VESTNIK 23YH I ETO II KOPER * 22 MARCA 1957 ŠTEV 11 DRUŽBENI PLAN OKRAJA KOPER ZA LETO 1957 L del OSNOVNE NALOGEIN NAMENI GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1957 Na razvoj gospodarstva na področju okraja Koper bodo v letu 1957 v skladu s smernicami zveznega in republiškega družbenega plana vplivale predvsem naslednje okoliščine: 1. Povečal se bo fizični obseg proizvodnje v vseh panogah gospodarstva razen gozdarstva. Naj večje povečanje bo v industrijski proizvodnji, predvsem v kovinski industriji in industriji gradbenega materiala. Zaradi zmanjšanega investiranja v letu 1956 in 1957 bo vzpon industrijske proizvodnje v letu 1957 manjši, kot je bil v letu 1956. 2. V letu 1957 predvidevamo večje izkoriščanje kapacitet, za kar so dani tudi pogoji z večjo preskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom. Nedo-vršenost nekaterih objektov bo še vedno vplivala na nezadostno koriščenje kapacitet in na neskladnost v tehnološkem procesu v nekaterih podjetjih. Na povečanje proizvodnje pa bodo vplivale manjše rekonstrukcije v podjetjih in odstranjevanje ozkih grl v proizvodnji. 3. Amortizacijski skladi, ki se bodo povečali v letu 1957 za 161 milijonov dinarjev ali za 14 "/a, bodo omogočali gospodarskim organizacijam, da zamenjajo zastarele in izrabljene strojne opreme in izboljšajo tehnološki proces proizvodnje. Organi upravljanja v gospodarskih organizacijah morajo skrbeti za to, da se bodo sredstva iz amortizacijskih skladov uporabljala načrtno za vzdrževanje proizvodnje. 4. Povprečno število zaposlenih se bo povečeio za pribl. 560. Povečala se bo tudi produktivnost dela, predvsem v industriji, kjer se računa na povečanje za pribl. 6%. Na večjo produktivnost dela bo predvsem vplivalo večje koriščenje kapacitet, boljša organizacija dela, izboljšava v tehnološkem procesu, obratovanje novih, modernejših strojev in boljše gospodarjenje v vseh gospodarskih organizacijah. K večji storilnosti pa bodo prispevali tudi proizvajalci sami z doslednejšim nagrajevanjem po učinku, stalnostjo tehničnih norm in pravilnim uveljavljanjem premijskega sistema. 5. Znatno se bo povečala proizvodnja potrošnega blaga, ker bo industrija dala 5Ì "/o od celotne proizvodnje neposredno na široko potrošnjo. Trgovska mreža in zadruge se bodo morale organizacijsko še bolj utrditi, da bodo po čim krajši poti posredovale potrošno blago od proizvajalca do potrošnika in na ta način izboljšale preskrbo mest in industrijskih krajev. Posebne napore pa bodo morale vložiti tudi obrtna, trgovinska in gostinska zbornica, da bi zadovoljili potrebe potrošnikov po izbiri, realnih cenah in kvaliteti. 6. Organi delavskega samoupravljanja in drugi družbeni organi bodo razvijali socialistične odnose v proizvodnji in vključili večje število proizvajalcev v upravljanje s posvetovanji, obratnimi sveti in z drugimi načini, ki bodo omogočali, da pridejo pozitivna stremljenja proizvajalcev do izraza. I. poglavje DRUŽBENI PROIZVOD V skladu s predvidenim gibanjem gospodarstva se bo skupna vrednost proizvodnje in blagovnega prometa povečala od 44 milijard 197 milijonov na 46 milijard 290 milijonov ali za 5%. Skupni družbeni proizvod se bo ob dobrem gospodarjenju formiral v višini 9.590 milijonov dinarjev v družbenem sektorju in 3.449 milijonov dinarjev v zasebnem sektorju gospodarstva. Predvideva se, da se bo družbeni proizvod po posameznih panogah gospodarstva v primerjavi s prejšnjimi leti gibal takole: 1955 Milijoni din 1956 1957 1956 Indeksi 1957 1957 1955 1955 1956 Industrija in rudarstvo 2918 3494 3913 120 ^34 112 Kmetijstvo 3970 3727 4135 94 104 111 od tega KZ 445 476 524 107 118 110 Gozdarstvo 306' 342 242 112 80 71 Gradbeništvo 923 600 648 65 70 108 Promet 1006 1278 1559 127 155 122 Trgovina 1105 1106 1186 100 107 107 Gostinstvo 336 367 388 109 115 106 Obrt 586 707 759 121 129 107 Komunalna dejavnost in drugo 162 231 206 142 127 90 SKUPNI DRUŽBENI PROIZVOD 11312 11853 13039 105 115 110 istran 58 URADNI VESTNIK Štev. 11 * 22. marca 1957 V primerjavi s prejšnjimi leti se bo povečal tudi družbeni proizvod na enega prebivalca, in aicer 1955 Tisoči din 1956 1957 1956 Indeksi 1957 1957 1955 1955 1956 Družb, proizvod na 1 prebivalca 116 120 130 103 112 109 V tem: iz družb, sektorja 89 87 96 109 120 111 iz zasebnega sektorja 36 33 34 92 94 103 Na porast družbenega proizvoda bo tudi v 1. 1957 najbolj vplivala industrijska proizvodnja. Kmetijska proizvodnja s celotno dejavnostjo kmetijskih zadrug bo še vedno na prvem mestu z 31.7%, medtem ko bo industrijska proizvodnja udeležena s 30% družbenega proizvoda. Razmerje v letu 1955 pa je bilo 35,1 : 25,8% v korist kmetijske proizvodnje. Na celotni porast družbenega proizvoda v letu 1957 bo predvsem vplivalo povečanje fizičnega obsega proizvodnje in uslug. Pri tem pa so delno tudi upoštevane še obstoječe neizkoriščene rezerve našega gospodarstva. Predvsem bo potrebno usmeriti napore v povečanje produktivnosti dela, štednjo s surovinami in reprodukcijskim materialom, povečanje hektarskih donosov in v racionalnejše izkoriščanje sredstev za delo. II. poglavje INDUSTRIJA IN RUDARSTVO Porast industrijske proizvodnje na področju koprskega okraja je v preteklih dveh letih visoko presegal nivo porasta industrijske proizvodnje tako v republiškem kot v zveznem merilu, predvsem po zaslugi večjih investicij, ki so omogočile hiter razvoj industrializacije okraja. Fizični porast proizvodnje v celotni industriji in rudarstvu v letu 1956 je znašal v primerjavi z letom 1956 37 % in to predvsem po zaslugi živilsko-predelo-valne, lesne, kovinske in elektroindustrije. Vrednostni porast proizvodnje v letu 1956 je znašal 26 %, pri čemer je družbeni proizvod napram letu 1955 porasel za 20 %, plače za 29 % in dobiček za 9%. Zaradi naglega porasta industrije v preteklih letih je prišlo tudi do delne nekonsolidiranosti industrijske ekonomike. V letu 1956 je namreč marsikatero podjetje zašlo v težaven položaj, ker niso pravočasno in v zadostni meri mobilizirali vseh proizvodnih in ekonomskih možnosti. Tudi v letu 1957 bosta industrija in rudarstvo obdržala svoj tempo razvoja, ki pa ne bo baziral na izgradnji novih kapacitet, pač pa se bo v letu 1957 posvetila vsa pozornost konsolidaciji industrijske ekonomike, tako na področju organizacije proizvodnje, kot na finančno ekonomskem področju, pri čemer se bodo morale bolje izkoristiti obstoječe kapacitete industrije in rudarstva. Povečanje obveznosti v odplačevanju anuitet, amortizacije, obresti na osnovna sredstva in zveznega davka na dobiček, kot posledica novega statusa podjetij v redni proizvodnji, bo prisililo podjetja k renta-bilnejšemu poslovanju ter raoionalnejši proizvodnji, posebno glede ekonomične uporabe osnovnih sredstev. ? Za osnovo predvidenega razvoja industrije in rudarstva v letu 1957 je služila dinamika proizvodnje v II. polletju 1956, posebno pa še v IV. tromesečju, ki je odkrila mnoge rezerve v proizvodnji ter še neizrabljene ekonomske možnosti. Dinamika proizvodnje in ekonomske aktivnosti II. polletja 1956 mora tudi v letu 1957 ostati na isti ravni, pri čemer se upoštevajo objektivne težave v preskrbi v industriji in rudarstvu z električno energijo. Izreden porast porabe električne energije v gospodarstvu okraja je imel za posledico še poslabšanje stanja električnega omrežja ter velike izpade energije v letu 1956. Medtem ko je znašala mesečna poraba elektroenergije junija 1956 1.597.000 kWh, se je konec leta dvignila na 3.150.000 kWh. Zaradi ozkih grl in iztrošenosti omrežja je znašal izpad električne energije v letu 1956 5.670.000 kWh, kar znaša za 2.835.000.000 izgube na vrednosti proizvodnje. V letu 1957 bodo tudi republiški forumi pristopili k reševanju tega perečega problema. Industrija in rudarstvo bosta v letu 1957 ustvarila 41,5% družbenega proizvoda celotnega gospodarstva okraja iz družbenega sektorja, 42% narodnega dohodka in 49 % dobička. Fizični porast proizvodnje bo napram realizaciji v letu 1955 znašal 70% ter napram realizaciji v letu 1956 za 24%. Predvsem bo v letu 1957 narasla proizvodnja črnega premoga, motociklov in kovinske galanterije, marmornih blokov in izdelkov iz marmora, furnirja in vezanih plošč ter proizvodov ribje predelovalne in konservne industrije. Fizični porast industrijske proizvodnje: Bazični in verižni indeks 1956 1957 1957 1955 1955 1956 lil Proizv. in distr. eiektr. energ. 142 146 102 112 Proizv. in oplemen. premoga 109 159 146 116 Proizv. nekovin 150 217 144 117 Kovinska industrija 180 370 207 118 Lad j edelništvo 103 108 104 119 Elektroindustrija 198 208 101 120 Kemična industrija 104 142 136 121 Industrija gradbenega materiala 110 170 155 122 Lesno-predelovalna industrija 117 133 114 124 Tekstilna industrija 103 116 113 127 Zivilsko-predelovalna industrija 145 162 112 INDUSTRIJA IN RUDARSTVO SKUPAJ 137 170 124 Leto Realiz. % % Družb, proizv. o/, % Plače % % Dobiček % % 1955 7317000 100 2918149 100 657779 100 1091815 100 1956 9275206 126 100 3494176 120 100 848276 129 100 1188010 109 100 1957 10823442 152 117 3913271 134 112 940549 142 Ul 1312318 120 110 Vrednost planirane proizvodnje v letu 1957 bo v primerjavi z letom 1956 narasla za 17 %, družbenega proizvoda za 12 %, plač za 11 % in dobiček za 10 %, pri čemer povečana osnovna raven proizvodnje znižuje absolutni procent. Razen znižanih investicij bodo na počasnejši porast vrednosti proizvodnje v letu 1957 vplivale še naslednje okolnosti: v letu 1957 ne bo začel obratovati noben nov proizvodni objekt; pričeli bodo z rekonstrukcijo v industrijskem podjetju .LESONIT' v Ilirski Bistrici, zaradi česar bo izpadla dvomesečna proizvodnja lesonitnih plošč; izpadla bo iz industrijske proizvodnje grafična dejavnost zaradi fuzije z založ* Štev. 11 * S3, marca 1957 URADNI VRSTNIK Stran 59 niškim podjetjem "SLOVENSKI JADRAN« ter prešla pod prosvetno dejavnost. Na znižanje vrednosti bo vplivalo tudi delno znižanje cen industrijskim izdelkom posebno v kovinski galanteriji in galanteriji plastičnih mas, kakor tudi v elektro in radio proizvodnji ter pohištveni proizvodnji, kar znaša nad 500 milijonov dinarjev skupnega zmanjšanja vrednosti industrijske proizvodnje za leto 1957. Družbeni proizvod v letu 1957 ne bo narasel v isti višini kot vrednost proizvodnje in to predvsem zaradi specifičnih razlogov proizvodnje v kovinski in radio industriji. V obeh navedenih strokah zaradi pretežno montažnega načina v proizvodnji, hitreje narašča vrednost proizvodnje, ki pa bo le malo vplivala na porast družbenega proizvoda zaradi manjše količine vloženega dela. Medtem ko bo doseglo povprečje družbenega proizvoda v celotni industriji 36 % vrednosti proizvodnje, bo dosegel družbeni proizvod v "TOMOSU* Koper in v "TELEKOMUNIKACIJAH* Sežana le 19 % vrednosti proizvodnje. Le-ta vpliva negativno na pro-centualni odnos družbenega proizvoda napram vrednosti proizvodnje v celotni industriji, oziroma na njegov porast napram letu 1956, pri čemer pa bo porast družbenega proizvoda večji kot pa znaša republiško in državno povprečje za leto 1957. Medtem ko bo v planu za leto 1957 narasla vrednost proizvodnje za 17 % napram letu 1956 ter družbeni proizvod za 12 %, se bo plačni fond dvignil za 11 "/o, kar dokazuje počasnejši porast plač kot pa vrednosti proizvodnje in družbenega proizvoda navzlic povečanju plačnega fonda v letu 1957. Vrednost proizvodnje v pianu za leto 1957 bo na- rasla napram letu 1955 za 52 plače pa za 42 %. Vzrok za počasnejše povečanje plač bo predvsem v boljšem izkoriščanju kapacitet v lesni, kovinski in živilsko predelovalni industriji in povečani proizvodnji dela, oziroma počasnejšemu porastu delovne sile. Dobiček bo porasel po planu za leto 1957 za 16 "/o napram realizaciji v letu 1956. Medtem ko je dobiček znašal v industriji v letu 1955 1.092 milijonov dinarjev, se je povečal v letu 1956 na 1.188 milijonov dinarjev, kar pomeni za 9 "/a povečanje. Po planu za 1. 