Edizionc per Testero — Inozemska izdaja Leto LXXI štev. 161 a V Ljubljani, v nedeljo, 18. julija I943-XXI SpeaizloB« fn »bbonamenfo postale foitouui plačan« « gotovini Prezzo • Cena L 0.80 Naročnina mesečna 18 Lir, za Inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, z* Inozemstvo 65 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnina ln 10.349 za interat«, Podrufalcal Novo mesto. Izključna poobln5?enlca za oglaSevnnfe MnTTjfinsVega ln tujega Izvora: llnione Pubblicita Italiana S. A. Milana Abbuauuculi: Met. 18 Lire Estero, me-•• 31 50 Lire Edizionc domenica. an-no 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C P.j Lubiana 10 650 pet gli nbhnnamenti, 10.349 per 1« in-■erzlonL Filiale I Noto m rito. Izhaja rsnk dan zjutraj raz« ponedeljka ln dneva po pntznUco. S Uredništvo In oprav«! Kopitarjev« 4, LJubljana. g | Bedazione, Amministrazinnei Kopitarjev« *, Lnbiano. | Conees*>!on*rfa Melnslva per ta pnbbTIrffil ifl provenienra italiani i Telefon 4001-4005, | ed estera: llnione Pubblicita Italiana S. A, Milana Vojno poročilo št. 1148 Srditi boji na Siciliji Sovražni rušilec in parnik potopljena Sestreljenih je bilo 34 sovražnih letal Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Tudi včeraj se je srdito bojevalo proti sovražniku na Siciliji in sicer zlasti v pokrajinah A gr i gen ta iu C a t a n i j c. Vkljub hudim napadom in visokim izgubam se sovražniku ni posrečilo doseči nadaljnjih uspehov. Letalski oddelki bojnih in napadalnih letal so prizadejali pri ponovnih napadih z nizkim poletom sovražnim četam hudo škodo v moštvu 111 vojnem gradivu. Torpedna lelala in bombniki osi so silovito napadali sovražne ladje na področju Capo 1 a s s e r o iu v bližini pristanišč Sir aru se m A u g u s t c. 7000 Ionski parnik, ki sc je vžgal, sc je potopil. Nemški lovci so nad Sicilijo sestrelili 1(, letal, od tega 12 šliriniotornih letal vrste »Literatura. Sovražni poleti nad Na pol i, Rari, Repgio Calabria in Messino niso povzročili pomembne škode; število žrtev je omejeno. Bombni napadi, med katerimi so bile vi/ene tudi /.ažigalne bombe, so bili izvedeni na Spe/, i jo in na kraje v L o m b n r d i j i in v E m i I i j i, toda niso bili obsežni. Sestreljenih je bilo od protiletalskega topniška iu lovcev vsega 18 letal iu sicer pet med Messino in K e g g i o Calabria tri v 15 a r i, sedem v Na poli j u , tri med V n r c -z o m in P a v i j o. Letala so ponoči preletela Rim in metala propagandne letake. V vodah vzhodne Sicilije so motorni torpedni čolni napadli naš lahki rušilec, ta pa je dva potopil in je opravil svojo nalogo, ne da bi imel kakšno škodo. Naša podmornico jc potopila sovražni ru-šjlcc. * Letalski poleti, omenjeni v današnjem vojnem poročilu, s<> med prebivalstvom povzročili naslednje do sedaj ugotovljene izgube: v Nn-poliju 22 mrtvih in TO ranjenih, v Bariju 5 ),.rlvi in 55 ranjenih, v Spe/.iji 6 ranjenih. Žrtve? v Messini in v Kcggio Calabria še ugotavljajo. Končno ugotovljeno število žrtev zaradi sovražnega napada ua Livorno znaša 252 mrtvih in 505 ranjenih. