Na robu rdečih številk
Kaže, da gospodarstvo tudi v naši občini vse teže kljubuje množici ovir, težkih preiz-kušenj v bolj in bolj zaostrenih razmerah. Na to opozarjajo podatki o rastočih izgubah, ki so ob koncu letošnjega prvega trimesečja že za okoli polovico večje kot v enakem časovnem obdobju lani.
O slabšanju gospodarske uspešnosti zdru-ženega dela naše občine pa pričajo tudi po-datki o splošnem padanju donosnostiposlo-vanja, tako da se krog kandidatov, ki se približujejo ali pa že poslujejo na meji dono-snosti, vztrajno širi. Ob tem kaže omenitd, da so se Ijubljanske občine letos dogovorile za novo in enotno merilo za določanje organi-zacij združenega dela, ki poslujejo na meji donosnosti. Tako mednje po novem uvršča-jo take, katerih stopnja akumulativnosti je za najmanj polovico manjša od poprečne stopnje v istovrstni dejavnosti v občini. Ta pa je bila (stopnja akumulativnosti) vprete-klem letu za dva odstotka manjša kot v letu 1981. Za letošnje mesece še ni podatkov, vendar je realno pričakovati le nadaljevanje tega trenda.
Akumulativna sposobnost se je lani po-slabšala v vseh gospodarskih dejavnostih, razen v prometu in zvezah, trgovini ter v obrtnih in zasebnih storitvenih dejavnostih. Upoštevaje omenjeno merilo za določanje poslovanja na robu donosnosti in po izloči-tvi organizacij posebnega družbenega po-mena, kot so na primer organizacije v sesta-vi Elektrogospodarstva Slovenije in Želez-niškega gospodarstva Ljubljana, organizacij skupnega pomena za delovno organizacijo ali za sestavljeno organizacijo in organizacij družbenih dejavnosti, se je med rentabil-nostno ogroženimi znašlo 16 organizacij združenega dela.
Tako so se med industrijskimi organizaci-
jami v tej družbi znašli Tovarna optičnih in stekelnih naprav, Rog, tozd Proizvodnja de-lov, in Kartonažna. Glavni vzrok, ki je vpli-val na tak poslovni rezultat v Tovami optič-nih in stekelnih naprav, gre pripisati proble-mom, s katerimi se soočajo izvozniki. To pa so predvsem nizka cena njihovih proizvo-dov na zunanjih trgih, neizplačane izvozne stimulacije in visoke cene uvoženega repro-dukcijskega materiala. Za Rogov tozd velja, da so sejim močno povečali proizvodni stro-ški na račun nagle rasti cen surovin. VKar-tonažni se jim vse očitneje kažejo težave zaradi zastarele opreme, karje bilo krivo, da se niso mogli elastičneje odzivati nihanjem v povpraševanju na trgu.
Slabši rezultati v trgovini in gostinstvu so neposreden odraz pojemajoče kupne moči prebivalstva. V Avtocommercu, tozd Volan krepko občutijo omejevanje uvoza tujih av-tomobilov. Tudi v Intertradu je nastal izpad ' dohodka zaradi podobnih razlogov. Manjša kupna moč je osiromašila dohodek hotelo-ma Turist in Kompas in Kompasovemu toz-du Domači turizerri. Med tistimi, ki so zelo močno občutili zaostrene gospodarske ra-zmere, pa so nedvomno projektantske orga-nizacije. Zaradi upadanja investicijskih del so se namreč zelo skrčile tudi potrebe po njihovih storitvah.
Ob povečevanju števila organizacij, ki se gibljejo na robu poslovanja z rdečimi števil-kami, na raznih forumih v občini vse bolj prevladuje mnenje, da je treba izgubašem in tistim, ki imajo velike možnosti, da toposta-nejo, nameniti večjo pozomost. Predvsem bo treba bolj kritično oceniti sanacijske pro-grame pri »repetentih« in tudi z manj obo-tavljanja začeti stečajni postopek tam, kjer boljših altemativ ni videti.
K.