1957 se bo dobiček povečal na 1.312 milijonov, kar znaša 20 % porasta nasproti letu 1955. Hitrejši porast dobička v letu 1957 bo povzročila predvsem izboljšana struktura proizvodnje, izboljšana organizacija industrijske ekonomike, konjunktumi artikli in povečana skrb za štednjo predvsem pri materialnih stroških. Tudi podjetja v izgradnji, ki bodo *v letu 1957 prešla v redno proizvodnjo, bodo doprinesla svoj delež k povečanju dobička v industriji. Negativno so vplivale na večji porast dobička v celotni industriji in rudarstvu močno povečane obveznosti na račun plač ter večjih dajatev amortizacije in obresti na osnovna sredstva zaradi spremenjenega statusa nekaterih industrijskih podjetij, ki bodo v letu 1957 navzlic nedograjenosti prešla iz izgradnje v status podjetja v redni proizvodnji, ker dejansko še proizvajajo. Pri tem pa bo na račun novo zgrajenih kapacitet amortizacija poskočila napram letu 1956 za 28 % in obresti na osnovna sredstva za 32 %. Vsekakor kaže procentualno hitrejši porast obresti na osnovna sredstva in amortizacije v primerjavi s porastom vrednosti proizvodnje na še vedno nezadovoljivo angažiranje novih kapacitet, zgrajenih v preteklih dveh letih. Proizvodnja in distribucija eiektroenergije — 111 Leto Realiz. °/. % Družb, proizv. % Plače % % Dobiček % "/o 1955 261474 100 153627 100 20420 100 26022 100 1956 372000 142 100 223610 146 100 44620 218 100 20526 79 100 1957 406500 156 109 259787 169 116 47538 233 107 20438 78 100 Nadaljnji porast industrijske proizvodnje je odvisen predvsem od nadaljnjega porasta dobav eiektroenergije. Plan za leto 1957 predvideva le manjši porast distribucije eiektroenergije, ker kaže le 9 %-ni porast realizacije, ob 24 % porasta celotne proizvodnje v industriji. Čeprav so potrebe po električni energiji v industriji in rudarstvu ter v celotnem gospodarstvu vsak dan večje, jim ni mogoče ugoditi zaradi izredno slabih elektrokomunikacijskih naprav, ki so postale ozko grlo razvoja celotnega gospodarstva okraja ter še posebno industrije in rudarstva. Razvoj gospodarstva tega področja v preteklih letih ni dovolj upošteval izgradnjo elektrokomunikacijskih naprav, oziroma se to vprašanje in reševalo kompleksno. Ker nekvalitetna distribucija eiektroenergije iz objektivnih razlogov ovira nadaljnji nemoteni potek izgradnje in razvoja celotnega gospodarstva ter postaja dejansko zavora gospodarskega poleta tega področja, posebno obalnega pasu, bo potrebno posvetiti temu vprašanju v letu 1957 vso skrb in pozornost ter najti način in sredstva za odpravo ozkega grla, ki se z vsakim letom zožuje ter grozi, da delno paralizira industrijsko dejavnost. Organizacijsko se bo distribucija eiektroenergije in vzdrževanje elektronaprav še nadalje utrdila, kar se kaže v povišanju družbenega proizvoda za 16 %, plač za 7 %, medtem ko bo dobiček na lanskoletni ravni zaradi povečanih dajatev na račun amortizacije, kar bo pa le delno izboljšalo vzdrževanje omrežja. Vsekakor bo v letu 1957 potrebno usmeriti čimveč razpoložljivih investicijskih sredstev v izgradnjo elektro-komuniiikacijskih naprav obalnega industrijskega področja. Proizvodnja in predelava premoga — 112 Leto Realiz. % % Družb, proizv. % Plače % % Dobiček "/o =Yo 1955 212987 100 116739 100 56168 100 3402 100 1956 293000 138 100 181234 155 100 78818 140 100 4000 117 100 1957 403697 190 137 224348 192 124 92411 165 117 23572 693 590 V proizvodnji in predelavi premoga bo v letu 1957 potrebno posvetiti več pozornosti organizaciji proizvodnje predvsem na področju mehanizacije ter izboljšanju ekonomike, posebno v pogledu rentabilnosti poslovanja. Proizvodnja bo napram letu 1955 narasla za 90 "/o, napram letu 1956 pa za 37 "/o, medtem ko se bo družbeni proizvod v letu 1957 povečal napram letu 1955 za 92 "/o, letu 1956 pa za 24 "/a- Počasnejši po- rast družbenega proizvoda je predviden zaradi vse večje porabe električne energije pri črpanju vode v potopljenih revirjih v Rudniku črnega premoga v Sečovljah, tako da gre poraba električne energije na mejo rentabilnosti ter bo treba temu vprašanju v letu 1957 posvetiti vso pozornost. Plače, ki so narasle v letu 1956 napram 1955 za 40 %, zaznamujejo v letu 1957 napram letu 1956 le 17 "/o Rtran 60 URADNI VESTNIK Štev. 11 * 22. marca 1957 porasta, kar bo odraz delno izboljšane organizacije proizvodnje. Proizvedli bodo 35 tisoč ton Črnega premoga napram realiziranim 24 tisoč tonam v letu 1956. V planu za leto 1957 je tudi Rudnik črnega premoga &TIMAV« Vremski Britol, kjer pa imajo v na- črtu v glavnem raziskovalna dela. Ta dela pa bodo še nadalje finansirati iz lastnih sredstev s prodajo pridobljenega premoga, ki ga bodo v letu 1957 nudili gospodarstvu v količini 5 tisoč ton. Podjetje bo v letu 1957 še nadalje raziskovalo, pri čemer pa ne bo v celoti eksploatiralo rudnika. Proizvodnja nekovin — 116 Leto Realiz. °/. o/. Družb, proizv. o/o "/o Plače % '/. Dobiček % "/o 1955 446979 100 315711 100 59116 100 72990 100 1956 500000 112 100 327793 104 100 69400 117 100 97068 134 100 1957 541400 123 109 347558 110 106 65084 110 94 117170 161 121 Proizvodnja nekovin se bo v letu 1957 povečala za 9 %, družbeni proizvod za 6 %, medtem ko bo plačni fond v tej stroki znižan za 6 "/o napram letu 1956. Dobiček bo povišan za 21 % predvsem zaradi reorganizacije bivše tovarne steklene galanterije v Hrpeljah, ki je v preteklih dveh letih delala z izgubo ter bo v letu 1957 prešla v sklop Tovarne optičnega stekla v Ljubljani ter v status podjetja v izgradnji zaradi dokončne izgradnje steklarne. Proizvodnja soli v Piranskih solinah bo v glavnem ostala na istem nivoju ter bo dosegla vrednost 500 milijonov dinarjev, kar pa je planirano glede na letošnje povprečje, pri čemer smo krili primanjkljaj v proizvodnji soli z uvoženo solijo. Kovinska industrija — 117 Leto Realiz. '/. % Družb, proizv. o/, % Piace % % Dobiček % % 1955 406221 100 193163 100 51406 100 61160 100 1956 894360 220 100 356390 184 100 73100 142 100 181756 296 100 1957 1877100 460 210 605758 314 170 131000 180 180 259870 424 143 Porast vrednosti proizvodnje v kovinski industriji v letu 1957 bo rezultat novozgrajenih kapacitet v ko-vinsko-predelovalni industriji, ki so že v letu 1956 delno začele z redno proizvodnjo, delno pa bodo v letu 1957 pričele s svojo redno dejavnostjo. Vrednost proizvodnje bo narasla napram letu 1956 za 110 %, napram letu 1955 pa za 360 %. Prav tako se bo v letu 1957 povečal dobiček za 43 % napram letu 1956 in za 324 % napram letu 1955. Družbeni proizvod izkazuje nekoliko manjši porast kot proizvodnja zaradi pretežne montažne dejavnosti predvsem v ^TOMOSU" Koper, ki bo v letu 1957 še v izgradnji. Družbeni proizvod se bo povečal napram letu 1955 za 214 % in napram letu 1956 za 70 %. Plače izkazujejo manjši porast kot vrednost proizvodnje, za 155 "/a bodo večje kot leta 1955 in za 60 % večje od plač v letu 1956, 'kar je rezultat povečane mehanizacije oziroma povečane proizvodnosti dela. Proizvodnja motociklov se bo povečala od 177 ton v letu 1956 na 622 ton v letu 1957, kar znaša 350 % porasta. Prav tako se bo povečala proizvodnja kovinskih predmetov za široko potrošnjo od 210 ton v letu 1956 na 396 ton, kar znaša porast 189 %. sLAMA« v Dekanih preide v letu 1957 v status podjetja v redni proizvodnji. V fMEHANOTEHNIKI" Izola bodo v poizkusnem pogonu naslednji proizvodni oddelki: precizna mehanika, oddelek za proizvodnjo kolesnih sklepov, oddelek za izdelavo cinkovih lončkov in oddelek za brizgani liv. Ladjedelništvo — 118 Leto Realiz. % "/o Družb, proizv. % % Plače °/o o/. Dobiček o/. "/o 1955 202112 100 86747 100 37437 100 18109 100 1956 220000 109 100 93030 107 100 38410 103 100 13729 76 100 1957 230000 114 105 99208 115 107 38000 102 99 20841 115 135 Ladjedelnica v Piranu bo povečala vrednost proizvodnje v letu 1957 napram letu 1956 za 5 "/o ter družbeni proizvod za 7 %. Zaradi povečane proizvodnosti bo ostal plačni fond na lanskoletni višini. V letu 1957 bo ladjedelniška'dejavnost predvsem na področju ob- nove plovnega parka ter v manjši meri na novogradnjah in manjših plovnih objektih v aluminijasti izvedbi. Ladjedelnica je v sklopu ^SPLOŠNE PLOVBE" Piran, kar podjetju zagotavlja tudi v letu 1957 nemoteno poslovanje. Elektroindustrija — 119 Leto Realiz. "/o °/o Družb, proizv. o/o Plače o/o o/o Dobiček o/o '/. 1955 486856 100 130778 100 8555 100 58981 100 1956 1119000 230 100 276958 212 100 35128 410 100 97732 166 100 1957 1022120 210 93 179595 137 65 33608 394 96 - 98303 167 101 Elektroindustrija bo v letu 1957 povečala fizični obseg proizvodnje ter prešla v specializacijo proizvodnje s tem, da se bodo ^TELEKOMUNIKACIJE" Sežana še nadalje bavile z montažo radioaparatov, medtem ko bo Tovarna elektro in radioaparatov >ERMA<< v Šmarjah pri Kopru prešla postopno na proizvodnjo električnih aparatov za gospodinjstvo, s čimer bodo dane večje možnosti za pocenitev teh artiklov za široko potrošnjo. Podjetje gre v letu 1957 v poskusni pogon. Zaradi pocenitve radioaparatov in električnih aparatov za gospodinjstvo bo vrednost realizacije za leto 1957 napram letu 1956 znižana za 7 o/o, družbeni proizvod za 35 °/o, plače za 4 medtem ko bo dobiček na ravni lanskega leta. Étev. 11 * 22. marca 1957 URADNI VESTNIK Stran 61 Kemična industrija — 120 Leto Realiz. % % Družb, proizv. % % Plače % % Dobiček % % 1955 280487 100 42834 100 13673 100 8847 100 1956 261359 93 100 49947 116 100 17320 127 100 6610 75 100 1957 308230 110 118 58011 136 116 17840 131 103 9950 113 150 Povečanje vrednosti proizvodnje v kemični industriji gre na račun začetka proizvodnje tehničnega glicerina ter izboljšane strukture v proizvodnji pralnih in Čistilnih sredstev. To se bo doseglo brez povečanja delovne sile, pri čemer bo v letu 1957 povečana reali- zacija za 18%, družbeni proizvod za 16% ter dobiček za 50%. V letu 1957 bo potrebno izboljšati konkurenčno sposobnost Tovarne mila v Piranu z borbo za zmanjšanje materialnih stroškov v proizvodnji ter za zmanjšanje delovne sile, kar bo mogoče doseči z reorganizacijo proizvodnje. Industrija gradbenega materiala — 121 Leto Realiz. % % Družb, proizv. o/o % Plače % % Dobiček % % 1955 123504 100 89050 100 34252 100 26866 100 1956 113958 92 100 91292 102 100 37332 109 100 15526 58 100 1957 177353 144 156 139318 156 152 48799 143 131 39517 147 255 Porast vrednosti proizvodnje v industriji gradbenega materiala gre predvsem na račun porasta vrednosti proizvodnje v "MARMORINDUS« Sežana ter "RUDE« Izola in to na osnovi reorganizacije proizvodnje ter rekonstrukcije teh podjetij. Pri tem bodo v uMARMORINDUSU« v letu 1957 proizvedli kamnitih blokov za okras za 118% več, kar gre delno v izvoz. Izboljšala se bo tudi proizvodnost dela, kar potrjuje odnos med vrednostjo proizvodnje, družbenim proizvodom in visokim dobičkom ter na drugi strani manjšim procentom plač. "RUDA« Izola bo v letu 1957 v poskusnem pogonu. Lesna industrija — 122 Leto Realiz. % % Družb, proizv. o/o % Plače % % Dobiček % % 1955 2494736 100 1126659 100 148184 100 590884 100 1956 2572390 103 100 1047294 93 100 185408 125 100 490324 ' 83 100 1957 2720363 109 106 1086159 96 104 196593 133 106 437904 74 89 V lesni industriji predvidevamo v letu 1957 porast proizvodnje predvsem vezanih plošč, furnirja, panel plošč in drugih finalnih proizvodov ter stanovanjskega pohištva, namenjenega predvsem za izvoz. Zmanjšala pa se bo proizvodnja lesonitnih plošč zaradi rekonstrukcije v tovarni "LESONIT« Ilirska Bistrica ter proizvodnja zabojev. Navzlic temu se bo fizični obseg proizvodnje v lesni industriji povečal, ne bo pa nara- sel v istem razmerju kot proizvodnja družbeni proizvod in dobiček, ki se bo znižal zaradi nižjih izvoznih koeficientov, predvsem v furnirju in finalnih proizvodih lesne industrije. V letu 1957 se izloči obrtno podjetje "MIZAR« Ilirska Bistrica iz industrijskega podjetja "LESNI KOMBINAT« ter posluje v nadalje samostojno, medtem ko se "LESNI KOMBINAT« združi z industrijskim podjetjem "TOPOL« v eno podjetje. Tekstilna industrija — 124 Leto Realiz. % % Družb, proizv. % % Plače % % Dobiček % % 1955 128658 100 58415 100 14803 100 29912 100 1956 135560 105 100 53236 91 100 15183 102 100 21283 71 100 1957 152609 119 113 57445 98 108 16000 108 106 23960 80 113 Tovarna pletenin v Sežani je povečala proizvodnjo finejših volnenih tkanin od 14.6 ton v letu 1955 na 15.10 ton v letu 1956 in v letu 1957 na 17 ton, kar znaša za 19% večjo realizacijo od leta 1955, ter 13% večjo od leta 1956. Družbeni proizvod se bo zvečal napram Živilsko predelovalna Leto Realiz. % % Družb, proizv. % % 1955 2133301 100 597500 100 1956 2729899 128 100 768652 129 100 1957 2984170 140 109 856084 144 112 letu 1956 za 8%, plače za 6% in dobiček za 13%. V letu 1957 bo moralo podjetje angažirati vse še neizrabljene strojne kapacitete v svrho izpolnitve plana po količini in vrednosti. industrija — 127 -------------------------------------* Plače % % Dobiček % % 205380 100 187136 100 244555 119 100 231046 123 100 253976 124 104 260793 144 116 Stran 62 URADNI VESTNIK Štev. 11 * 22. marca 1957 Podjetja živilsko predelovalne industrije bodo v letu 1957 še nadalje povečala obseg in vrednost proizvodnje in to predvsem podjetja ribje-predelovalne industrije, ki bodo proizvodnjo ribjih konzerv povečala na 2566 ton, kar znaša napram letu 1955 97% porast ter napram letu 1956 12%. Bolj kot proizvodnja bosta porasla družbeni proizvod in dobiček, predvsem zaradi ugodne prodaje na inozemskih tržiščih in delno tudi zaradi izboljšane organizacije proizvodnje, pri čemer bodo povečali varčevanje in znižali materialne in režijske stroške. Tudi z delno rekonstrukcijo Tovarne mesnih izdelkov v Postojni v letu 1957 se bo izboljšala organizacija proizvodnje in kvaliteta. Boljše izkoriščanje kapacitet, večja proizvodnost in boljša organizacija proizvodnje v živilski industriji bodo omogočile povečanje proizvodnje za 9%, dobička za 16% ter družbenega proizvoda za 12%. V celotni industriji in rudarstvu okraja bo delovna sila narasla v letu 1957 za 500 zaposlenih ali za 8%. Vzrok za počasnejši porast delovne sile je v vse večji mehanizaciji proizvodnje, predvsem v živilski in lesno-predelovalni industriji. Če upoštevamo porast zaposlenih za 8%, plač za 11%, družbenega proizvoda za 12% in vrednosti proizvodnje za 17%, ob istočasnem znižanju cen nekaterim industrijskim proizvodom ter predpisanemu povišanju plač, ugotovimo povišanje proizvodnosti v industriji in rudarstvu in to v kovinski stroki, industriji gradbenega materiala, lesni industriji in predvsem v živilsko predelovalni industriji. Le-ta bo v letu 1957 celo znižala delovno silo, pri čemer bo ustvarila za 9% več vrednosti proizvodnje ter za 12% več družbenega proizvoda kot v letu 1956. Predvsem bo v letu 1957 potrebno posvetiti več pozornosti v industriji in rudarstvu boljšemu izkoriščanju osnovnih sredstev, predvsem strojnih kapacitet ob istočasni izboljšani organizaciji proizvodnje ter povečani skrbi za štednjo in znižanje materialnih stroškov. Revidirati bo treba uporabo nepravilnih norm, pospešiti uvajanje premijskih pravilnikov, uvesti takojšnjo kategorizacijo delovnih mest ter skrbneje izdelati program za rekonstrukcijo podjetij. Pri tem je treba poiskati vse neizkoriščene možnosti, ki jih nudi kooperacija z drugimi industrijskimi podjetji v območju in izven okraja. Povečanje fizičnega obsega proizvodnje ter s tem povečanje proizvodnje