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1148: Med boji je kot junak v preteklih dneh pr.del luogotcneiitc general M. V. S. N. in bri-gadni general kraljeve vojske E ii r i c o F r a n-c i s c i. Poslan jc bil na otok, da bi prevzel važno poveljstvo in tako se je hotel podati v nnjsprediiejše vrste, da bi se točno poučil o položaju in da bi bolje vodil oddelke, ki so bili pod njegovim poveljstvom, v bitki; najpo-liosnejši duh junaškega vojaka in vdanega služabnika domovine in režima ga je, kakor vedno, silil tja, kjer je bila večja nevarnost iu tam je salva topništva odsekala živahno življenje. Ime Enrica Franciscijn se priključuje imenom tolikih generalov, ki so se v tej vojni žrtvovali na bojišču in katerim je njihov čin dajal predvsem prednost biti prvi v tveganosti in v b;tki in nuditi tako bleščeč vzgled izpolnjevanja dolžnosti do najvišje žrtve. •i Odbili sovjetski napadi pri Orlu Uničenih je bilo 251 boljševiških tankov in sestreljenih 80 letal Hitlerjev glavni stan, 17 julija; Vrhovno povclj-ništvo nemke vojske je objavilo danes i.aslcdnje poročilo: Medtem ko je včeraj bojno delovanje severno od Bjclgoroda popustilo, so trajali hudi obrambni boji na področju Orla dalje. Sovjetski napadi so bili po hudih in menjajočih se borbah odbiti. V cclotnein odseku jc bilo včeraj spet uničenih 251 oklepnih voz. Z ostale vzhodne iiontc poročajo o zaTrnitvi več napadov, ki so jih podpirala oklepna vozila in bojni letalci, tako proti vzhodni fronti k u b a n j s k c g a mostišča in več krajevnih napadov na bojišču ob M i u s u. Letalstvo je včeraj s posebnim uspehom obstreljevalo sovražnikove izhodiščne oostojankc in gibanja čet. V letalskih bojih in po zaslugi protiletalskega topništva jc bilo sestreljenih 80 sovjetskih letal. Na Siciliji sovražnik včeraj kljub večkrat ponovljenim močnim napadom, posebno na področju C a t n n i j c , ni mogel doseči nobenih omembe vrednih uspehov. Lovci in oddelki tor-pednih letal so prizadejali sovražniku v istih napadih hude izgube ter sestrelili nad Sicilijo 16 sovražnih letal. Vsega jc sovražnik v Sredozemlju včeraj izgubil 34 letal. V Mcsinskcm prelivu je prišlo včeraj do več bojev med nemškimi in angleškimi hitrimi čolni, v katerih je bil 1 angleški hitri čoln potopljen, drugi verjetno uničeni, še več drugih pa zažganin. Nemški in ilalijanski letalci so tudi včeraj uspešno dalje napadali izkrcevalno mornarico pred Sicilijo. Na morju pred Ymuidcnom so nemški čolni za zaščilo pristanišča zavrnili napad oddelka angleških hitrih čolnov. Sovražni torpedni čoln je bil tako hudo poškodovan, da sc lahko računa, da je izgubljen. Maloštevilna sovražna letala so preletela preteklo noč scvcmozapadno in južno državno ozemlje, pri čimer je nastala samo neznatna škoda. j Berlin, 17. juliju. AS. Kakor je objavilo že ''včerajšnje nemško vojno poročilo, «-"vjelske izgube v zadnjih dneh nad "500 tankov-'Dasi so vrgli v boj \ elike oddelke \oj>ke in izredno mnogo vojnih sredstev, se Sovjcloni ni i posrečilo doseči cil j in ta je bil zaustaviti ttein--ki protinapad pri Bjclgiirodu. Berlin. 17. julija. \S. D.NIL poroča, da so Sovjeti po dolgem odmoru včeraj napadli nemške postojanke ju/no od Schliisselburgn. Napad Sovjptov je pripravil hud topniški ogenj, naskok pa so izvedli trije sovjetski bataljoni. Odpor nemških čet pa je razbil vse tc poskuse in sovjetski napad se je ponesrečil. Nemci «o /ujeli mnogo ujetnikov lil zaplenili mnogo vojnega gradiva. Berlin, 17. julija. AS. Današnji berlinski listi pišejo o bojih na vzhodu in pravijo, da se bitka deli na tri središča. Prvo središče jc vzhodno od Orla, drugo zahodno od Bele in v okrožju Suhim-čev, kjer sovražnik zapleta v boj naskakovalnc oddelke. 