Naše gospodarstvo v prvem polletju
NASE GOSPODARSTVO je v letošnjem prvem polletju doseglo zadovoljive uspehe. Pozitivni premiki so skoraj na vseh področjih.
Poglejmo, kaj nam povejo podatki. Celotni dohodek se je povečal za 19 % (v Sloveniji za 1 % več v povprečju). Potrošnja sredstev se je povečala za prav toliko, v Sloveniji pa še za 2% več. Dohodek našega gospodarstva se je dvignil za 21 %, medtem ko se je v Sloveniji dvignil za 2%manj. Za osebne dohodke smo da-li 18% več, v Sloveniji pa za 21%, kar je za sed-mino več, kakor v naši občini, kar kaže, da zna-jo naše gospodarske organizacije racionalno po-slovati tudi na tem področju.
Isti podatki kažejo, da se je del dohodka, ki ostane po izplačilu osebnih dohodkov iz celot-nega dohodka, povečal za 35 %, medtem ko je to povečanje v Sloveniji za 13% manjše, kar spet laskavo govori o poslovanju našega gospo-darstva. Večji je tudi dobiček in sicer za 30%, v Sloveniji za 20%. Zaloge našega gospodar-stva so se povečale v primerjavi z lanskim le-tom za 7 odstotkov, v Sloveniji pa za 17 %, kar znova dokazuje, da je poslovna politika v letoš-njem letu pazila na kurentnost proizvodnje. Šte-vilo zaposlenih se je le skromno povečalo, le za
1 %, kar je veliko manj, kot predvideva reso-lucija v ekonomski politiki za letos — 2,5%.
Vse to kaže, da se je gospodarska dejavnost " gibala v prvem polletju na visoki ravni. To po-trjuje tudi dejstvo, da sta se v tem obdobju po-večala tako potrošnja, kakor izvoz, kar je pove-zano z večjo proizvodnjo. Našteti podatki, če-prav ni mogoče izključiti vpliva cen na poslo-vanje, vendar kažejo, da se je v tem polletju povečala produktivnost dela, kar je neposredna posledica nenehne modernizacije gospodarstva, boljše tehnične opremljenosti, razvijanja sodob-ne tehnologije.
Tako letos, kakor v prejšnjih letih je imela največji vpliv na uspehe industrija in trgovina, ki sta ustvarili 87,90%, celotnega dohodka ob-činskega gospodarstva, čeprav je bil delež indu-strije v primerjavi z lanskim 0,90% manjši. Za tema dvema so gradbeništvo, promet in obrt. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so skoraj vsa industrijska podjetja povečala celotni dohodek za 17%, v primerjavi z lanskim. Nekatera pa ce-lo za tretjino, med katerimi so Agrostroj, Slo-venijales, Donit, TDT, Rašica itd. Poudariti mo-ramo, da večja potrošnja sredstev gospodarskih organizacij ni zmanjšala dobičkov,- nasprotno, celo povečala jih je.
Zato lahko mirno trdimo, da je gospodarstvo naše občine letos gospodarilo bolj ekonomično kot lani. Na 100 dinarjev potrošenih sredstev smo dosegli 134,5 dinarja skupnega dohodka, kar je za 1,6 dinarja več kakor lani. Ekonomičnost je posledica razlike med nabavno in prodajno vrednostjo, vendar takšna ekonomičnost žal ni v skladu z resolucijami o stabilizaciji cen in dvigu standarda delovnih ljudi. Razlika v povečanju dohodka   in   skupnega   dohodka   (za   približno
2 %) kaže, da so bili stroški poslovanja v tem obdobju za ustrezen obseg manjši, oziroma so počasneje naraščali.
Dinamika naraščanja zaposlenosti v tem ob-dobju je bila počasnejša kakor v minulih letih, kar je povzročilo, da je v naših osmih gospo-darskih organizacijah ostalo število zaposlenih nespremenjeno, v 32 pa so celo skrčili število zaposlenih. Če združimo ti kategoriji, vidimo, da je 40 organizacij ostalo na lanski ravni, ali skr-čilo število zaposlenih, medtem ko je le v 42 gospodarskih organizacijah več zaposlenih, ka-kor lani.
V zvezi z osebnimi dohodki lahko zapišemo, da so ti naraščali najbolj v tistih panogah kakor lani. To so obrt, stanovanjsko in komunalno go-spodarstvo ter kmetijstvo, in sicer od 27 do 30%. Najbolj skromno povečanje je v gostin-stvu, komaj za 184 dinarjev, nadalje v industriji in gradbeništvu za 292 dinarjev. Najbolj so se zvišali osebni dohodki, kakor smo dejali, v obrti,
kjer znaša to povečanje 500 dinarjev. Lani so znašali povprečni osebni dohodki v občini v pr-vem polletju 1.485 dinarjev, letos pa 1,795 di-narjev.
Če te rezultate primerjamo z drugimi, lahko ugotovimo, da so ti boljši, kakor v republiškem povprečju.