dobrin za široko potrošnjo, kar je značilno za industrijo okraja Koper, ho omogočeno s popolnejšim koriščenjem razpoložljivih kapacitet v vseh proizvodnih strokah in z večjo produktivnostjo dela, kar bo delno baziralo na izboljšanem plačnem sistemu. Razvoj proizvodnje v letu 1957 bo nadalje slonel tudi na večjem izkoriščanju amortizacijskih sredstev in sredstev za samostojno razpolaganje, boljšem izkoriščanju surovin, na štednji v materialnih stroških ter na manjših rekonstrukcijah proizvodnih podjetij. Povečanje proizvodnje biaga za široko potrošnjo, poslužujoč se racionalnejšega izkoriščanja kapacitet z odkrivanjem stvarnih rezerv v industriji in rudarstvu, ob neznatnem povečanju delovne sile, bo doprineslo k stabilizaciji gospodarstva tega področja ter k izboljšanju standarda, kar naj bazira na povečani proizvodnji potrošnih dobrin. Organi samoupravljanja in drugi družbeni organi bodo morali v letu 1957 budno spremljati izpolnjevanje plana ter pravočasno ukrepati, da bi omogočili pravočasno mobilizacijo vseh proizvodnih sil. III. poglavje KMETIJSTVO Obseg kmetijske proizvodnje je bil v letu 1956 za 16% nižji od leta 1955, ko je bila letina izredno dobra. V letu 1957 pričakujemo 12% večjo kmetijsko proizvodnjo kakor v letu 1956, Proizvodnja za leto 1957 je predvidena na ravni, ki je za 5% večja od petletnega povprečja 1951—1955 zaradi v zadnjih letih doseženih uspehov pri uporabi agrotehničnih ukrepov, splošnega izboljšanja kmetijske pospeševalne službe, posebno pa zaradi doseženega napredka v živinoreji. Po posameznih strokah kmetijske proizvodnje je predvidena v letu 1957 v primerjavi z leti 1955 in 1956 tale raven proizvodnje (vrednost proizvodnje, izražena v milijonih d-inarjev, je izračunana po cenah leta 1956): 1955 1956 1957 1956 1955 1967 1955 1957 1956* Poljedelstvo 2259,3 2068,2 2180,0 92 97 105 Sadjarstvo 299,4 194,7 194,4 65 65 100 Vinogradništvo 769,1 423,6 619,9 55 81 146 Živinoreja 1164,1 1253,3 1297,3 108 112 104 Domača predelava 1098,9 539,8 748,8 49 68 139 Ribištvo 145,9 239,0 263.1 164 180 110 Krneč. gozd. in ostalo 420,0 429,2 431,3 105 103 100 Skupaj : 6147,7 5147,8 5734,8 84 94 112 Kmetijska proizvodnja je bila v letu 1956 slabša predvsem zaradi posledic ostre zime in pomladanske pozebe, slabega vremena, ki je zaviralo poljska dela ter poletne in jesenske suše v obalnem pasu. Pridelek žit je bil izredno slab. Zaradi pozebe je bilo uničenih 30—40% posevka pšenice, razen tega je zaradi neugodnih vremenskih razmer poleglo okrog 30% žitne površine. Proizvodnja vrtnin ni v letu 1956 bistveno odstopala od leta 1955, po vrednosti pa je bila ta proizvodnja precej nižja zaradi nižjih odkupnih cen primicij (predvsem zgodnjega krompirja) in večjih količin krompirja prodanega v industrijsko predelavo (zaradi prašne hrastavosti v občinah Pivka in Postojna). Slabša je bila proizvodnja paradižnika, gr aha, paprike, čebule in fižola v stročju, medtem ko so pridelali več krompirja in fižola v zrnju. Proizvodnja krompirja v zadnjih letih narašča bolj kakor katerekoli druge kulture in bo treba zaradi tega že v letu 1957 pristopiti k organizaciji industrijske predelave krompirja, zlasti glede na možnost, da se v ta namen izkoristijo silosi in skladišča v Prestranku. Giede na vse navedeno je pričakovati, da bo v letu 1957 za 5% boljša poljedelska proizvodnja, Če bo letina odgovarjala petletnemu povprečju. Sadjarska proizvodnja je bila v letu 1956 za 35% slabša *od leta 1955, vendar še vedno na ravni petletnega povprečja. Zato računamo na enako raven sadjarske proizvodnje tudi v letu 1957. V letu 1956 je skoraj popolnoma izpadel pridelek južnega sadja, posledice lanskoletne pozebe pa bodo vplivale tudi na pridelek tega sadja v letu lbS7. Vinogradniška proizvodnja je utrpela v letu 1956 naj večji izpad. Povečanje te proizvodnje je v letu 1957 predvideno ne samo zaradi predvidene povprečne letine, ampak tudi ob upoštevanju prvih pridelkov na kompleksih vinogradov, ki so jih zasadili v preteklih letih. V živinoreji lahko ugotovimo precejšen porast proizvodnje v primerjavi z letom 1955. Ta porast, ki je tudi razviden iz povečanega odkupa živine in živinorejskih proizvodov, je rezultat splošnega izboljšanja kondicije živine zaradi dobrega pridelka krme tako v letu 1955 kakor v letu 1956. V letu 1956 so kmetijske zadruge prodale kmetom skoraj 2-kratno količino močnatih in drugih krmil v primerjavi z letom 1955. V letu 1957 računamo s sorazmerno manjišim porastom živinorejske proizvodnje zaradi slabše kvalitete pridelanega sena v letu 1956 (vlažno vreme v juniju in juliju). Prirodne spremembe bi v letu 1956 imele še hujše posledice, če bi ne bilo nadaljnjega napredka kmetijske pospeševalne službe, več razpoložljivih sredstev za izvajanje tehničnih ukrepov in povečanega Investicijskega vlaganja predvsem pri splošnih kmetijskih Štev. H * 22. marca 195? URADNI VESTNIK Stran 63 zadrugah. To vlaganje je zlasti ojačalo mehanizacijo in s tem omogočilo boljšo in pravočasnejšo obdelavo zemlje. Potrošnja umetnih gnojil je v letu 1956 nazadovala v primerjavi z letom 1955. Kmetijske zadruge so v letu 1955 prodale 4396 ton umetnih gnojil, v letu 1956 pa samo 3240 ton ali za 26% manj. Z zveznim družbenim planom je predvideno, da bo v letu 1957 na razpolago za 50% več umetnih gnojil kakor v letu 1956. To bo omogočilo, sedaj ko so odstranjena nesorazmerja v cenah teh gnojil, povečanje njihove potrošnje. Velik napredek smo v letu 1956 dosegli v mehanizaciji kmetijstva. Število traktorjev se je od leta 1955 povečalo za več kot 50% (od 44 na 68), število enoosnih vlačilcev pa od 6 na 42. Nabavili smo tudi večje število traktorskih plugov, motornih škropilnic, motornih kosilnic, namakalnih naprav in drugih poljedelskih strojev. Mehanizacija kmetijstva je posebno napredovala v obalnem področju, kjer odpade sedaj že 1 ti*aktor na vsakih 260 ha obdelane zemlje (njiv, vinogradov in sadovnjakov). V letu 1957 si je treba predvsem prizadevati, da se poveča mehanizacija na drugih področjih okraja, kjer je sedaj 1 traktor komaj na vsakih 470 ha obdelane zemlje. V obalnem področju je treba težiti za čimbolj smotrnim in doslednim izkoriščanjem razpoložljive mehanizacije. Posebno skrb je treba posvetiti vzdrževanju te mehanizacije. Uspehi na področju pospeševanja kmetijstva, ki so dali v preteklih letih odlične rezultate, se morajo v nezmanjšanem obsegu izvajati tudi v letu 1957. Izboljšati je treba kakovost semen z uvajanjem državnih posestvih. Nadaljevati je treba s poskusi v aprobacije semenskih žit in proizvodnje semen na kmetijstvu. V večji meri je treba uveljavljati spremembe v strukturi koriščenja kmetijskih površin v smeri gojitve rentabilnejših kultur. Razen intenzivnejše gojitve zgodnje povrtnine in sadja je treba povečati strniščno sadnjo krompirja in drugih vrtnin namesto manjvrednih posevkov. Posebno pažnjo je treba posvetiti zelo rentabilni gojitvi vrtnih jagod v obalnem področju. Preprečiti je treba nadaljnje nazadovanje gojitve tega sadeža, ki se sedaj zaradi okužb in degeneracije omejuje le še na 30 ha. V sadjarstvu je treba nadaljevati z asanacijo sadnega drevja, posebno glede na zaščito dreves, ki so utrpela škodo zaradi slabih vremenskih razmer v letu 1956. Rajonizacijo sadjarstva, ki je že začrtana v glavnih obrisih, je treba podrobneje proučiti in določiti. V vinogradništvu je treba pospešiti obnovo vinogradov, ker je še vedno nesorazmerna s površinami starih, že nerentabilnih vinogradov. V živinoreji je treba nadaljevati s selekcijsko službo in razširiti molzno kontrolo, ki se je do sedaj uveljavila komaj v 25 zadrugah, ter jo izpopolniti tudi na kontrolo tolšče. Umetno osemenjevanje, ki je do sedaj pokazalo dobre uspehe v občini Ilirska Bistrica, je treba v letu 1957 razširiti na vse tiste občine, kjer so se v preteklosti pojavljala kužna obolenja (Pivka, Divača in Sežana). Zagotoviti je treba nakupe kvalitetnih bikov semenjakov in nadaljevati z napori za postopno zamenjavo vse neproduktivne živine z rodovniško. Za razvoj kmetijske proizvodnje v okraju je velikega pomena ustanovitev zadružnih poslovnih proizvajalnih zvez. Razen vsestranske strokovne in tehnične pomoči, ki jo bodo proizvajalne zveze nudile kmetijskim zadrugam pri izvajanju naštetih ukrepov za pospeševanje kmetijstva, bodo te zveze zlasti aktivno delovale pri ureditvi vseh nerešenih vprašanj in neizkoriščenih možnosti kmetijske proizvodnje v okraju. Važen prispevek razvoju kmetijstva, posebno na obalnem področju bo v letu 1957 tukajšnja izpostava kmetijskega inštituta Slovenije. Ta izpostava se bo bavila predvsem s proučevanjem vseh možnosti izkoriščanja prednosti tukajšnjega priročnega kompleksa, posebno glede uvajanja specifičnih kultur in proučevanja asortimentov, ki se odlikujejo po zgodnosti, odpornosti proti boleznim in vremenskim nepriiikam in po višini pridelka. Delo -inštituta je treba razširiti. Velikega pomena za razvoj kmetijske proizvodnje obalnega področja bodo tudi melioracije, ki jih bo v letu 1957 v povečanem obsegu pričela izvajati Vodna skupnost v Kopru. Te melioracije se bodo nanašale na ureditev do sedaj deloma zamočvirjenih in zasoljenih zemljišč ter na namakanje suhih zemljišč na področju rek Riiane, Badaševice in Dragonje ter morskih zalivov Strunjan, Sv. Lucija in Sečovlje. Dajatve kmetov na račun dohodnine, občinskih doklad in taks ne bodo bistveno povečane v primerjavi z letom 1956. To povečanje bo skladno s planiranim porastom narodnega dohodka privatnega kmetijstva. Splošno družbeni sektor kmetijstva Družebni proizvod splošno družbenega sektorja kmetijstva (kmetijska posestva in delovne zadruge) bo po planu za leto 1957 porasel takole: Realizacija % % Družb, proiz. % % Plače % % Sam. razp. % % 1955 157.579 100 79.423 100 50.695 100 1264 100 1956 156.684 99 100 90.818 114 100 55.618 110 100 2087 165 100 1957 175.823 111 112 105.169 133 116 60.361 119 108 3366 268 161 Slabša letina v letu 1956 prihaja do izraza tudi v realizaciji celotnega dohodka kmetijskih posestev. Ta je ostala na isti ravni v primerjavi z letom 1955 kljub višjim cenam, prvim učinkom vloženih investicij in realizaciji, ki jo je doseglo na novo ustanovljeno kmetijsko posestvo Seča. Porast družbenega proizvoda je bil v letu 1956 večji kakor porast celotnega dohodka deloma zaradi spremembe v strukturi -investicij, ki jih v lastni režiji izvajajo nekatera posestva, in deloma zaradi povečane delovne storilnosti. Za leto 1957 planirajo večjo proizvodnjo posebno kmetijska posestva obalnega področja. Za približno 65% bo večja proizvodnja (izvajanje investicij v lastni režiji, pri tem ni upoštevano) pri kmetijskih posestvih Brič in Črni kal, znatno bo večja proizvodnja kmetijskega posestva Seča, posestva Ankaran—Škocjan pa za 14%. Izmed živinorejskih posestev bo največ povečalo proizvodnjo kmetijsko posestvo Razdrto (za 33%), druga posestva pa planirajo večjo proizvodnjo od 2% (Landol, Hruševje) do največ 10% (Pivka). V letu 1956 ne bo po predhodni oceni nobeno izmed kmetijskih posestev zaključilo poslovanja z izgubo. Nekatere kmetijske organizacije so prejele proračunsko subvencijo za -kritje posledic zimske pozebe (Cvetje) in za premostitev ustanovitvenih težav (Seča). Glede na vlogo kmetijskih posestev družbenega sektorja, kot vzornih objektov naprednega kmetijstva ter glede na dosedanje investicijsko vlaganje v ta posestva in na večjo možnost uporabe najučinkovitejših agrotehničnih ukrepov je vsekakor planirano povečanje družbenega proizvoda (za 16%) dokaj skromno, ako upoštevamo, da je predvideno za leto 1957 splošno povečanje kmetijske proizvodnje v okraju za 12%. Pri tem pa moramo vsekakor upoštevati, da je bilo težišče dosedanjega investicijskega vlaganja v kmetijska posestva na obnovi dolgoletnih nasadov in bo učinek tega vlaganja prišel do izraza komaj čez nekaj let. Upoštevati je treba tudi, da so vsa živinorejska posestva, z izjemo Prestranka nedograjena. Str M 64 URADNI VESTNIK Štev. 11 * 32. marca 1957 Tako je občutno nesorazmerje med krmno bazo teh posestev in možnostmi za rejo živine, ki je omejena zaradi nezadostne zmogljivosti gospodarskih poslopij. Kmetijska posestva morajo posvetiti posebno skrb povečanju hektarskih donosov, ki so sedaj prenizki glede na okrajna povprečja. V letu 1956 smo bolj sistematično proučevali perečo problematiko investicijske izgradnje kmetijskih posestev. Tako imajo že izdelane in odobrene investicijske programe kmetijska posestva Brič, Črni kal, Škocjan—Ankaran, Razdrto, Mala Bukovica, Odolina, Pivka in deloma Seča.. V letu 1957 je treba izdelati investicijske programe za vsa druga kmetijska posestva. Skupna višina potrebnih sredstev za investicije po vseh teh programih znaša okrog 550 milijonov dinarjev, od katerih bo mogoče le en del realizirati v letu 1957. Letos bodo na razpolago za kmetijstvo iz splošnega investicijskega sklada znatno večja sredstva. Zagotovitev teh sredstev za potrebe investicijske izgradnje naših posestev je odvisna predvsem od ekonomsko dobro utemeljenih elaboratov. Predvideno je, da bo težišče investicijske izgradnje državnih posestev v letu 1957 na: 1. Dokončanju vinogradniških in sadjarskih nasadov posestev Brič, Škocjan—Ankaran in črni kal, zasaditvi 21 ha vinogradov in sadovnjakov na že zri-golanih površinah posestva Škocjan—Ankaran in zri-goianju 20 ha tudi za vinograde in sadovnjake namenjenih površin kompleksa Rete; 2. Gradnji gospodarskega središča za kmetijsko posestvo Črni kai; 3. Izkoriščanju vseh možnosti za intenzivno vrtnarsko proizvodnjo, posebno glede do sedaj zanemarjene možnosti namakanja zemljišč na posestvih Bri3 (Koštabona) in Seča; 4. Postopni gradnji in adaptaciji gospodarskih poslopij, silosov in gnojničnih jam na posestvih Razdrto, Hruševje, Landol, Mala Bukovica, Zabiče in Odolina. Na teh posestvih bo treba vzporedno izboljšati tudi kvaliteto krme z melioracijo zamočvirjenih zemljišč; 5. Dopolnitvi mehanizacije kmetijskih posestev v primerih, ko je še potrebna in ekonomična. Vzporedno z investicijsko izgradnjo je treba na državnih posestvih reševati tudi druge probleme, ki jim do sedaj nismo posvetili dovolj pozornosti. V širšem obsegu je treba pristopiti k najuspešnejši obliki nagrajevanja v kmetijstvu, k nagrajevanju od koiičine proizvodov. Ta način nagrajevanja so v posameznih primerih, predvsem v živinorejski proizvodnji, posestva že vpeljala z uspehom. S primernim sistemom nagrajevanja bo postopoma rešen tudi problem kadrov na kmetijskih posestvih. S tem bomo zagotovili delovno silo s kvalifikacijskimi sposobnostmi in zainteresiranostjo do dela. S sedanjim načinom delitve dohodka v kmetijstvu so tudi odpadle ovire, ki so povzročale oblikovanje nižjega nivoja plač na kmetijskih posestvih v primerjavi z drugimi panogami. Ker dosedanji poskusi arondacije kmetijskih posestev na prostovoljni bazi niso rodili uspehov, naj v letu 1957 kmetijska posestva pristopijo k sestavi arondacijskih načrtov in jih predlagajo pristojnim organom v postopek. V letu 1957 bo vsako posestvo izdelalo perspektivni program, na podlagi katerega bo mogoče tudi sedanjim kadrom uvajati rentabilno in sodobno gospodarjenje. Kmetijske zadruge V letu 1957 je planiran za posamezne dejavnost: kmetijskih zadrug tale celotni dohodek: v ooo/din 1955 1953 1957 1956 1955 1957 1955 1957 1956 Ekonomije in posestva 10.345 14.270 17.030 137 164 119 Pospeševanje kmetijstva 10.813 15.623 22.826 145 212 147 Predelovanje kmet. proiz. 