1 udi v tem odseku se bojujejo mogočne motorizirane sile. Poseben pomen tc bitke pa je v tem. da so na obeh straneh vrgli v boj velike silo in ta bilka jc prva velika preizkušnja po zimskih bojih. Nemška obramba razbija sovjetske napade V Berlinu, 16. julija. Med Bjclgorodom in Or-iflom in šc dalje proli severu sc bitka bojnega materiala nadaljuje z vso silo med naraščajočim uničevanjem in grozotami. Zdaj so tudi vremenske nc-prilikc dodale svoje, topovsko grmenje se druži z gromom neviht in silnim treskanjem, vmes tuli vili,ir in pada ploha izpod neba. A vse tc prirodne sile niso mogle ustaviti besnenja bojev, le letalstvo jc bilo ovirano po neurju. Včeraj so boljševiki izgubili 336 tankov, število ki je bilo v prejšnjih bojih še večje in tc tojiko bolj občutno za sovražnika. Sovjetska rdeča armada je zmanjšala tudi rezerve pehote, a sovjetsko lelalotvo jc imelo razmeroma majhne izgube in sicer samo 70 letal, to je tretjina izgube preteklega torka. I ud* na zemlji so se boljševiški protinapadi po'e'!!i, kar jc omogočilo nemškim, motoriziranim oddelkom, da so utrdili in še razširili svoje krajevne pridobitve in zajeli s pomočjo osredotočenega napada žep, ki so ga tvorile mailine skupine sovražnika, katere so zastale v ozadju po napredovanju nemških armad v minulem tednu. Odlični uspehi proti sovražnim padalcem Nemški listi poveličujejo junaštvo italijanskih čet Berlin, 17. julija. AS. Berlinski li sti pišejo o bojih na Siciliji in podčrtavajo soglasno, da so boji srditi. Italijanske čete se s podporo nemških oddelkov žilavo in junaško bojujejo proli sovražnim naskakovalnim množicam. Listi poudarjajo, da jc bitka huda na področju pri Agrigentu, kjer sile osi zadržujejo srdite sovražne napade. Zlasti pa nemški listi popisujejo odlične uspehe italijanskih čet proti oddelkom padalccv, ki so pristali na tla pri Cataniji. Listi soglasno pišejo, da so se boji v zadnjih 48 urah razširili in so vedno bolj živahni. Budimpešta, 17. julija. AS. Madžarski ii-k zelo obširno piše o bojih na Siciliji in podčrtava junaštvo italijanskih in nemških čet. Angleška in ameriška propaganda piše in govori o tem, (In hočejo angleške in ameriške čete osvoboditi« Sicilijo, toda list >Mngiarors/uk« so vprašuje, za kakšno osvoboditev gre. Zdaj je na mestu razkrinkali namene s Sicilijo. Dailv Herald« je že pred 21 loti pisal in predlagal. da naj angleška vlada sklene napad na Italijo in odvzame Italiji Sicilijo. To bi bilo nujno potrebno za ohranitev popolne ringle-škc. premoči na Sredozemskem morju. Angie/i menijo, tla bi lahko danes to dosegli, to svoje dejanje pa prikrivajo z »osvoboditvijo«, tuiia Kako je potekala bitka pri lovi Seorgiji Veliki uspehi japonskega letalstva Tokio, I", julija AS. Na seji osrednjega odbora je govoril poveljnik Itaru Peširo. V svojem govoril je opisal potek bitke, ki se zdaj razvija v jiigo/.aliodnem delu Pacilika pri Novi Georgiji. Ituni Peširo, ki je član tiskovnega urada mornariškega ministrstva je povedal, da sta obe strani skušali s povečanimi roji letal uničiti nasprotnikove prometne zveze. O bitki na Novi Georgiji pa jc povedni: V mesecu juniju so japonske letalske sile razširile svoje operacije do letalskih oporišč na Novih llebridilt, pa tudi na otok Guadalcanal. Japonska letala so tudi napadala llusselove otoke. Prav tako so lelala bombardirala sovražne konvoje pri Minuli. Boji so vsak dan jiili hu jši in zjutraj, dne 30. junija je zahodno od Kendove priplul velik sovražni konvoj v spremstvu križark in rušileev. Po prvi bitki pri Salomonovih otokih je sovražnik svoje konvoje spremljal vedno z velikim brodovjem in to zlasti tedaj, kadar sc je hotel kje izkrcati. Tokrat so v sovražnem konvoju bile: tnnogo ladij, nn katerih je bilo izrednp mnogo umli-bijskilt avtomobilskih vozil in nad 2o zlomu Francije, /.a lo podpiranje je angleška Švedska noče biti presenečena Posebna navodila prebivalstvu za primer vdora Stockholm, 17. julija. Anglosaška