-chtovem mnenju zagovarjajo Jugoslovani, Poljaki in še nekateri drugi. Druge poti ni.
O »nacionalnem komunizmu« je Ulbricht veliko govoril. To frazo, ki je zrasla na straneh buržoaznega tiska (zato, da b; pred delovnim množicami prikrila perspektive napredka socializma), je Ulbricht enostavno pripisal Jugoslovanom, Poljakom itd., z namenom. da bi prikril pravi značaj razprave, oziroma spora, in vzbudil vtis, kot da se vse suče okrog nacionalizma. Ulbricht je prizadevanja za čim hitrejši napredek socializma, ki jih lahko zasledimo v vseh deželah Vzhodne Evrope, opisal takole: »Šovinistični in nacionalistični elementi v komunističnih in delavskih strankah nekaterih dežel ljudske demokracije so izkoristili direktive 20. kongresa. KP Sovjetske zveze o različnih oblikah prehoda v socializem za opravičenje nekakšne lastne nacionalne poti v socializem. Tako je nastala teorija o nacionalnem komunizmu. ki nima ničesar skupnega z marksistično-lenmističnim naukom o socializmu«.
Šele potem je povedal, zakaj si je iz buržoaznega tiska izposodil čvekarije o »nacionalnem komunizmu« in jih pripisal tistim komunistom, ki zahtevajo, naj dovolijo pro-
$ V
letariatu sleherne dežele, da svobodno najde lastno pot v socializem. Dejal je: »Tudi pri nas je prišlo do ideološkega kolebanja in slabosti. Nekaterj tovariši so zahtevali preveliko decentralizacijo državnega ln upravnega aparata in orientacijo na iniciativo množic v gospodarstvu.« Vrhunec nesmisla pa je za Ulbricht a zahteva, da mora država postopoma odmirati in da se mora obenem krepiti samoupravljanje v gospodarstvu in družbenem življenju, »Posledica takih ukrepov bi bila likvidacija oblasti delavcev in kmetov.«
To je ena glavnih Ulbrichtovih trditev. M; se ji ne čudimo. Stalinist, ki meri moč socialističnega sistema po moči centraliziranega državnega aparata, ki oblast delavcev in kmetov istoveti z oblastjo birokratske klike, kj na socializem gleda skozi statistične podatke planske komisije, drugega tudi povedati ne more. In tak stalinist ne bi bil to kar je, če ne bi poZaprl vseh tistih, kj marksistično mislijo. To je Ulbricht tudi storil. In s’tem se je hvalil. Govoril je 0 profesorju Harichu, znanem nemškem marksističnem teoretiku (ki so ga zaprli, ker je »pod vplivom Potofijevega krožka, nekih znancev iz Varšave in gradiva o posebni jugoslovanski poti« poskušal organizirati »kontrarevolucionarno skupino«), in dejal, da je njegova, aretacija spametovala številne Nemce, utrdila državo in Partijo.
V želji, da bi ohranil stalinizem v Vzhodni Nemčiji, Ulbricht'seveda ni mogel molče mimo Jugoslavije. Njegov referat je poln odkritih in prikritih napadov na Jugoslavijo ter čudovitih stalinističnih akrobacij, o katerih je trdil, da so vzete iz najčistejšega izvo-
ra markstema-leninizma. O »jugoslovanskih tovariših« je dejal, da so podprli propagando protj državni oblasti na Madžarskem in da je to eden osnovnih vzrokov, ki so omogočili imperialistično intervencijo«. O govoru tovariša Kardelja v Ljudski skupščini pa je menil, da je »naperjen proti oblasti delavskega razreda«; organi samoupravljanja, o katerih je Kardelj govoril- pa niso nič manj kot »organi proti socialistični izgradnji«. Pa tudi to ni bilo dovolj. Za Ulbrichta je Jugoslavija eden od univerzalnih krivcev za dogodke na Madžarskem, za »kolebanja v Nemčiji«. za »vnašanje revizionizma v različna delavska gibanja«. Vzhodna Nemčija ne bo sprejela »jugoslovanskega vzora«, ker je »zvesta marksizmu-ieninizmu«.
če sedaj odštejemo vsa podtikanja in vse klevete, ki jih je Ulbricht — v želji, da bi čimbolj opral stalinizem — vrgel na nas, ter ostanemo pri bistvu, potem moramo ugotoviti:
— Jugoslovanski komunist-; (in ne samo jugoslovanski) ugotavljajo, da je socializem izpostavljen veliki nevarnosti birokratizma, stagnacije in izmaidčenja. T0 nevarnost lahko odpravi le čedalje bolj aktivno in neposredno sodelovanje množic v upravljanju gospodarstva. V tem je — v pogojih socialističnega razvoja — družbeno bistvo demokracije. Ulbricht (in ne samo on) pa se skuša izogniti vsaki konstruktivni razprav,; 0 tem problemu sodobnega razvoja socializma, in sleherno kritiko birokratskega centralizma označuje za napad na oblast delavcev in kmetov. Pri tem zatiska oči pred dejstvom, da je oblast birokratske klike povzročila v številnih državah popolen razkol med vodstvi de-
lavskih strank in delavskim razredom; da je delavski razred vstal proti »oblasti delavcev in kmetov« zato. ker je to bila oblast birokratske kaste,
— Jugoslovani komunisti (in ne samo jugoslovanski) ugotavljajo, da so bile in so še v odnosih med socialističnimi deželami številne napake, ki ločujejo te dežele in škodujejo enotnosti socialističnih sil. Zato zahtevajo. naj v odnosih med socialističnimi deželami dosledno uveljavijo načela enakopravnosti, neodvisnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih in prijateljske pomoči. Ulbricht (in ne samo on) pa skriva glavo v pesek. odklanja razpravo o tem problemu in išče nacionalizem tam, kjer.se uveljavlja dosledni socialistični internacionalizem.
— Nikomur ne odrekamo pravice, da ima svoje mnenje, zahtevamo pa. da tudi nam nihče ne odreka pravice do lastnega mnenja. Začeli smo razpravljati o važnih problemih socializma in upali smo, da bodo z nami razpravljal; odkrito, prijateljsko in enakopravno. Tega pa niso storili. Proti nam uprizarjajo pravcato gonjo, ki pa ni ostala le v okvirih medpartijskih odnosov, začela se je uveljavljati tud; v meddržavnih odnosih in dobivati značaj pritiska in groženj. Razprava, za kakršno se ogrevamo Jugoslovani, bi koristila silam socializma, »razprava«, ki So .id organizirali Ulbricht in ostali gode; stalinističnega orkestra, pa neizmerno škoduje mednarodnemu socialističnemu gibanju, odnosom med socialističnim; deželami in krepitvi socializma 'v njihovih lastnih državah, če se tega ne zavedajo, potem naj se nikar ne jeze, kadar jih imenujemo staliniste.
X)OOOOOOOOOOOOCXOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOfX
Olastirr sindikatov Slovenile izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. - Odgovorni urednik France Boštjančič. - Tisk Casoptsno-založniškega podjetja »Slovenski poročevalec, v Ljubljani. - Naslov uredništva tn uprave £ubHani čufarLva^^Hca l - Dom sindikatov - Telefon uredbištva to uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. - Poštni predal 284. - Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606,1-221. - List Izhaja vsak petek -
Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.