43.785 66.227 59.873 152 137 91 Transport 80.223 82.412 84.412 102 105 103 Trgovina na drobno 1,408.731 1,483.790 1,558.952 105 111 195 Odkupi 1,314.372 1,730.000 1,878.728 132 143 109 Gostinstvo 200.504 166.535 161.980 83 81 97 Obrt in ostalo 468.927 388.846 380.095 83 81 97 Skupaj 3,537.000 3,947.703 4,163.896 111 117 106 Družbeni proizvod kmetijskih zadrug pa bo takoleporastel: Družb. proizv. % % Piače % % Dobiček % % 1955 445.431 100 156.592 100 105.359 100 1956 475.942 107 100 148.000 94 100 92.602 88 100 1957 523.492 117 110 155.587 99 105 119.777 113 129 Največji porast je zabeležen prav pri dohodkih, ki izvirajo iz neposrednega kmetijskega udejstvovanja zadrug, kar je predvsem pripisati povečanim storitvam strojnih odsekov. Vrednost predelave kmetijskih proizvodov bo v letu 1957 nižja zaradi izpada dohodka oljarn. Visok porast je bil v letu 1956 zabeležen pri odkupih, zaradi povečanega odkupa preko zadrug nekaterih proizvodov, ki so jih prej odkupovala neposredno specializirana trgovska podjetja. V letu 1956 je namreč odpadlo na kmetijske zadruge že 80% evidentiranega odkupa. V letu 1955 ta procent ni bil večji od 60%. V letu 1957 je planiran večji odkup zaradi pričakovane boljše letine. Gostinska in obrtna dejavnost kmetijskih zadrug kaže tendenco padanja zaradi opuščanja nerentabilnih obratov. Posebno je bila skrčena od leta 1955 do leta 1956 v nekaterih zadrugah zelo močna obrtna gradbena dejavnost. Dobiček se je v letu 1956 zmanjšal zaradi odvajanja novih obveznosti (obresti na osnovna sredstva, stanovanjski prispevek itd.) in zaradi izpada konjunktur-nih dobičkov, ki so jih nekatere zadruge v letu 1955 dosegle s prometom zelo zgodnje povrtnine. Kljub povečanemu obsegu prometa ni bistvenih sprememb v številu zaposlenih in višini plačnih skladov zadrug. Posebno v odkupni dejavnosti je še vedno pereč problem kadrov. Ti kadri so večinoma nekvalificirani, kar ima za posledico ne samo nestrokovno manipulacijo z odkupljenim biagom, temveč tudi prekomerno angažiranje upravnih odborov v trgovske posle. Tako zanemarjajo ti odbori svoje osnovne funkcije na področju pospeševanja kmetijstva. V letu 1956 je OZZ del odobrene kotizacije namenila posebnemu skladu za vzgojo kadrov. Potrebno je, da se v tem pogledu začeto delo nadaljuje tudi v letu 1957. Štev. It * 22. marca 1957 URADNI VESTNIK Stran 65 Tudi vprašanje skladišč otežava odkupno poslovanje zadrug. Skoraj ena tretjina zadrug, med katerimi so tudi take z močno odkupno dejavnostjo, je brez vsakega skiadišča. Nezadostna lin neodgovarjajoča so tudi skladišča pri večini drugih zadrug. Poseben problem v zadrugah predstavlja nerenta-bilnost nekaterih trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov. Tako se del dobička, ki se ustvarja z odkupi, odteguje namenski uporabi za regresiranje izgub te dejavnosti. V večini primerov so te izgube posledica ne-proučene strukture cene in premajhne kontrole upravnih odborov nad dejavnostjo teh obratov. Kmetijske zadruge bodo pobudnik in neposredni izvajalec naštetih ukrepov za pospeševanje kmetijstva. Pred zadrugami pa so v letu 1957 tudi važne naloge na področju investicijske izgradnje. Posebno skrb morajo zadruge zlasti obalnega področja posvetiti ekonomijam, ki bodo izkoriščale optantsko zemljo. Na teh ekonomijah je treba v prvi vrsti rešiti vprašanje vzreje živine, da se tako zagotovi produkcija hlevskega gnoja in prepreči dehumizacija tal, ki jo povzroča intenzivna gojitev vrtnin z veliko uporabo umetnih gnojil. Vso pažnjo morajo posvetiti izgradnji ekonomij predvsem kmetijska zadruga Koper, Dekani, Strunjan, Izola in Gračišče. Izgradnja teh ekonomij naj bo ori- entirana prvenstveno na proizvodnjo, namenjeno oskrbi obalnih mest z zelenjavo. Posebno pozornost naj zadruge v letu 1957 posvetijo izkoriščanju pašnikov in melioraciji (čiščenje, kalcifikaoija in fertiliza-cija) teh do sedaj tako zanemarjenim površinam. To posebno velja za pašnike v območju KZ Podgorje, ki jih je treba uporabiti za vzrejo ovc, zlasti glede na že zgrajene in neizkoriščene ovčarnike na Slavniku. Možnost uvajanja ovčereje naj proučijo tudi druge zadruge, kjer so za to pogoji. V investicijski izgradnji zadrug naj ima prednost tudi gradnja in ureditev skladišč. Ta naj bo v skladu s proizvodnimi zmogljivostmi odkupnega območja. Naj izrazitejše so v tem pogledu potrebe pri zadrugah Sv. Anton, Šmarje, Sv. Lucija, Brezovice, Jelšane, Bač, Knežak, Zabiče, Prem, Bukovje, Vreme in Slivje. Izpopolniti bo treba v letu 1957 tudi prevozna sredstva pri nekaterih zadrugah v občinih Hrpelje, Divača, Ilirska Bistrica, Sežana in Postojna. Ribištvo V tej stroki kmetijske proizvodnje ugotavljamo v zadnjih letih največji vzpon, kar je razvidno tudi iz naslednjega prikaza: Realizacija % % Družb. proizv. % % Plače % % Sam. razp. % % 1956 360.088 138 100 219.088 191 56.581 100 9.415 100 1955 261.643 100 115.086 100 100 94.908 168 100 45.506 482 100 1957 384.600 147 107 237.874 206 108 89.884 160 95 56.398 599 124 Uspehi na področju ulova: ribištva v zadnjih letih so tudi razvidni iz tele primerjave fizičnega obsega 1939 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 Skupni utov ton V tem 2180 2218 2050 2236 918 522 1055 1274 1523 2456 2910 družb, sektor — 2218 2050 2236 918 522 703 1155 1482 2401 2845 Na povečani obseg ulova so predvsem vplivale v preteklih letih vložene investicije za nabavo, popravilo in gradnjo ribiških ladij, katerih število je naraslo od 25 v letu 1955 na sedanjih 31. To število bodo do konca leta 1957 povečali še za 2 ladji. V zadnjih letih so tudi izboljšali opremo ribiških podjetij, izpopolnili radio-teleionske zveze, zlasti pa organizacijske sposobnosti ribiških podjetij pri prevzemu prevozov in prodaje rib. V zadnjih letih je bila tudi razmeroma ugodna migracija rib ob zapadni istrski obali. Važen činitelj, ki je vplival na povečanje ulova, je bila tudi uvedba sistema nagrajevanja ribičev po načelu plačevanja od količine proizvodov. To je vplivalo tudi na zniževanje materialnih stroškov. Izmed obeh ribiških podjetij je v preteklem letu pokazalo posebno vsestranski uspeh podjetje »RIBA" Izola. Podjetje »RIBIČK Piran je še vedno v težavah zaradi prvotne usmeritve investicijske izgradnje na tunolov. Preorientaci j a na lov drobne sinje ribe mu bo v znatni meri olajšala finančni položaj, ker je obremenjeno z visokimi dajatvami za odplačevanje vloženih družbenih sredstev. Po fizičnem obsegu je plan za leto 1957 sicer večji od leta 1956, vendar temelji na nekoliko nižjem povprečju ulova na ribiško enoto. Smatramo, da je bilo to povprečje v preteklem letu visoko glede na posebno ugoden lov ob koncu leta. Večji plan proizvodnje v primerjavi z lanskoletno realizacijo je predviden samo 2a podjetje »RIBIČ". Vendar je kljub temu za to podjetje, glede na težave v katerih se nahaja, še vedno planiran nižji ulov na ribiško enoto kakor pri podjetju »RIBA" (80 ton namesto 100 ton). V ietu 1957 mora podjetje odstraniti tdhnične in druge pomanjkljivosti v svojem poslovanju, ki povzročajo to razliko. Pretežni del ulova rib je namenjen oskrbovanju lokalne, predelovalne industrije. Cene, ki so bile osnova za sestavo plana ribiških podjetij, so vskladili s cenami, po katerih je obračunala materialne stroške predelovalna industrija. Te cene so v glavnem tiste, ki so jih oblikovali novembra 1956 (sardele 100.— din za kg, sardoni in skuše 85 din za kg, palamide 250 din za kg in domača tuna 310.— din za kg). Ta nivo cen zagotavlja oblikovanje primerne akumulacije tako v ribiških podjetij kakor tudi v predelovalni industriji. Podjetjem se priporoča, da se pridržijo tako vsklaje-nega razmerja cen. Skladi, ki se oblikujejo v ribištvu, bodo uporabljeni za nadaljni razvoj te panoge. V letu 1957 je treba v ribištvu Še nadalje Izpopolniti sistem nagrajevanja (posebno pri podjetju »RIBIČ"), z odstranitvijo nesorazmerij, ki povzročajo oblikovanje različnega nivoja plač ob enaki storilnosti v obeh ribiških podjetjih. Določiti je treba tudi pravilno razmerje med plačami v ribištvu našega okraja v odnosu na druga področja FLRJ. Glede na vse to je v planu predviden nekoliko nižji znesek plač kakor v letu 1956. Posebno skrb je treba še nadalje posvetiti vzgoji ribiških kadrov. Predvideva se, da bodo postranske dejavnosti ribiških podjetij ostale več ali manj na isti višini kakor v letu 1956. Sran 66 URADNI VESTNIK Štev. 11 * 22. marca 1957 Fizični obseg sečnje gozdov se IV. po g 1 a v j e GOZDARSTVO bo po glavnih sortimentih in kategorijah v letu 1957 gibal takole: Količine v m3 Indeksi v % 1956 1957 1957 1955 1956 1955 1957 1955 1955 SEČNJA SKUPAJ 113.800 139.775 122 128.900 113 92 Od tegar iglavci 50.755 68.855 135 64.600 127 93 listavci 63.045 79.120 112 64.300 102 91 Iz državnih gozdov 60.542 79.680 131 70.200 116 88 Iz privatnih gozdov 53.250 60.095 112 58.700 110 98 Za blagovni promet 76.929 96.371 125 83.100 108 86 Neblagovni promet 36.871 43.404 117 45.800 124 106 Drva za kurivo skupaj 42.916 53.063 124 47.771 111 90 Iz državnih gozdov 25.376 22.884 90 19.121 75 84 Iz privatnih gozdov 17.540 30.179 172 28.650 163 95 Iz tega je razvidno, da bo sečnja v letu 1957 približno za 8% nižja od sečnje dosežene v letu 1956, vendar za 13% večja kot je bila v letu 1955. Predvideva se, da bo posekano v gozdovih dkrajnega področja, ne glede na sektor lastništva, skupno 128.900 m3 lesne mase. Od te količine odpade na drežavne gozdove 70.200 m*, na privatne in zadružne pa 58.700 m3. Letni prirastek v naših gozdovih znaša 170.096 m3 bruto lesne mase, tako bo količina predvidena za sečnjo v letu 1957 zajela 89% letnega pri-ratka s čemer bo zagotovljeno še nadaljno izboljšanje, ne samo obstoječih količin po hektarski površini, temveč tudi povečanje prirastka iz leta v leto, kar je popolnoma v skladu z gozdarsko ekonomiko na našem področju. Predvideno je, da bo posek v zadružnih dn privatnih gozdovih prekoračil za 4% normalni enoletni prirastek to pa zato, ker se v zadnjih letih v teh gozdovih zaradi nezainteresiranosti lastnikov ni sekalo v planiranih količinah. Razlogi za to so razni, predvsem pa visoki transportni stroški lesa, gozdna taksa, razmeroma dobri dohodki kmetov iz drugih virov (dobra sadna letina itd ). Na količino namenjeno poseku v letu 1957 odpade na iglavce 64.609 m3, na listavce pa 64.300 m3. Pri tem je v odnosu na prejšnja leta občutno zmanjšano izkoriščanje listavcev. V absolutni Številki znaša to zmanjšanje nasproti letu 1956 za 6500 m3. Ti ukrepi so potrebni zaTadi manjšega povpraševanja po tej vrsti lesa, bodisi na domačem trgu, kakor tudi na inozemskem. Količina 64.600 m3 iglavcev predstavlja skrajno mejo poseka v letu 1957, medtem ko je naznačena količina listavcev minimalna in se v danih pogojih sme prekoračiti. S količino 128.900 m3 neto lesne mase, bodo obrati za predelavo lesa na območju okraja v glavnem zadovoljeni. Nezadostne bodo količine lesa listavcev. Primanjkljaj bodo industrijska podjetja krila iz področij izven okraja. Stanje naših gozdov in ostali gospodarski činitelji zahtevajo vskladitev žagarskih kapacitet z normalnim izkoriščanjem gozdov. To je nujno storiti že v naj-bližji bodočnosti, ali z omejitvijo obsega ali pa celo z ukinitvijo obratov, ki nimajo vseh ekonomskih pogojev za racionalno in najrentabilnejšo proizvodnjo. Količinsko znižanje sečnje za leto 1957 je nastalo v glavnem zaradi administrativno teritorialne spremembe, s priključitvijo področja Leskove doline okraju Ljubljana. Od posekanega lesa v letu 1957 je namenjeno za blagovni promet 83.100 m3 lesa, medtem ko za neblagovni promet 48.500m3. Pri tem bo drv 47.122 m3, glavni del te količine gre za lastno porabo in sicer 32.910 m3, medtem ko je namenjeno za trg le 14.212 m3, kar pa seveda ne bo zadostno za kritje potreb osta- lega prebivalstva, ki je vezano samo na blagovni promet. Zato