propaganda spravlja tudi Švedsko v težak položaj. Propaganda namreč pripravlja možnost, da bi se na norveški obali ustvarilo zavezniško mostišče proti evropski trdnjavi. Švedska vlada je le dni objavila knjigo, ki obsega navodila moškemu in ženskemu prebivalstvu, kako se naj obnaša v primeru vojne. Ta knjiga ima naslov »V slučaju vojne« Oblasti bodo to knjigo razdelile vsem švedskim družinam. Naklada znaša 2,100.000 izvodov in prihodnji teden bo vsaka švedska družina zjutraj med dnevno pošto prejela to knjigo. Pisec knjige je princ Gustav Adolf, sin švedskega prestolonaslednika. Ta princ služi v švedski vojski in ima čin majorja pri švedskem glavnem stanu. Glavni cilj tc knjige je, poučiti prebivalstvo o vsem, kar mora vedeti za obrambo domovine v vsakem položaju. V uvodu stoji, da sta švedska država in švedski narod čvrsto in soglasno odločena braniti svo- bodo in neodvisnost domovine proti vsakemu napadalcu in ta dolžnost zahteva vsakogar in vse. Moški in ženske, slarci in otroci, vojaki in civilisti, oblastniki in zasebniki imajo nalogo, ki jo morajo izpolniti. Vsi se morajo enotno postavili proti sovražniku. Vsi naj vedo, da bi sleherna novica o kapitulaciji bila napačna. Knjiga poziva državljane, da naj ne verujejo tujim radijskim postajam, kajti tuja propaganda ima samo ta cilj, da bi ustvarila na Švedskem tako' stanje, da bi sc lahko polastila sovražna vojska tc dežele. V primeru vdora morajo vsi neposredno pomagati vojakom. Ce nimajo oblek ali čepic, odej ali pa kaj drugega, jih to nc sme ovirati. Prebivalstvo v pokrajinah, ki jih je dosegel sovražnik, mora zagrabiti za orožje in se uvrstiti v posebne oddelke. Vsa prevozna sredstva se morajo uničiti in vozila ter vozički ne smejo priti v sovražnikove roke. Pasivni odpor mora biti vztrajen in ponosen. državna blagajna polro-ila dosti milijonov fnn-tov. Spomenica pravi, do so Angleži podpirali De Gaullea v Siriji in Kakariu ter si naprtili na hrbet njegove napake, da je pa ob izkrcanju v Afriki londonska vlada svoje politično stal ":; do De Gaullea spremenila, ker jc ugotovila, i i je pri vsem tistem, kar general dolguje angleškemu imperiju, povsod, koder je hodil, pustil za sabo val sovraživa do Angležev. Spomenica zatrjuje tudi. da je De Ganile od avgusta 1941 skušal spraviti Anglijo v nasprotje z Združenimi državami in narobe, ter jo storil vse, da bi sprožil nesporazume med Francozi iu Angleži v Siriji, ter da izpoveduje avtoritarne ter diktatorske nazore. Japonski uspeh na Novi Georgiji Tokio, 16. julija. 9. AS. Objavljeno jc bilo, da jc japonska posadka na Novi Georgiji odbila sovražne cdinice, ki so se hotele izkrcati med Ro-biano in Mundo. Potopljenih ie bilo nad 20 majhnih ladij, ostale sovražne sile pa so sc razpršile, potem ko so zastonj poskušale sprožiti ofenzivo vzhodno od Mundc. Trgovska pogodba med Bolgarijo in Madžarsko Budimpešta, 16. julija. AS. Med Bolgarijo in Madžarsko jc bifa podpisana trgovska pogodba, ki velja za eno leto. Pogodba določa obseg trgovska izmenjave med temo deželama. Madžarska bo Bolgariji dobavljala zdravstvene proizvode, prejemala pa bo iz Bolgarije tobak in kurivo. lfofna in prometni pripomoCIti Kadar govorimo o prometu, ki ga je ustvarila vojna, o prometu, ki je prav za prav mednaroden, se ne smemo omejiti le na Evropo, temveč moramo zajeti tudi Jaiionsko, Kitajsko, Avstralijo in obe Ameriki. Zemeljska obla je vsa križem kražem preprežena z večjimi in manjšimi, oziroma daljšimi in krajšimi progami. Napor železnic Pričnimo z Evropo. Evropa je živela večinoma od pomorskega prometa. Železnica je jiomenila lo nadaljevanje oziroma podaljšanje pomorskega protuela. Ako razgrnemo zemljevid Evrope, vidimo, du vodijo poglavitne železniške črte v gluvna mesta in v velika pristanišča. Največkrat se pomorski in železniški tiri stikajo. V zadnjem času jc pomorski promet padel za 90%. Ustalo pa jc nekaj obrežne plovbe na Severnem in Baltskem luurju. Vse drugo se je ustavilo. Prej je šlo sanio skozi Boispor do 12 milijonov ton na leto, medtem ko je znašal pomorski promet med Italijo, i rajicijo, Španijo ter severno in vzliodno Evropo in sicer za uvoz do 15 milijonov ton. Zdaj se je ves ta promet prevalil na železnice, na rečno plovbo in na plovbo po prekopih. Iz tega je jusno, kakšno važno delo, oziroma nalogo jo prevzela železnica. Res se moramo čuditi silni zmogljivosti iu brezhibni orgauizu-ciji železniškega vodstva v Evropi. Tudi rečna plovba je zavzela važno fuukcijo, u. pr. roki Hen in Donava. Rečna plovba sicer ne bi mogla nikoli popolnoma nadomestiti železnic. Iz tega je razvidno, kolike važnosti je, da so državo pohitele in spopoluile svoje železniško prometne zveze, 'lako Turčija, Bolgarija, ltomuniju, Ogrska, llrvat6ka pa tudi manjše države in pokrajine niso zaostale. Nemčija pa je spravila v pogon prav vse, kar se je količkaj dulo spraviti v pogun iu na kolesu. V letu 1941 je promet med ltomuuijo in Nemčijo narastel od 200 ua 1000. V 1. 19+2 pa se je še bolj dvig-. nil. Žal, da v zahodni Evropi ni več plovnih rek, ki so za promet tako prikludue. 'i u prevladujejo pač gorovja, lil zato je v teh krujih mogoč le železniški promet. Velikanska jo bila naloga, ki so jo tako pred vojno, kakor med vojuu opravile evropske železnice. Ogromcu jc bil promet oziroma tovor premoga, ki ga je Nemčija pošiljala v Italijo čez Alpe. Promet čez Švico je tako narastel, da je bila Švica prisiljena ustanoviti lastno pomorsko trgovsko plovbo, ki je 1. 19+2 prevozila 11+ tisoč ton. Švica je morala naročiti nove ladje v španskih ladjedelnicah, ako je hotela vzdržati promet. To je bilo največje presenečenje, ki ga je rodila vojna, namreč da je gorata Švica postala takorekoč obmorska država. Velike ugodnosti uživa tudi Švedska. Od vojskujočih se držav je izposlovala dovoljenje za prosto vožnjo po vseh morjih. Sicer je njen promet na Oceanu zelo oviran, nasprotno pa se Švedsko brodovje v Severnem in Baltiškem morju lahko prosto giblje. Promet med Nemčijo in Švedsko je neoviran in v gospodarskem oziru celo zelo plodonosen za obe državi, švedsko železo prihaja v Nemčijo po morju. Od tu pošiljajo železo v razno tovarne in dclavnice celo na Češko in Ogrsko. Pirenejske ladjedelnice Notranji promet nemške državo 'je resnično »kolosalen<, kakor se izraža Nemec. Ta izvrstno urejevani promet je posledica ugodne povezanosti železnice z gosto rečno plovbo in s plovbo po prekopih, ki jih ima Nemčija precej. Nemška rečna plovba je bila izpopolnjena do najvišje možnosti in se še spopolnjuje med reko llcuom do pristanišča v Hamburgu do Bremena in Stetina. Po drugi strani bo kmalu povezan Ren z Odro, Labo, Vislo in Donavo. Zelo vužuo vprašanje je tudi to, da bi čim prej povezali velike nemške reke z rekami vzhodne Rusije, z rekama Bur in Dnje-prom. Po teh dveh rekah bi zvezali potem še vse ostale večje ruske reke. Ta dela se bodo nadaljevala po končani vojni. Pred vojno so siccr veliko govorili celo o tekmovanju avtomobilov, prekopov in plovbe kot nevarnega tekmeca železnice. Toda med sedanjo vojno so se izkazale železnice zaradi svoje gibčnosti in žilavosti kot izvrstno prometno sredstvo. In železnica bo ostala važno prometno sredstvo tudi še po vojni. Vojna je povzročila v nekaterih sicer nevtralnih deželah prav čudne pojave. V Španiji in na Portugalskem, v teh dveh deželah, kjer je bil pomorski promet vedno tako živa- Dolenja vas »Quo vadiš« — roman v slikah lahko naročite v kaplaniji. Pohitite, ker je rok naročbe kratek — 5. avgust Knjiga bo v kratkem izšla. Vremenska napoved. 