bodo morala podjetja iz te trgovske dejavnosti usmeriti svoje poslovanje na preskrbo prebivalstva s potrebno kurjavo iz drugih virov in po možnosti pokriti primanjkljaj drv z drugimi gorivi, kot sta premog -in plin butan. Za tehnično predelavo je namenjeno 56.203 m* neto lesne mase. Od tega odpade na blagovni promet 50.293 m* medtem ko bo 5910 m3 krilo lokalne zahteve. Za kemično uporabo bo posekano 14.746 m3 neto celuloznega lesa, jamskega lesa pa 7100 m*. Medtem ko zgoraj naznačene količine lesa namenjene za tehnično predelavo in lokalno potrošnjo predstavljajo skrajno mejo poseka v letu 1957 (izvzemši listavcev), so količine jamskega lesa in celuloze mišljene najnižje in si je treba prizadevati, da bodo prekoračene. To je nujno zaradi velikih potreb kemične predelovalne industrije in rudnikov. Glede na gravitacijo posameznih področij, se bo sečnja vršila tako, da bodo z lesno maso posameznih področij krite v glavnem potrebe najbližjih obratov zato, da se prepreči nepotrebno prevažanje lesa. Dela na negi in gojitvi gozdov bodo ostala na lanski ravni. Posebne pozornosti bo Še nadalje deležno pogozdovanje površin, ki so zaradi neracionalne sečnje razredčene in pa kraških predelov. To je potrebno v gozdovih zadružnega in privatnega sektorja, kjer je stanje lesne mase na ha zelo nizko in daleč pod normalo. V gozdovih SLP v sklopu Gozdnega gospodarstva je to stanje znatno boljše. Na kraških goljavah bodo izvršene letos nove pogozditve na površini približno 400 ha. * Tudi v letu 1957 se bo nadaljevalo s saditvijo hitro rastočih listavcev, posebno topole, na celotnem področju okraja predvsem pa na istrskem predelu, kjer so za to dani naravni pogoji. Uprava za gozdarstvo bo posvetila vso pozornost organizaciji za zaščito gozdov pred požari. To velja prvenstveno za področja ob železniških progah. S tem v zvezi se bo nadaljevalo z zidanjem zaščitnih zidov, s čiščenjem zaščitnih pasov itd. V letu 1957 se bo pričelo z gradnjo cesto Podgora—Spil j e v dolžini 4km, kar bo olajšalo dostop za izkoriščanje približno 400 ha dobrega gozda. Opravljena bodo dela na regulaciji hudournikov v Gabrovici in Sočergi povezano s pogozdovanjem. Za -zboljšanje življenjske ravni in ureditev razmer gozdarskega kadra se bo tudi letos nadaljevalo z gradnjo logamic. Javna gozdarska služba bo skrbela za pravilno sečnjo lesa v smislu stalnega izboljševanja in večanja lesne mase in s tem lesnega prirastka po hektarski enoti, zlasti še v gozdovih, kjer je stanje nezadovoljivo. :Stev. 11 * 22. marca 1957 URADNI VESTNIK Stran 67 V. poglavje GRADBENIŠTVO Predvideni obseg gradbenih storitev bo v letu 1957 znašal eno milijardo 720 milijonov dinarjev, kar je za 7,4% več kot v letu 1956, toda še vedno za 38,5% manj, kot je znašala realizacija v gradbeništvu leta 1955. Realizacija % % Družb, proiz. % % Plače % % Dobiček % % 1955 2,797.607 100 922.840 100 385.223 100 283.491 100 1956 1,601.181 57 100 600.472 65 100 269.568 70 100 107.860 38 100 1957 1,720.600 62 107 648.091 70 108 276.987 72 103 112.705 40 104 Izredno nagel padec gradbenih storitev od 2 milijard 798 milijonov dinarjev leta 1955 na komaj 1 milijardo 601 milijon dinarjev v letu 1956 zahteva temeljito obdelavo problematike gradbene dejavnosti na splošno, še posebej pa obdelavo elementov strukture cene gradbenih storitev. Nastala situacija v letu 1956 je privedla gradbena podjetja do tega, da so za pridobitev dela ponujala na licitacijah do 34% nižje cene kot pa je znašala razpisana vsota investitorja. Povprečno znižanje je pri nekaterih razpisih znašalo kot sledi: Pošta Portorož 21,7%; Stanovanjski šestorčki Valdoltra 20,6%; Dom oddiha SZDLJ Strunjan 8,9%; Pošta Koper 21,7% itd. Tako občutno znižanje cen gradbenih storitev je narekovala preusmeritev investicijske politike v letu 1956 tako v pogledu sredstev kot strukture investicij in je tudi rezultat izkoriščanja notranjih rezerv in boljše organizacije dela na temeljitejših predračunih. V mnogih primerih pa je šlo znižanje v breme neizpolnjevanja družbenih obveznosti, skladov podjetja in celo v breme zaposlene delovne sile. Pri izvajanju del so nekatera podjetja skušala nadoknaditi svoje izgube na račun kvalitetne izvedbe zaradi česar je nujno, da investitorji skrbijo za kvalitetno nadzorno službo. Materialni stroški so namreč od 67,0% prodajne cene gradbenih uslug v letu 1955 padli v letu 1956 na 62,5%. V družbenem planu za leto 1957 je predvideno gibanje materialnih stroškov na ravni i2 leta 1956, vendar za 4,7% nižje od materialnih stroškov gradbenih uslug v letu 1955. Na tej osnovi in z večjo storilnostjo, za kar bo v letu 1957 potrebno napraviti izbiro polkvaiificiranega in kvalificiranega kadra obstoja možnost znižanja cen gradbenih uslug na realni osnovi za približno 6%. Pri tem bo nujno proučiti perspektive nadaljnjega razvoja ali sploh obstoja gradbenih podjetij v obstoječih formacijah. Kapaciteto gradbenih podjetij bo potrebno vskladiti in podrediti konkurenčni sposobnosti, prodati nepotrebna osnovna sredstva in preusmeriti ob stanovanjski izgradnji dejavnost gradbenih uslug, razen novogradenj, tudi na obnovo obstoječega stanovanjskega fonda. Konkurenčna sposobnost pride Še posebno do izraza, ker odpade na zunanja podjetja 52,4%, na domača gradbena podjetja pa 47,6% celotne predvidene realizacije za leto 1957. Pri tem bodo angažirane kapacitete domačih podjetij s približno 62,3%. Posebni poudarek bo v letu 1957 na ekonomsko družbeni vlogi projektantskih organizacij in zavoda za stanovanjsko izgradnjo, ki bodo morali pri izdelavi projektov upoštevati varčevanje pri izvajanju gradbenih storitev ob nakazanem stanju v gradbeništvu in zoževanju investicijskih sredstev. To bo projektantskim organizacijam in zavodu omogočeno zlasti z izbiro strokovnega kadra in z resnejšim proučevanjem ekonomičnejših gradbenih elementov. Z reševanjem vseh nakazanih momentov posebno pa s tesnim sodelovanjem projektantskih in gradbenih organizacij ter zavoda za stanovanjsko izgradnjo bo v letu 1957 možna solidnejša obdelava projektantskih uslug za adaptacije kakor tudi novogradnje, možno pa bo tudi smotrnejše izkoriščanje kapacitet in zaposlene delovne sile z namenom nadaljnjega znižanja cen gradbenih uslug in izboljšanja kvalitete gradbenih del. VI. poglavje PROMET Po fizičnem obsegu transporta in uslug bo promet v primerjavi z realizacijo doseženo v letu 1955 in 1956 skoraj v vsej dejavnosti v letu 1956 večji. Po posameznih storitvah bo tak: Enota mere Realiz. v letu 1955 količ. Ocena v letu količ. realiz. 1956 % 56/55 <1955 Plan za količ. = 100) leto 1957 % 57/56 % 57/56 Potniški promet p/km 35,351.000 46,704.000 132 49,348.000 140 106 Blagovni promet t/km 16,369.000 16,655.000 102 16,614.000 101 99 Uslužnostne storitve N/u 511.000 391.000 77 485.000 95 124 Pomorski promet OOOt/M 358.000 1,146.000 320 1,354.000 378 118 Dolga plovba 0001/M 355.000 1,144.000 322 1,351.000 380 118 Obalna plovba O00t/M 3.000 2.000 66 3.000 100 150 Železniški promet N/u 777.000 727.000 93 733.000 94 101 Prevoz blaga s strani prevoznih podjetij bo neznatno manjši glede na to, da je park v gotovih primerih precej izrabljen in torej vezan na večja popravila, ki bodo nujno zmanjšala njegovo izkoriščanje. Nasproti letu 1956 se bodo v letu 1957 znatno povečale uslužnostne remontne storitve v delavnicah prometnih podjetij. Vendar ne bo dosežena raven iz leta 1955. K tem povečanju bo v precejšnji meri pripomogla boljša organizacija dela za storitve za odjemalce izven področja okraja in pa deloma boljša turistična sezona. Potniški promet se bo povečal za 6% nasproti lanskoletnemu zlasti zaradi predvidene boljše turistične sezone. K temu povečanju bo pripomogel tudi nakup štirih novih avtobusov s strani podjetja ^SLAVNIK* in pa uvedba novih medkrajevnih in mednarodnih prog s strani podjetja ^SLAVNIK*, podjetja *SAP* Ljubljana ter ostalih zunanjih podjetij. Zunanja podjetja bodo vzdrževala v letu 1957 na celotnem področju predvidoma 57 rednih avtobusnih linij in bodo napravile približno 20 milijonov potniških kilometrov. Stran 68 URADNI VESTNIK Štev. 11 * 22. marca 1957 Promet v dolgi plovbi se bo večal napproti letu 1956 za 18% glede na to, da bo podjetje *SiPLOSNA PLOVBA* Piran razpolagalo z večjo tonažo plovnih objektov in pa z boljšim izkoriščanjem prevoza z dosedanjo tonažo. ^SPLOŠNA PLOVBA* bo v letu 1957 prevozila izven obalnega prometa 1.354 milijonov ton/milje. Poleg tega pa bo ^SPLOŠNA PL/3VBA* prevozila še 1.400 milijonov ton/milj z ladjami Pohorje, Zelengora, Komat in Ljubljana, katerih iztržek gre direktno za odplačilo kupljenih ladij v inozemstvu. V obalni plovbi je zabeležen v letu 1956 precejšen padec prometa. Predvideno je, da bo v letu 1957 ta promet prišel v fizičnem obsegu na raven iz leta 1955. To pa zaradi splošnega povečanja proizvodnje v ostalih panogah gospodarstva, ki nujno zahteva povečanje prevozov. V dela na vzdrževanju železniške proge bo vloženo nekoliko več efektivnih N/ur kot v letu 1956 vendar pa manj kakor v letu 1955. Obseg teh del je namreč odvisen od stanja posameznih železniških objektov in pa od razpoložljivih sredstev namenjenih za to vzdrževanje. V finančnih pokazateljih po osnovnih elementih se nasproti rezultatom iz leta 1955 in 1956 predvideva v letu 1957 naslednja dinamika: Real. Ocena real. 1956 Plan za leto 1957 količ. 1935 količ. 'A količ. % % 56/55 57/55 57/56 SKUPAJ PROMET Celotni dohodek Družbeni 2,022.000 2,823.000 140 3,443.000 170 122 proizvod Plače 1,016.000 1,283.000 126 1,559.000 153 122 po TP 174.000 221.000 127 257.000 148 116 Dobiček 537.000 464.000 86 704.000 131 151 Želez, promet Celotni Družbeni dohodek 244.000 214.000 88 211.000 86 99 proizvod Plače 110.000 85.000 77 118.000 107 139 po TP 49.000 31.000 63 52.000 106 167 Dobiček 32.000 33.000 103 28.000 88 85 Pomorski promet Celotni dohodek 616.000 1,560.000 253 2,000.000 324 128 Družbeni ' proizvod Plače 417.000 769.000 184 938.000 225 122 po TP 30.000 83.000 277 91.000 303 110 Dobiček 277.000 306.000 110 501.000 181 164 Cestni promet Celotni dohodek Družbeni 1,162.000 1,049.000 90 1,233.000 106 117 proizvod Plače 479.000 429.000 90 502.000 105 117 po TP 95.000 107.000 113 106.000 112 99 Dobiček 228.000 125.000 55 175.000 77 140 Povišanja celotnega dohodka v letu 1957 je prvenstveno pripisovati pomorskemu prometu zaradi novih plovnih objektov podjetja sSPLOSNA PLOVBA* Piran, v znatni meri pa cestnemu prometu posebno potniškemu, ki bo letos mnogo večji kot v letu 1056 zaradi dejstev, ki so navedena v obravnavi fizičnega obsega prometa. Družbeni proizvod se bo povišal v istem sorazmerju kot celotni dohodek, medtem ko bo povišanje plač znatno manjše kar pomeni, da se bo storilnost v tej panogi dejavnosti povečala. Relativno znižanje plač v odnosu na celotni dohodek se bo doseglo predvsem v cestnem prometu deloma tudi v pomorskem. Pretežni del dobička v tej dejavnosti bo v letu 1957 dosežen v pomorskem prometu, vendar bo nasproti rezultatom iz leta 1956 v cestnem prometu v novem planskem letu dobiček večji za 40%. Za dosego postavljenih nalog je potrebno: pravilno vzdrževati vozni park, tako da bodo zastoji zaradi popravil minimalni; z razpoložljivimi sredstvi nakupiti nova vozila; prevoze organizirati tako, da bodo vozila kar najbolj izkoriščena v obeh smereh; v remontnih delavnicah organizirati delo na način, da bodo stroški proizvodnje minimalni; organizirati v koordinaciji s turističnimi in potovalnimi organizacijami kulturni in brezhibni prevoz potnikov; uvesti nove proge na dosedanjih ali novih relacijah v časovnem razmerju, ki je najprikladnejši za potnike; upravni organi podjetij morajo poskrbeti za polno zaposlitev svojih delavnic in kjer je možno uvesti delo v več izmenah. VII. pn g 1 a v j e TRGOVINA Celokupna realizacija trgovinske dejavnosti na področju okraja Koper bo v letu 1957 znašala 15,7 milijard dinarjev in sicer bo od tega zneska odpadlo: na trgovino na debelo 5,7 milijard din na trgovino na drobno 3,6 milijard din na zunanjo trgovino 6,4 milijard din Poleg tega bodo trgovinska podjetja ustvarila še okrog 650 milijonov dinarjev prometa v svojih poslovalnicah na področju sosednjih okrajev: Naslednji pregled kaže porast blagovnega prometa nasproti doseženi o-ceni realizacije za leto 1956 in 1955. Celotna trgovina Realiza- cija Družbeni proizvod Plače .Dobi- ček Realizacija 1955 14,861.272 1,148.235 210.670 497.897 Realizacija 1956 16,100.944 1,148.376 236.754 312.186 Plan 1957 16,625.433 1,232.812 248.423 344.002 1955 = 100 1956 108,3 100 112,3 62,6 1957 111,8 107,3 117,9 69.2 1956 = 100 1957 103,2 107,3 104,9 110,0 Razvoj blagovnega trgovanja kot posledica povečane proizvodnje v industriji in kmetijstvu ter povečanega uvoza in izvoza blaga nam kaže v primerjavi z letom 1955 12 % porast celotnega prometa, medtem ko nam gornja razpredelnica sproti ocenjenemu iztržku v kaže 3 % letu 1956, povečanje na- Trgovina na debelo Realiza- cija Družbeni plan Plače Dobi- ček Realizacija 1955 6,683.516 300.976 75.041 39.617 Realizacija 1956 6,126.644 305.107 75.505 9.452 Plan 1957 6,478.320 321.200 82.520 15.914 1953 = 100 1956 91,6 101,6 100,7 23,9 1957 96,9 106,7 109,9 40,1 1956=100 1957 105,7 105,2 109,2 168,0 Trgovina na drobno Realizacija 1955 3,211.643 217.712 80.788 23.005 Realizacija 1956 3,595.642 273.269 87.658 8.734 Plan 1957 3,760.113 300.736 93.103 15.088 1955 = 100 1956 111,9 125,5 103,5 37,9 1957 117,0 138,1 115,2 65,5 1956=100 1957 104,5 110,1 106,2 172,7 Zunanja trgovina Realizacija 1955 4,966.111 629.547 54.841 435.275 Realizacija 1956 6,378658 570.000 73.591 294.000 Plan 1957 6,387.000 610.876 72.800 313.000 1955 = 100 1956 128,4 90,5 134,1 67,0 1957 128,6 97,0 132,7 71,9 1956 = 100 1957 100,2 107,1 99,0 106,4 Štev. 11 * 22. marca 1957 URADNI VESTNIK Stran 69 V posameznih strokah je ta porast dokaj različen, tako je pričakovati v trgovini na debelo 2,7%-no povečanje, medtem ko bi dejansko v primerjavi z letom 1956 znašalo celo 5,7 %, če ne bi v letu 1957 izpadel del prometa industrijske dejavnosti podjetja »ZADRUŽNIK« v Ilirski Bistrici. V trgovini na drobno predvidevamo 4,6%-no povečanje prometa, medtem ko se nam kaže v zunanji trgovini le malenkostni porast. Znatno pa se menja promet pri posameznih podjetjih v notranjosti te stroke. Večja realizacija je predvidena v podjetjih »FRUCTUS« in »SPLOŠNA TRGOVSKA«. Podjetje Splošna trgovska je odprlo v Postojni podružnico ter predvzelo del prometa »KRASIMPEX«, ki je v likvidaciji. Primerjava poslovanja zunanjetrgovinskih podjetij v letu 1956 in 1957 nasproti letu 1955 kaže 28%-no povečanje, vendar moramo pri tem upoštevati, da je bil devizni dinar v letu 1955 precej višji in je dejansko promet v tej panogi mnogo večji, kakor kaže primerjava teh treh let. Padec deviznega dinarja je nastal z znižanjem faktorjev za uvoz in s spremembo v samem poslovanju podjetij s povečanjem izvoza. V letu 1957 bo treba v okviru tržaškega sporazuma, ki omogoča obnovitev trgovine med bivšima conama Svobodnega tržaškega ozemlja, izkoristiti vse možnosti za prodajo proizvodov na tržaškem ozemlju, kakor tudi za. uvoz na naše področje. Ta sporazum predvideva letno prometa v vrednosti 4,2 milijardi lir, vendar so za izvrševanje tega prometa registrirana poleg naših podjetij še »PRIMORJE« iz Nove Gorice, »AGROIMPEX« iz Buj in »INTERCOMMERCE« iz Umaga. Z ugodnejšimi pogoji za najemanje obratnih kreditov v trgovini ter s povečano proizvodnjo predmetov široke potrošnje in uvoza ter nakupom novih prevoznih sredstev, ki so prej pogosto povzročili zastoje pri nabavi blaga, se bodo podjetja nedvomno morala bolj prilagajati potrebam tržišča. Slaba izbira blaga se kaže predvsem v trgovinah s sadjem ter zelenjavo ter v ribarnici. Tu so tudi cene navedenim predmetom mnogokrat višje kot v ostalih predelih Slovenije. Promet z ribami bo sicer letos prevzela trgovina »JESTVINE« v Kopru, tako da je pričakovati izboljšanje v tej preskrbi. Nadalje se bodo morale trgovine bolj prilagoditi potrebam obrtnikov, ki mnogokrat ustvarjajo velike rezerve osnovnih surovin iz bojazni, da na domačem tržišču nakup tega blaga ne bo vedno možen. Tudi podjetja, ki oskrbujejo prebivalstvo s kurivom, ne zadoščajo vsem zahtevam trga. S pametnim povečevanjem zalog v trgovini, pravočasnim sklepanjem pogodb, boljšo izbiro blaga in izvedbo strokovne preobrazbe kadra bo sledila tudi kulturnejša in vljudnejša postrežba, hkrati pa bodo odpravljene še ostale pomanjkljivosti v trgovini in bo tako dosežen znaten napredek na področju blagovne zamenjave. Z ustanovitvijo svetov potrošnikov je zagotovljena dobra povezava med mrežo blagovnega prometa in potrošnikom in se je tako povečala družbena kontrola glede pravilnosti poslovanja. Z nadaljnjo utrditvijo teh svetov, to je s sistemom udeležbe potrošnika v delitvi morebitnega dobička, bo zagotovljena neposredna materialna zainteresiranost potrošnikov, pri Čemer pa bodo prišle do večjega izraza stvarne potrebe kupcev. Družbeni proizvod v celotni trgovini je za 7,3 % večji kakor v letu 1956, in sicer za 5,2 % v trgovini na debelo, 10 % v trgovini na drobno in 7,1 % v zunanji trgovini. Porast družbenega proizvoda je odraz smotrnejšega poslovanja in boljše notranje organizacije podjetij ter varčevanja oziroma zniževanja materialnih stroškov, na kar so bila deloma podjetja tudi prisiljena zaradi povečanega plačevanja zakonskih obveznosti. Iz razpredelnice gibanja plač vidimo, da bodo plače v celotni trgovini večje za 4,9 %. To povečanje gre predvsem na račun splošno predvidenega povečanja plač v zveznem merilu. Prav tako se ne bo bistveno spremenilo število zaposlenih, toda poudariti je treba, da dosegajo naša trgovska podjetja v primerjavi z ostalimi podjetji v drugih okra- jih sorazmerno višji promet na enega zaposlenega, medtem ko so ustvarjeni plačni skladi v glavnem enaki. V zunanji trgovini pa plačni sklad procen-tualno ne dosega lanskega zato, ker je letos izpadlo podjetje »-KRASIMPEX« in bodo podjetja, ki bodo prevzela del njegove dejavnosti, zaposlila sorazmerno manj ljudi, kot jih je imelo omenjeno podjetje. Delovno silo bodo povečala podjetja »JADRAN« Sežana, »SPLOŠNA TRGOVSKA« Koper in »VINO« Kaper, medtem ko predvideva podjetje »FRUCTUS« znižanje števila zaposlenih. Sredstva za samostojno razpolaganje iz trgovinske dejavnosti, ki se bodo stekala pri občinah, naj bi se zopet vračala v trgovino. Uporabljala naj bi se predvsem za povečanje trgovinskih poslovalnic, za dopolnitev najnujnejše opreme in za preurejevanje slabih skladišč. Dobiček bo predvidoma za 10 % višji od pričakovanega v letu 1956, in sicer v trgovini na debelo za 68 %, v trgovini na drobno za 73 %, kar pa predstavlja le 0,4 % predvidenega prometa v teh strokah. V zunanji trgovini pa se bo zvišal za 6,4 %. VIII. poglavje TURIZEM IN GOSTINSTVO Celotna realizacija v gostinstvu in turizmu bo v letu 1957 predvidoma znašala 1.081 milijonov dinarjev. V primerjavi z letom 1955 in 1956 dobimo naslednji prikaz: Realiza- cija Družbeni proizvod Plače Dobi- ček Realizacija 1955 939.685 285.230 108.428 24.992 Realizacija 1956 1,000.000 323.703 110.808 20.500 pavšal 11.200 Plan 1957 1,081.593 347.969 119.289 22.262 1955 = 100 1956 106,4 113,4 102,1 1957 115,1 121,9 110.0 pavšal 1956 = 100 1957 108,1 107,4 107,6 110,9 Promet bo v letu 1957 večji z& 8,1 % nasproti realizaciji v letu 1956 ter za 15,1 % nasproti letu 1955. Ugodna geografska lega ob severnem Jadranu ter neprecenljive naravne lepote Postojnske, Škocjanske in drugih kraških jam in Lipica nudijo dobre pogoje za razvoj turizma v koprskem okraju. S tem področjem je pridobila Slovenija obmorski predel in tako možnost vsestranskega turističnega udejstvovanja. Turizmu kot eni izmed prvenstvenih panog gospodarske dejavnosti v našem okraju bo treba posvetiti v bodoče več pozornosti za nadaljnji razvoj in postopno povečanje turističnega prometa, ki ne bo smel ostati omejen samo na obmorski pas, saj so turistični objekti v notranjosti področja tudi privlačni. Znižanje cen posameznim uslugam v gostinstvu in turizmu in s tem v zvezi možnost konkuriranja na inozemskem tržišču bo nedvomno vplivalo na večji dotok tujih gostov. S premijami odnosno regresom, katere bodo dobivala sezonska gostinska podjetja, pa se bo povečalo število domačih gostov. Na promet v letu 1956 so vplivale slabe vremenske razmere ter bolezni na tem področju. Naloga potovalnega urada »ADRIA« bo, da z odgovarjajočo reklamo in z organiziranjem dobrih prevoznih sredstev izkoristi vse možnosti za povečanje turistične dejavnosti. Uvedba avtobusnih prog iz Trsta v turistične centre našega področja ter razširjena uvedba sobotnih in nedeljskih avtobusov z znižano voznino iz raznih krajev Slovenije bo pospešila domači turizem. Turistom pa bo treba nuditi več priložnosti za potrošnjo v turističnih krajih, večjo možnost za razvedrilo, za ogled raznih znamenitosti itd. Za ostale turistične usluge se bodo morala bolj angažirati tudi turistična društva in turi- Stran 70 - URADNI VESTNIK Štev. 11 * 22. marca 1957 stična podzveza. Zagotoviti bo treba tesno sodelovanje z ostalimi potovalnimi uradi. Z nadaljnjim razširjanjem turističnega prometa se bodo povečale tud-i gostinske turistične zmogljivosti. Tako bodo letos začeli z adaptacijo bivšega samostana v Ankaranu, kar bo povečalo podjetju ^TURIST" število sob za 24 s 60 posteljami in tremi restavracijskimi prostori. Z ureditvijo tega poslopja, ki bo odprto vse leto, se bo nedvomno okrepil turistični promet. V Portorožu bo adaptiran v sklopu hotela pCENTRAL« objekt p J ADRANKA« in bo podjetje s tem pridobilo 18 sob & približno 40 posteljami. Finančno samostojni zavod Postojnska jama bo kupil dve novi električni lokomotivi za jamsko železnico. Vzporedno z izgradnjo turističnih kapacitet bo treba posvetiti več pozornosti tudi pomorskim zvezam z manjšimi obalnimi in izletniškimi ladjicami, ker so sedanje zveze predvsem med Koprom in Ankaranom slabe, kar povzroča nezadovoljstvo in prav gotovo slabo vpliva na razpoloženje gostov, ki se teh morskih zvez poslužujejo. Sama kopališča so tudi dokaj zanemarjena, kar prav gotovo ne pripomore k boljšemu slovesu in povečanemu dotoku gostov v naše kraje. Z nekaj finančnimi sredstvi in malo dobre volje se bo nedvomno doprineslo h kulturnemu napredku te važne panoge v našem gospodarstvu. Družbeni proizvod bo narastel v primerjavi s preteklima dvema letoma za 7,4 % nasproti letu 1956 in 21 % nasproti 1955. letu kot posledica boljše notranje organizacije v posameznih obratih, zmanjševanja rezerv pri nakupu blaga in materialnih stroškov in delnim znižanjem cen nekaterim usiugam. Plače se -bodo povečale za 7,6 % in 10 % nasproti prejšnjima letoma. Spričo stanja v kvalifikaciji gostinskega kadra bo potreba poskrbeti za vzgojo novega in strokovno izpopolnjevanje že obstoječega kadra. Zaradi močnega inozemskega turizma mora biti kader že sploh na višji stopnji kvalifikacije. Nad vse važno vprašanje v gostinstvu in njegovem poslovanju pa je način nagrajevanja. Dosedanji sistem nagrajevanja ni učinkoval na večjo storilnost gostinskega osebja. Zato je potrebno razširiti način plačevanja, kakršnega so uvedla koprsko podjetje p TRIGLAV« in nekatera postojnska, tudi na ostala podjetja, to je obračunavanje plač z ozirom na ustvarjeni promet posameznikov. Plačilo osebja po delovnem učinku vpliva spodbudno na posameznika, kar se odraža v samem odnosu osebja do gostov in zainteresiranosti kolektiva za urejenost podjetja in naprav, ki so potrebne za nemoteno poslovanje. Glede na to, da predstavlja gostinstvo v našem okraju eno izmed najvažnejših panog gospodarstva, morajo občine proučiti in z družbenimi plani utrditi vse možnosti za ohranitev, izboljšanje in nadaljnji porast prometa v gostinstvu, nastopati proti neupravičenemu navijanju cen pri hrani in pijači ter posvetiti vso pozornost odnosu zaposlenega osebja do dela v podjetju in njegovi imovini. Le tako bo zagotovljen uspeh v posameznih podjetjih in v celotni panogi. IX. poglavje OBRT Skupna vrednost celotne obrtne dejavnosti bo znašala v letu 1957 v primerjavi z realizacijo v 1. 1956 in 1955: v 000/d-in Osnovni pokazatelji Realizacija v letu 1955 Ocena realizacije 1956 (1955=100) Plan za leto 1957 iznos iznos % 56/55 iznos % 57/55 % 57/56 Celotni dohodek 1,763.803 1,889.997 111 1,964.880 115 104 Družbeni proizvod 465.745 541.252 116 621.606 133 115 Plače po TP 177.779 207.552 117 220.913 124 106 Dobiček 152.998 151.700 86 171.794 112 130 Iz tega sledi, da se bo ta povečala za 15 % v od- Da bi se uspešno izvršile predvidene planske na- nosu na leto 1955 in za 4 % v odnosu na doseženo v letu 1956. Izboljšana organizacija dela in sredstva, investirana posebno v večjih obratih splošno družbenega sektorja, so znatno prispevali k napredku te panoge na našem področju, in to ne samo po fizičnem obsegu, temveč tudi v strukturi proizvodnje. V obmorskih krajih se bo začela obnavljati uslužnostna obrt, ki je z odhodom optantov skoraj popolnoma odmrla. Značilno je, da se pri tem uveljavlja v največ ji meri splošno družbeni sektor. loge, bo potrebno: — nadaljevati z organizacijsko in gospodarsko konsolidacijo že obstoječih obratov in delavnic, zlasti splošno družbenega sektorja; — obdavčitev usmeriti na način, da bodo vsi obrati sorazmerno obremenjeni, s čimer bodo dani pogoji za zdravo in solidno konkurenco, obenem pa predvideti možnosti za razvoj nerazvitih vej uslužnostne Izboljšanje stanja v tej dejavnosti nam potrjujejo primerjave nekaterih najvažnejših pokazateljev plana za leto 1957 v odnosu na rezultate, dosežene v letu 1955 in 1956, kot je prikazano v gornji tabeli. Tako je družbeni proizvod v letu 1957 za 15 % odnosno 83 % večji od doseženega v letih 1956 in 1955. Pri tem se bodo plače povečale za 24 % odnosno za 6 % nasproti doseženim v letu 1955 in 1956. Povečani družbeni proizvod bo torej imel odraz predvsem v dobičku, ki bo v letu 1957 za 12 % odnosno za 30 % večji, kot dosežen v prejšnjih dveh letih. Vendar se skoraj celotni del dobička predvideva v proizvodni obrti, ne pa pri uslužnostnih delavnicah, katere bodo morali občinski ljudski odbori in Obrtna zbornica v letu 1957 intenzivneje razvijati, da bi pokrili potrebe prebivalstva po raznih obrtnih uslugah. obrti, zlasti na podeželju; — osnovati nove obrate in delavnice tam, kjer obstoja osnova za to, posebno v tistih strokah dejavnosti, ki sploh še niso zastopane ali pa so kapacitete obstoječih še nezadostne. Naloga in smisel obrtništva je v dopolnjevanju industrijske proizvodnje z uslugami in izdelki, ki jih ta ne nudi potrošnikom; — da bo trgovska mreža imela stalno v zalogi polizdelke in izdelke, potrebne obrtniku, v dovoljnih količinah in ustrezni izbiri. S preskrbo s surovinami so velike težave, ker posamezni obrati in delavnice ne razpolagajo z obratnimi sredstvi, ki bi jim dovoljevala imeti v zalogah znatnejše količine. Ta problem bo morala zadovoljujoče in čimprej rešiti trgovina ; Štev. 11 * 23. marca 1957 URADNI VESTNIK Stran 71 — vložiti več sredstev v nabavo opreme in orodja. Strojni park, v kolikor obstoja, je v večini primerov zastarel in izrabljen. V mnogih primerih je način dela zelo primitiven in brez pomagal, ki j.ih nudi sodobna tehnika za posamezne dejavnosti. Pri tem si bo treba prizadevati, da se ta sredstva