18. julija, (nedelja): lepo vreme bo trajalo dalje. Silen vročinski val. 19. julija, (ponedeljek): isto. hen, se jc zdaj skoraj vse ustavilo. Deloma oskrbujeta te dve državi promet za vojskujoče so države in i/delujeta ladje. Obe državi si prizadevata dvigniti tudi promet v svojih ladjedelnicah. Združene države, Anglija in Japonska so poslužujejo zdaj med vojno v prvi vrsti ladjevja kot prometnega sredstva. Zrakoplov kot prometno sredstvo pri teh državah no pride toliko v poštev, pač pa notranji promet z zrakoplovom, ker v notranjosti države ni vojne nevarnosti. Veliki promet omenjenih držav pa se je razvijal in se še razvijn nn Oceanu. Je pa zdaj nevzdržen in zelo ogrožen. Zračna plovba Kur se tiče zračne plovbe, jc Jn|>onska gledo svojih sovražnikov vcliko.ua boljšem, kajti morska pola čez Pacifik, čez Kitajsko morje m čez Sundski preliv, so kolikor toliko vurna zaradi mnogih otokov, kjer je uvedena varnostna služba. Angleške zvezo po teh morjih pa so nemogoče, ker so pod stalnim nadzorstvom pomorščakov in zračne plovbe. Strah pred podmornicami je jiolisnil angleško plovbo daleč proč od afriške obale, na neskončno dolga potu. Združene države imajo nekoliko boljše stališče — vsaj za zdaj. One bi se morale nasloniti na Južno Ameriko še |>oscbcj kar sc tiče politike. Združene države bi morale vrniti svoji južni sosetli neodvisnost, ki so ji jo vzele. Odpreti bi morale svoji sosetli trge za njeno obilno proizvodnjo. To bi sosede pomirilo .in sprijaznilo. Morska pota čez Pacifik iu čez Atlantsko morje niso brez. nevarnosti, poleg tega so neznansko dolga. Nameravali so zgraditi po-ebne motorne jadrnice za prevoz brazilske kave in so izračunali, da bi bilo treba napraviti s temi ladjicami 3800 voženj. Razumljivo je, tla so se zaradi takih okoliščin pričele države, jiosebno one, ki so daleč od bojne vihre, zanimati za zračno plovbo. Zračna plovba jo važna tudi za nas, saj smo s pomočjo zračne plovbe vzdržali ka.r tri leta zveze z našimi bojevniki na afriški fronti. Gledo na zračno plovbo ni zaostala Italija prav za nobeno drugo državo. Veliko važnosti za Italijo so bila letala za promet čez Atlantski ocean in čez afriško ozemlje. Neštete zračne črte se križajo med pristanišči v Atlantiku, med angleško in bivšo francosko Afriko. Zračna plovua sicer ni vojna iznajdba, toda njen hitri in mogočni razvoj in izpopolnitev je pa le pospešila vojna. Brez dvoma se bo zračna plovba po vojni še bolj spopolnila, nadomestila bo vsa druga prometna sredstva, posebno glede osebnega prometa. Ladje in ž-rleznice bodo služile le kot tovorni prometna sredstva, za težke tovore; lažje pošil.iatve pa bo letalo prenašalo iz dežele v deželo. V tem pogledu nas čakajo še velika presenečenja, ki so že na vidiku. (»Corricre della Sera« [Minosse.j) Razdeljevanje raclonlranih živil trgovcem Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega ko-misariata v Ljubljani poziva trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo nakazila za racioni-rana živila, potrebna za mesec avgust, v Gosposki ulici 12-1, po naslednjem abecednem redu: A—F dne 19, julija; G—Km dne 20. julija; Ko —Me dne 21. julija; Mi—P dne 22. julija; R—U dne 