investirajo prvenstveno za odstranitev ozkih grl ter povečanje količinske in kakovostne proizvodnje na podlagi čim večje rentabilnosti. Pravilno je, da se sredstva, ki nastanejo v obrti, porabijo izključno za to panogo; — delati na kvalifikacijski osposobitvi obrtnega kadra. V preteklem letu so bili sicer doseženi v tem pogledu precejšnji uspehi, posebno kar zadeva povečanje števila vajencev. V letu 1957 bo treba v večji meri poudariti vprašanje strokovne vzgoje obrtnikov; — z organizacijsko utrditvijo Obrtne zbornice se bo nudila posameznim obratom in delavnicam boljša pomoč in ožja povezava. To bo osnova za doslednejše in metodološko pravilnejše reševanje kompleksne problematike te dejavnosti, ki je za področje našega okraja povsem posebna; — za kar najbolj smotrni razvoj obrtništva bo v letu 1957 napravljena kompleksna -in analitska študija dosedanjega razvoja in sedanjega stanja celotnega obrtništva na našem področju. X. poglavje KOMUNALNA IN PROSVETNA DEJAVNOST Skupni obseg storitev komunalnih in časopisno-založniških podjetij ter kino podjetij za leto 1957 je predviden na 700 milijonov 650 tisoč dinarjev ali za 8 % manjši kot v letu 1956 oziroma 10,7 % večji kot v letu 1955. Skupni družbeni proizvod bo znašal 206.297 tisoč dinarjev ali za 11,5 % manjši kot v letu 1956, oziroma za 27,4 % večji kot v letu 1955. Na noveliranje celotnega dohodka .in družbenega proizvoda v posameznih letih vpliva realizacija bivšega podjetja jt-LIPA" v Kopru. To podjetje opravlja poleg časopisno založniške dejavnosti ter tiskarske dejavnosti dobršen del uvoznih trgovskih poslov. Zaradi konjunkture tržišča je podjetje doseglo v posameznih letih večje ali manjše finančne uspehe. Pretežni del družbenega proizvoda, predvidenega v letu 1957, bo dosežen v podjetju ^PRIMORSKI TISK" v Kopru (38,8 %) in podjetju RIŽANSKI VODOVOD v Kopru (20,4 %). Gibanje najvažnejših elementov strukture cene v letih 1955 do 1957 je tako: Celotni dohodek Družbeni proizvod v 000/din Plače Dobiček 1955 633.099 161.904 48.626 66.713 1956 761.513 230.585 58.179 87.210 1957 700.650 206.297 60.810 52.828 1955=100 1956 120,3 142,4 119,6 130,7 1957 110,7 127,4 125,0 79,2 1956=100 1957 92,0 89,5 104,5 60,6 Pekarske storitve so v glavnem predvidene na ravni leta 1956 in trenutna zmogljivost pekarn zadošča potrebam. Pekarska podjetja pa morajo v okviru svojih možnosti izboljšati kvaliteto kruha in drugih pekarskih izdelkov ter še nadalje v okviru razpoložljivih finančnih sredstev tehnično in higiensko izboljšati ureditev svojih obratov in poslovnih prostorov. Od podjetij, ki proizvajajo plin, bo v letu 1957 obratovala le Plinarna v Izoli. Plinarna v Piranu je zaradi večjih okvar na gasometru — kar hi zahtevalo znatne investicije — v II. polletju 1956 po sklepu Občinskega ljudskega odbora Piran prenehala z obratovanjem. Cena plina Plinarne v Izoli se bo povečala v letu 1957 za gospodarske organizacije od dosedanjih 65 na 90 dinarjev za m^. Ta cena je v skladu s cenami ostalih plinarn v naši državi. Plinarni bo omogočeno boljše vzdrževanje obstoječega plinskega omrežja in nemoteno finančno poslovanje. Potrošnja vode na obalnem področju se v letu 1957 ne bo bistveno povečala. Trenutna zmogljivost vodovodnih rezervoarjev oziroma virov vode ni v stanju dajati večje količine vode. Sprememba tarife vode v letu 1956 je imela za posledico, da so potrošniki vode, zlasti pa privatni sektor, prešli k splošnemu varčevanju z vodo, vendar je omejitev uporabe vode v letnih časih imela negativne posledice v kmetijski proizvodnji. Problem oskrbe z vodo nastopa zlasti v občini Piran, v manjši meri pa v občini Izola in Koper. Zaradi takega stanja na področju oskrbe z vodo naj bi se v letu 1957 izvedle razne sondaže, vrtanja in poiskalo vire vode ter pripravilo program za rekonstrukcijo vodovoda in za novogradnje. Da bi vodovodno podjetje zmoglo to nalogo, se priporoča Občinskemu ljudskemu odboru v Kopru, da v svojem družbenem planu za leto 1957 to podjetje oprosti, oziroma mu prepusti vse dajatve, ki jih je dolžno dajati družbi (obresti od osnovnih sredstev, ustrezni zvezni davek na dobiček in ostanek dobička po izločitvi obveznosti po zakonu in dela za plače s pripadajočimi prispevki). Tako dobljena sredstva bo moralo podjetje uporabiti v sporazumu s predstavniki prizadetih občin izključno za raziskovalna dela in globinska vrtanja ter eventualno rekonstrukcijo, ki bi prišla v poštev že v letu 1957, S 1. januarjem 1957 je bilo ustanovljeno tnovo časopisno - založniško podjetje ^PRIMORSKI TISK« v Kopru, ki združuje bivšo tiskarno a JADRAN", časo-pisno-založniško podjetje ^SLOVENSKI JADRAN" v Kopru ter ^PRIMORSKO ZALOŽBO LIPA" v Kopru. Družbeni proizvod tega podjetja kot celote se v letu 1957 ne bo povečal kljub povečanju kapacitet tiskarskih strojev in postavitvi novih naprav za citnkogra-fijo, zaradi izpada nekaterih uvoznih kompenzacijskih poslov. To se bo močno poznalo na realizaciji dobička. Normalno obratovanje tiskarne in cinkogra-fije s povečano zmogljivostjo v novih prostorih je predviden šele v IV. tromesečju 1957. Njene storitve se bodo tako povečale za 1,5-krat v primerjavi z 1. 1955. Da bi se vskladilo poslovanje podjetij za predvajanje filmov z zakonskimi predpisi, je predvidena v letu 1957 reorganizacija filmskih podjetij na področju občine Koper, Piran in Izola. Proučiti je možnost, da se vsi kinoobrati združijo v podjetje *GLO-BUS'< v Kopru. Obrati v Izoli, Kopru in Piranu bi imeli še naprej samostojne obračune. Večjih investicij v tej dejavnosti ne bo, razen manjše ureditve, ki bo napravljena z lastnimi sredstvi podjetja. Potrebno je, da podjetje ^GLOBUS" in Občinski ljudski odbor v Kopru pripravita vse potrebno, da se ob danih pogojih začne z gradnjo kinodvorane v Kopru. Skupna sredstva, s katerimi bodo razpolagala komunalna in časopisno-založniška podjetja ter kino podjetja v letu 1957 za investicije (brez prenosa iz prejšnjih let in amortizacije), znašajo 50.800 dinarjev. XI. poglavje INVESTICIJE Obseg investicij je bil v letu 1956 za 16 % manjši od obsega v letu 1955. Ravni investicij za leto 1957 še ni mogoče določiti, ker še niso odobrene investicije iz splošnega in republiškega investicijskega sklada. Glede na že odobrene tranše posojil za leto 1957 in glede na možnosti sodelovanja na natečajih predvidevamo, da bo ta raven vsekakor višja od leta 1956. Na podlag: izkoriščenih investicijskih sredstev do 31. 13. 1956 je bila napravljena naslednja ocena letne realizacije bruto investicij (vzdrževanje osnovnih sredstev ni upoštevano); Stran 72 URADNI VESTNIK Štev. H * 22. marca 1957 v 000 000/din 1955 Struktura 1956 Struktura VSE INVESTICIJE SKUPAJ 5075 100 4288 100 Struktura po panogah: Gospodarske investicije 3528 70 3193 75 Industrija 1126 22 1334 31 Kmetijstvo — ribištvo 348 7 683 16 Gozdarstvo 81 2 92 2 Gradbeništvo 110 2 24 1 Promet 1172 23 793 18 Trgovina 316 6 129 3 Gostinstvo 189 4 71 2 Obrt 187 4 67 2 Negospodarske investicije 1547 30 1095 25 Stanovanjska komunalna dejavnost 1254 25 765 18 Kultumo-socialna dejavnost 271 5 311 7 Ostalo 22 — 19 " Struktura po virih finansiranja: Zvezna sredstva 1384 27 1557 36 Republiška sredstva 359 7 401 9 Okrajna sredstva 2940 40 240 6 Občinska sredstva 425 9 738 17 Lastna sredstva podjetij in zavodov 867 17 1352 32 V letu 1956 so sicer znašale investicije iz proračunov in lastnih sredstev investitorjev ter vsa odobrena posojila iz investicijskih skladov 4.622 milijonov denarjev, vendar bo po grobi oceni od tega zneska 334 milijonov dinarjev posojil ostalo neizkoriščenih. Ta znesek bodo investitorji uporabili v 1. 1957. V letu 1956 je bila spremenjena tehnična struktura investicij. Vrednost gradbenih del je bila za približno eno milijardo dinarjev nižja nasproti vrednosti v letu 1955. Iz splošnega investicijskega sklada so za 1. 1957 že odobrene tranše posojil za industrijo v višini 932 milijonov dinarjev (»TOMOSc v Kopru 700 milijonov dinarjev, ^LESONIT" v Ilirski Bistrici 136 milijonov dinaTjev in Razdelilna postaja v Divači 96 milijonov dinarjev). Iz republiškega investicijskega sklada je za industrijo zagotovljenih že 62,5 milijonov dinarjev novih sredstev (sodelovanje pri finansiranju rekonstrukcije ^LESONIT* 58,5 milijonov dinarjev in tran-Ša za RJAVORt< štiri milijone dinarjev). Za kmetijstvo je za leto 1957 predvidenih več sredstev za investicije kakor v letu 1956. Poleg večjih možnosti za najetje posojil, lei jih imajo kmetijska posestva in zadruge, se zlasti računa tudi na odobritev posojila iz splošnega investicijskega sklada za finansiranje v letu 1957 predvidenega programa melioracij. Na račun že odobrenega posojila iz splošnega investicijskega sklada bodo letos začeli z gradnjo treh tramperjev za podjetje ^SPLOŠNA PLOVBA PIRANa. V okrajnem investicijskem skladu bo po odbitku predpisanih omejitev in udeležbe republiškega investicijskega sklada na razpolago za gospodarske investicije 292 milijonov dinarjev. Od tega zneska se mora uporabiti izključno za kmetijstvo 17 milijonov dinarjev. To je znesek, ki se bo oblikoval iz nabrane zem-ljarine in dohodnine iz kmetijstva. Razpoložljiva sredstva v okrajnem investicijskem skladu bodo v prvi vrsti uporabljena za kritje tistih obveznosti iz leta 1956, ki izvirajo iz prekoračitve odobrenih investicij in nenamenske uporabe določenih bančnih, obratnih in drugh sredstev za finansiranje investicij. Preostali znesek bo na razpolago skoraj izključno za garancijske pologe in sodelovanja pri odobrenih posojilih iz splošnega investicijskega sklada. Pologe in sodelovanja bodo odobravana predvsem za rekonstrukcijo in kmetijske investicije, in sicer v primerih, ko investitorji in občine ne bodo razpolagali z zadostnimi lastnimi sredstvi. V občinskih investicijskih skladih bo po odbitku predpisane omejitve na razpolago za Investicije 152 milijonov dinarjev. Od tega zneska se bo smelo upo- rabiti izključno za kmetijstvo 20 milijonov dinarjev, to je znesek, ki se bo oblikoval iz nabranih obveznih občinskih doklad iz kmetijstva in taks ter izključno za investicije v trgovini 11 milijonov dinarjev, to je znesek, ki se bo oblikoval iz vplačil 50 % sredstev za samostojno razpolaganje trgovskih podjetij in trgovin. Priporoča se občinskim ljudskim odborom, da uporabijo za napredek vasi več kakor 20 milijonov dinarjev, tudi glede na to, da je bilo v letu 1956 odobrenih za kmetijstvo le 20 % tistih sredstev, ki so bila s predpisi določena izključno v ta namen. Občinski investicijski skladi naj se uporabljajo za reševanje najbolj perečih drobnih problemov investicijske graditve v kmetijstvu, trgovini, gostinstvu, obrti lin komunalni dejavnosti, ker se tudi vsa razpoložljiva sredstva v glavnem oblikujejo le iz teh panog. Sredstva investitorjev in sredstva okrajnega investicijskega sklada ne bodo krila potrebnih zneskov za garancijske pologe in za sodelovanje pri vseh predvidenih posojilih iz splošnega investicijskega sklada. Zato je potrebno, da se tudi sredstva občinskih investicijskih skladov prvenstveno uporabijo za garancijske pologe in sodelovanja, in sicer pri posojilih, ki bodo odobrena navedenim gospodarskim panogam, posebno pa kmetijstvu in zadružrHštvu. Dotok sredstev v občinske kreditne sklade za zidanje stanovanjskih hiš se bo poveča! v primerjavi z letom 1956 za 9 % in bo znašal 415 milijonov dinarjev. Ob upoštevanju neizkoriščenih sredstev iz preteklih let ter lastnih sredstev, ki jih morajo vložiti investitorji, je predvideno, da bo za stanovanjsko graditev letos na razpolago, brez pričakovanega posojila iz republiškega stanovanjskega sklada, nad 600 milijonov dinarjev. Glede na pereče stanovanjske probleme v okraju na splošno, še zlasti pa v Kopru samem, ta sredstva ne bodo zadostna. Pričakujemo, da bodo gospodarske organizacije letos namenile stanovanjski graditvi več sredstev iz skiadov za samostojno razpolaganje. Tako naj podjetje ^TOMOSa v Kopru uporabi dobiček, ki ga bo ustvarilo kot proizvodni obrat v izgradnji, predvsem za stanovanjsko graditev. Investicije iz lastnih sredstev investitorjev bodo približno za 8 do 10 % večje od leta 1956. Na razpolago bo manj sredstev za zdravstvene namene iz presežka dohodkov Zavoda za socialno zavarovanje, z manjšimi sredstvi za investicije pa bodo razpolagala tudi nekatera industrijska podjetja, ki so v letu 1956 bila še v izgradnji ali v poizkusnem obratovanju in bodo v letu 1957 začela z redno proizvodnjo. Z večjimi lastnimi sredstvi pa bodo zlasti razpolagala ribiška podjetja in v manjši meri tudi kmetijske zadruge. Štev. 11 * 22. marca 1957 URADNI VESTNIK Stran 73 Računamo, da bodo celotne investicije iz lastnih sredstev investicijski in amortizacijski skladi) v ribištvu znašali v letu 1957 60 milijonov dinarjev in pri kmetijskih zadrugah 145 milijonov dinarjev. Pomembni bodo tudi investicijski skladi podjetij cestnega prometa, ki bodo v letu 1957 znašali približno 90 milijonov dinarjev. Proračunske negospodarske investicije se bodo znatno povečale v primerjavi z letom 1956 in bodo znašale 200,822.000 dinarjev. Od tega zneska odpade 86 milijonov dinarjev na gradnjo osnovnih šol v Kopru in Izoli ter gimnazije v Sežani. Gornji znesek negospodarskih investicij ne vsebuje proračunskih investicij občin, ki v okrajnem družbenem planu niso zajete, ker se bodo oblikovale iz fakultativnih dohodkov občin, zaradi povečane stopnje občinskih doklad nasproti obvezni stopnji in iz drugih virov. Iz republiških sredstev je v višini 148 milijonov dinarjev zagotovljen znesek za nadaljevanje gradnje ceste Senožeče—Koper. Pri uporabi investicijskih sredstev, s katerimi razpolaga v letu 1957 Okrajni ljudski odbor Koper, se bo zagotovilo tako usmeritev v investicijski politiki, ki bo v skladu s perspektivami razvoja tega področja ter odločilnega pomena za gospodarski razvoj okraja in za izboljšanje življenjske ravni prebivalstva. To bo najučinkoviteje doseženo s tem, da se bo z garancijskimi pologi in sodelovanji omogočilo izkoristiti vse možnosti investiranja iz splošnega investicijskega sklada. Zato bodo morala bti sredstva iz lokalnih družbenih investicijskih skladov uporabljena predvsem v ta namen. Posebno skrb pa morajo investitorji in komisije za revizijo programov posvetiti izdelavi ekonomsko dobro utemeljenih investicijskih programov. II. del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVEDBO DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA KOPER XII. poglavje AMORTIZACIJA 1. Kmetijsko posestvo Prestranek obračunava amortizacijo za vzdrževanje hlevov in drugih poslopij v višini zneska, potrebnega za vzdrževanje. 2. Kmetijsko posestvo Zabiče, Mala Bukovica, Landol, Hrašče, Odolina', Škocjan :in Kmetijska zadruga Orehek, Gabrovica in Gornja Branica, ki so v poizkusnem obratovanju, obračunavajo 50 % predpisane amortizacije. XIII. poglavje ZEMLJARINA L Kmetijska posestva, ribiška podjetja ter splošne kmetijske zadruge vplačujejo zemljarino po stopnji 13 % katastrskega dohodka. 2. ' Podjetja iz prejšnjega odstavka vplačajo v okrajni investicijski sklad 50 % predpisane zemlj arine. Ostali del vnesejo v svoj investicijski sklad. XIV. poglavje UPORABA INVESTICIJSKIH SKLADOV SPLOŠNIH KMETIJSKIH ZADRUG Splošne kmetijske zadruge morajo uporabiti odstopljeni zvezni davek na dobiček po gospodarskih programih, ki jih odobravajo organi okrajne zadružne zveze XV. poglavje FORMIRANJE SREDSTEV ZA SAMOSTOJNO RAZPOLAGANJE 1. Gospodarske organizacije formirajo sredstva za samostojno razpolaganje od skupnega zneska sredstev za družbene investicijske sklade iz srestev za samostojno razpolaganje v višini 35 odstotkov. 2. Trgovska in gostinska podjetja ter gostišča (razen rajo sredstva za samostojno razpolaganje gospodarske organizacije s področja: a) industrije in rudarstva: Elektro Koper in Sežana, Arrigoni in Iris Izola. De Langlade Koper, Mlekarna Sežana, Tovarna mesnih izdelkov Postojna in Zadružnik ILirska Bistrica 40 % b) gozdarstvo: Gozdno gospodarstvo Postojna 30 % c) promet: Slavnik in Intereuropa Koper, Transport Ilirska Bistrica, Avtoprevozništvo Postojna, Avtoprevoz Sežana in Primorje Piran 40 % Splošna plovba Piran 30 % d) obrt: Obrtno podjetje Začimba 30 % druga obrtna podjetja 40 % e) komunalna prosvetna dejavnost: Casopisno-zajožniška podjetja, podjetja za predvajanje filmov, komunalna podjetja 40 % 3. Od skupnega dobička iz dejavnosti nege, gojitve in varstva gozdov plača Gozdno gospodarstvo Postojna po izločitvi obveznosti po zakonu in dela za plače delavcev in uslužbencev iz dobička 25 % v okrajni investicijski sklad. Preostali znesek vnese podjetje v svoj sklad za samostojno razpolaganje. 4. Trgovska in gostinsk apodjetja ter gostišča (razen zunanje trgovine) oblikujejo sredstva za samostojno razpolaganje v odstotku od prometa, in sicer: a) trgovska podjetja in trgovine s kmetijskimi proizvodi 0,5 % b) trgovska podjetja in trgovine z industrijskim biagom 0,25 % c) trgovska podjetja za promet z nafto in naftnimi derivati 1,50 % d) hotel Palace, Helios, Central — Portorož, Metropol Piran, Triglav Koper in Trir-glav Sežana, Galeb Koper, Javornik Postojna in Zora Izola 1,0 % f) druga gostinska podjetja in gostišča l,50"/ó XVI. poglavje RAZDELITEV PRORAČUNSKIH DOHODKOV MED OKRAJEM IN OBČINAMI 1. a) Od prispevka za proračun iz dobička gospodarskih organizacij, vključno prispevek J2 in PTT in del gozdne takse za proračun družbenega in privatnega sektorja pripada: Stran 74 URADNI VESTNIK Štev. 11 * 32. marca 1957 del dobička za del gozdne takse proračun za proračun občini Divača 97 % 100 % občini Hrpelje 100 % 100 % občini 11. Bistrica 29 % 29 % občini Izola 93 % 100 % občini Koper 100% , 100 % občini Piran 36 % 100 % občini Pivka 14 % 14 % občini Postojna 5 % 5 % občini Sežana 81 % 100 % ib) Dohodnina vseh oblik po izločitvi obveznih skladov pripada 100 % občinskim proračunom; c) Prometni davek privatnikov ter prometni davek na vino in žganje pripada 100 % občinskim proračunom. Prometni davek od davčnih vrednotnic je dohodek okrajnega proračuna. Prometni davek na predelano grozdje podjetja VINO v Kopru gre v celoti v proračun občine Koper; d) Okrajni proračun v letu 1957 ni soudeležen na posebnem proračunskem prispevku od plač; e) Presežek planiranega dela dobička za proračun občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna pripada tem občinam. 2. Občinske takse za proračun, vplačane v letu 1957 na področju občine Divača, Hrpelje in Sežana, se delijo po naslednjem ključu: Divača 36 % Hrpelje 28 % Sežana 46 % 3. Občinske takse za proračun, vplačane v letu 1957 na področju občine Ilirske Bistrice, Pivke in Postojne, $e delijo po naslednjem ključu: Ilirska Bistrica 35 % Pivka 17 % Postojna 48 % XVII, poglavje DOLOČITEV KOLIČIN LESA ZA POSEK V LETU 1957 1. Za leto 1957 se določajo v gozdovih Gozdnega gospodarstva Postojna in ostalih gozdovih splošnega ljudskega premoženja za posek naslednje količine stoječega lesa: Občina Skupaj sečnja gozdov Vrsta iglavcev drevja listavcev m s Vrsta sečnje Jamski in celulozni drttž. plan podež. potrebe les Divača 920 660 260 605 315 405 Hrpelje 2.195 615 1.580 685 1.510 325 Ilirska Bistrica 29.555 13.770 15.785 23.430 6.125 4.580 Izola — — — — — — Koper 500 200 300 150 350 130 Piran — — — — — — Pivka 11.788 9.004 2.784 9.798 1.990 3.008 Postojna 24.254 15.763 8.491 19.919 4.335 3.809 Sežana 988 588 400 473 515 343 Skupaj 70.200 40.600 29.600 55.060 15.140 12.600 2. Za leto 1957 se določajo v gozdovih zadružnega in privatnega sektorja za posek naslednje količine lesa: Divača 6.430 800 5.630 1.370 5.060 400 Hrpelje 4.900 100 4,800 1.610 3.290 10 11. Bistrica 14.200 5.150 9.950 6.710 7.490 1.340 Izola 130 — 130 — 130 — Koper 2.400 30 2.370 —, 2.400 — Piran 260 — 260 — 260 — Pivka 16.080 10.330 5.750 i 0.650 5.430 2.630 Postojna 12.300 7.500 4.800 7.680 4.620 1.820 Sežana 2.000 90 1.910 20 1.980 — Skupaj 58.700 24.000 34.700 28.040 30.660 6.200 — del dobička za proračun — del gozdne takse za proračun družbenega in privatnega sektorja — dotacija republiškega proračuna Proračunski dohodki bodo uporabljeni v naslednje namene: — administrativni izdatki — dotacije skladom — negospodarske investicije — dotacije občinam od tega občini Hrpelje 168,538.600 din 60,834.000 din 602,000.000 din 651.678.000 din 59.500.000 din 200.822.000 din 18.521.000 din 18,521.000 din 2. Formiranje okrajni skladov: XVIH. poglavje Okrajni investicijski sklad SREDSTVA PRORAČUNA IN SKLADpV OKRAJA KOPER 1, V letu 1957 bo razpolagal okraj Koper s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov v znesku 930,521.000 dinarjev. Ta sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov: — prometni davek na davčne nice — državne takse — dohodki uradov in ustanov — ostali proračunski dohodki vrednot- 8,800.000 din 62.188.000 din 4,000.000 din 24.161.000 din Okrajni investicijski sklad bo znašal v letu 1957 365,554.000 din .in sicer iz naslednji virov: — 15 % kmečke dohodnine 20,076.000 — 50 % predpisane zemljarine kmetijskih posestev, kmetijskih zadrug 1,198.000 — 50 % družbenega investicijskega sklada 79,760.000 — okrajne anuitete 252,060.000 — ustrezni zvezni davek trgovine na drobno in gostin- stva 12,460.000 Štev. 11 * 22. marca 1957 URADNI VESTNIK Stran 75 Okrajni kmetijski sklad Okrajni gozdni skiad Okrajni sklad za pospeševanje kmetij- stva bo znašal v letu 1957 27,704.000 Sredstva bodo formirana od: — takse na delovno živino in pse 6,300.000 — 50 % od taks na živ. potne liste 550.000 — 50 % od taks na hibridne vinograde 86000 — 55 % od taks na kmetijske stroje in naprave 811.000 — 55 % od taks na melj avo žita 4,957.000 — dotacija okraj, proračuna 15,000.000 Okrajni cestni skiad Okrajni cestni sklad bo znašal v 1. 1957 32,546.000 di Sredstva bodo formirana od: — 70 % taks na vprežna vozila 14,296.000 — kazni za prometne prekrške 2,200.000 — dohodkov od prodaje trave itd. ob cestah III. reda 50.000 — dotacija okraj, proračuna 16,000.000 Okrajni gozdni sklad s 5 % udeležbo republike bo znašal v letu 1957 141,000.000 din Sredstva bodo formirana od: — dela gozdne takse za nego, gojitev in varstvo gozdov ter investicij v gozdarstvu 141,000.000 Okrajni gasilski skiad Okrajni gasilski sklad bo znašal v letu 1957 6,567.000 din Sredstva bodo formirana od: — 2 % kmečke dohodnine 2.677.000 — 2 % ostale dohodnine 1,390.000 — 4 % premij pož. zavarovanja 2,500.000 Okrajni vodni sklad Okrajni vodni sklad bo znašal v 1.1957 20,000.000 din Sredstva bodo formirana z dotacijo okrajnega proračuna. XIX. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1957. Štev. 2940/3 Koper, dne 1. marca 1957. Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r. Odlok o proračunu okraja Koper (okrajnem proračunu) za leto 1957 Na podlagi 9. in 26. člena Statuta okraja Koper ter 42. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13/56) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 1. marca 1957 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OKRAJA KOPER (OKRAJNEM PRORAČUNU) ZA LETO 1957 1. člen Okrajni proračun za leto 1957 s posebnimi prilo- gami obsega: I. okrajni proračun z dohodki v znesku...................... . 930,521.000 din in izdatki v znesku...................... 930,521.000 din H. predračune finačno samostojnih zavodov z dohodki v znesku....................... 373,875.000 din z izdatki v znesku....................... 412,904.000 din in s primanjkljajem v znesku .... 39,029.000 din IH. predračune proračunskih skladov z dohodki v znesku....................... 383,557.000 din z izdatki v znesku....................... 423,057.000 din in s primanjkljajem v znesku .... 39,500.000 din 2. člen Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 39,029.000 din se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna. 3. člen Primanjkljaji v predračunih skladov v skupnem znesku 39,500.000 din se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna. 4. člen Neplanirani presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov se porazdelijo na okrajni proračun in na sklade finančno samostojnih zavodov z zaključnim računom o izvršitvi okrajnega proračuna za leto 1957. Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora je pooblaščen, da finančno samostojnim zavodom, ki bodo po svojem zaključnem računu za leto 1957 dosegli presežek dohodkov nad izdatki, dovoli, da vplačajo v svoje sklade del doseženega planiranega presežka ter del presežka, ki so ga dosegli po prizadevanju delovnih kolektivov ali z uspešno organizirano izvršitvijo svojih nalog, ter da določi odstotek iz tega dela presežka, ki se vplača v posamezne sklade. Za sklad za nagrade se lahko porabi največ ena dvanajstina rednih osebnih izdatkov, ki so bili izplačani v letu 1957, toda ne več kot 50% tistega dela presežka, za katerega dovoli Svet za družbeni plan in finance OLO, da se vplača v sklade. To dovoljenje lahko izda Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora šele po pregledu zaključnega računa finančno samostojnega zavoda za leto 1957. Zoper odločbo sveta je dovoljena v 15 dneh po prejemu odločbe pritožba na okrajni ljudski odbor. Za razdelitev presežka dohodka nad izdatki, ki ga dosežejo finančno samostojni zdravstveni zavodi, veljata odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ št. 14-85/1953) in odredba Stran 76 URADNI VESTNIK Štev. 11 * 32. marca 19S? o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS št. 16-74/1956). 5. člen Predračune okrajnih organov in zavodov, ki bodo v letu 1957 na novo ustanovljeni, potrjuje okrajni ljudski odbor. 6. člen Nastavitve pri okrajnih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se lahko izvršijo samo po prejšnji pritrditvi Sveta za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora. 9. člen Iz kreditov, ki so v predračunih okrajnih organov in zavodov določeni za prispevek za socialno zavarovanje, se ne smejo brez soglasja Sveta za družbeni plan in finance s prenosom (virmanom) povečati krediti, ki so dovoljeni za osebne izdatke. 10. člen Sredstva, ki jih vrnejo zavodi za socialno zavarovanje po 24., 26, in 29, členu zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev na posamezne pozicije osebnih izdatkov v predračunih okrajnih organov in zavodov, se ne smejo uporabiti brez soglasja Sveta za družbeni plan in finance. 7. člen Krediti, ki so v predračunih okrajnih organov in zavodov določeni za honorarje in posebne dodatke, se brez dovoljenja Sveta za družbeni plan in finance ne smejo virmirati. 8. člen Okrajni organi in zavodi smejo porabiti do 80o/o sredstev, ki so določena v njihovih predračunih na partiji osebnih izdatkov za honorarje. Za izplačila, ki presegajo znesek iz prejšnjega odstavka, je potrebno poprejšnje dovoljenje Sveta za družbeni plan in finance. 11. člen Z rezervo, ki je določena v predračunih posameznih proračunskih skladov, sme razpolagati upravni organ sklada samo po prejšnji pritrditvi Sveta za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora. 12. člen Ta odlok velja od dneva objave v "Uradnem vestniku okraja Koper«, uporablja pa se od 1. januarja 1957. Štev. 81/99 Koper, dne 1. marca 1957. Predsednik OLO Albin Dujc, 1 r. A Izdaja in tiska časopisno-založniško podjetje "Primorski tisk« — Ureja uredniški odbor OLO Koper Verdijeva ulica 10, telefon 205 — interno 3 — Odgovorni urednik Jože Ropotar