23. julija; V—2 dne 24. julija. Peki pa dne 26. julija. Vsak trgovec naj se zglasi točno v določenem terminu in v jutranjih urah, ker sc zamudnikom ne bo naknadno nakazovalo.. Iz gospodarstva Pctrojejska stiska v Združenih državah se kaže najbolj po leni, da skušajo Američani izkoristiti sleherno kapljico dosegljive nafte. Tako nameravajo izkoristiti z večjim pridom tudi nahajališča nafte pri Fort Normanu v zahodni Kanadi. Ta petrolejska polja so v rokah ameriške pelro-lejske družbe, ki pa ima tam le majhno rafinerijo, ki more pridelati na leto komaj 7000 ton. Zalo jo družba sklenila, da bo s teh petrolejskih polj odpeljala nalto po posebnem cevovodu, ki bo dolg 1000 km in ki bo šel v glavnem vzporedno z novo cesto, ki vodi ob morju na Aljasko. Graditev to »Alaska-Pipelinec bo veljala 138 milijonov dolarjev. Da bo ta cevovod služil zlasti vojaškim namenom, jo jasno in to poudarjajo tudi v Kanadi, saj je vlada v Ottavvi morala dovoliti tudi, da gradijo cevovod po kanadskem ozemlju. Vprašanjo pa je, čo ga bo mogočo zgraditi. Primanjkovalo ne ho denarja, pač pa verjetno potrebno železo in jeklo in delovne moči. Gradbena delavnost t Švici. Kljub vojnim časom gradbena delavnost v Švici ni ponehala. Iz statistike, ki obsega 382 občin z več kakor 2000 prebivalci, je mogoče razbrati, da jo bilo v letu 1942 v teh občinah zgrajenih vsega skupaj 5180 novih stanovanj. To je skoraj prav toliko, kakor leta 1930. V primeri z letom 1930 in 9+0 pa omenja ta gradbena delavnost znatno nazadovanje. Leta 1939 je bilo namreč zgrajenih skoraj 9000 stanovanj, leta 1940 pa le 4807 stanovanj. Vse huje se jo poznala svetovna gospodarska kriza po letu 1932. Toga leta so v istih občinah zgradili 17.700 stanovanj. Lota 1934 le šo dobrih 15.000, leta 1935 pa le še 9580, Najslabše gradbeno obrestovanjo pa je bilo doseženo prav v letu 1936. Zanimiva je primerjava gradbenih stroškov. V lelu 1931 zgrajena stanovanja, vseh skupaj 17.700< so veljala 434 milijonov frankov. 5186 stanovanj, zgrajenih lela 1942, pa je veljalo 190 milijonov frankov, USA Banke izpodrivajo angleški koloni-jalni zavod. V Abesiniji je morala tako imenovana Barelay — Banka opustiti svoje podružnice in sicer v Addis Abebi kakor tudi v vseli drugih abesinskih mestih. Njene podružnice v Eritreji in Somaliji pa so stale. Umakniti sc je morala nekaterim ameriškim bančnim zavodom, ki so prevzeli njene posle. Križanka št. 9$ t 2 3 4 5 6 / 8 9 10 11 12 13 14 15 10 17 18 19 20 21 22 23 24 | 25 26 27 23 29 -- 30 31 32 33 34 35 36 37 33 3y 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 39 60 61 Vodoravno: 1. nekdanja rimska pokrajina, 7. pomoč, 12. mesto v Rusiji, 17. turški naslov, 20. starogrško posmrtno bivališče, 21. padavina, 22. oblika cvetenja, 23. nekdanja rimska pokrajina, 2+. prijatelj tuje lastnine, 25. jezero v Rusiji, 28. perzijski vladar, 29. pod, 30. pesnitev, 32. žensko ime, 3+. kraj v Sremu, 36. del trdnjave, 38. moško ime, 41. izraz pri kartah, 42. slovenski prevajalec romana pod 3. navpično, 46. poldrag kamen, 50. tkanina 53. jutro, 54. moško ime, 56. drevo, 57, kriva črta, 58. del cerkve, 59. stvarstvo, 60. bedak, 61. pisatelj ro-muna pod 3. navpično. Navpično: 1. ptič, 2. mesto v zgornji Italiji, 3. ameriški roman, 4. ustje, 5. oblika pomožnega glagola, 6. pogan, 7. suha zemlja, 8. reka v zgornji Italiji, 9. svetopisemska oseba, 10. moško ime, 11. mesto v zgornji Italiji, 12. rnz-diralcc, 13. slovenski umetnostni zgodovinar, 14. leseno orožje, 15. reka v Romuniji,- 16. kmečko orodje, 17. meslo v Romuniji, 18. reka v Franciji, 19. vrh nad Jesenicami, 26. turški naislnv, 27. slovenski književnik, 3). pošast s pasjo glavo, 33. slovenski pisatelj, 33. del po- dobe. 37. ples, 39. moško ime, 40. upornik, 43. pisatelj knjige o sugestivnem zdravljenju, 44. prestolnica Argolide, 45. sveti kamen v Mekki, 47. starorimski vladar, 48. srednjeazijsko višavje, 49. eksotični ptič, 50. pregrinjalo, 51. orožje, 52. vrba, 54. orožje, 53. jeza. Rešitev križanke št. 95 Vodoravno: 1. Pustolovka, 11. Perm, 15. vlaga, oral, 21. Sap, 22 ruleta, 23. ar. 24. Igor, 25. lava, dinamit, 27. osla, 28. Moli, 29. Ilirik, 31. Anka, Anžič, 36. znoj, 37. Vinko Gabcrski, 41. svatba, antena, 48. ban, 49. Gruž, 50. Tigris, 54. rja, Lida, 56. Aden, 57. neon, 58. oaza, 59. Sciij, zebra, 61. Jack London. Navpično: 1. poliv, 2. Ural, 3. Savin, 4. tla, os, 6. laik, 7. opna, 8. vran, 9. Kuni, 10. ali, peta, 12. Eton, 13. ras, 14. Mali, 15. vrač, 16. Lim, agent, 18. golob, 19. arija,-26. Dioniz, 30. rkelj, Kenda, 33. Argej. 35. Žižek, 36. zagon, 38. inje, Gade, 40. Aliab, 41. Baar, 42. srna, 43. Kune stol, 45. vino, 46. A rs, 47. Tan, 51. Rad, 52. Izo, San. 20. 26. 34. 46. 55. 60. 5. 11. 17. 32. 39. 44. 53. Andref Antoni 21 Rafeo postanem javen delavec Tu bi pripomnili, da so na svetu žal redki ljudje, ki jih povsod spremlja pesem in veselje iu so kakor sončni žarek, ki prežene temo-to kamor posveti. Vsak se veseli njihove bližino in za vse pomenjujo veliko izgubo, ko zamenjajo bivanje na zemlji z onim drugim, ki bo po nušem pričakovanju večno veselje. Ako vprašamo, odkod njih neizčrpno bogastvo radosti, ki jo še drugim trosijo na pot življenja, bomo našli, da njen vzrok ni posebna darovi-tost, niti ne zavest zagotovljenega življenjskega položaja in še manj, da bi bili sami brez običajnih življenjskih težav in nadlog, Njih veselje tudi ni posledica kakega posebnega filozofskega ali nravstvenega svetovnega nazora ali pruv glasne cerkvene pobožnosti, ampak jc vedno sad resnične pobožnosti in dobrega, pre-j prostega srca, ki čuti bližino božjo in se v njej neprestano raduje. Tako so polni božjega sonca, da ga ne morejo zase hraniti, ampak ga radodarno izžarevajo na vse, ki pridejo v njih bližino. Občevanje s takimi ljudmi je velika uteha in sreča, ker se po njili družbi Čutimo boljše. Živ dokaz so za resničnost naše vere, ker vseiuu svetu neprestano izpričujejo, da so dobra in ne zla dela, ki rodc veselje in srčno zadovoljstvo. Končno bi še radi omenili, da ne kaže vsakega človeka nategovati na isto kopito. Niso vsi ljudje enaki, nimajo vsi ljudje istih in enakih darov. Mnogo jih je, ki jih je narava z darovi skopo obdarila. Tem enostavno manjka globine, in širine in bi bilo napačno, ko bi hoteli iz njih napraviti ne vem kaj. Iz mlade mačke ne boš nikdar vzgojil leva. Gotovo marsikaj stori dobra vzgoja, odlična družba, življenjska izkušnja, trpljenje, tudi primeren zakon: toda varujmo sc, da bi merili vse z istim merilom in od slehernega isto zahtevali. Pustimo ljudem, da žive po svojih zmožnostih in potrebah in ne vsiljujmo jim »ideala«, ki smo si ga morila prikrojili za sebe. Spoštujmo prepričanje in nazore tudi drugih ljudi, dokler niso v nasprotju z resnico, nravnostjo in splošno koristjo družbe. Mnogi ljudje delajo to napako, da slehernemu vsiljujejo svoje mnenje tudi v popolnoma brezpomembnih stvareh in v vprašanjih, v katerih je po pameti mogoče zastopati razna stališča in terorizirajo celo okolico s svojimi »načelnimi« pogledi. To so tako zvuni »morilci«, ki se jih vse ogiblje. Na splošno pa boš prav ravnal, če ne boš skušal spoznati ljudi le na teoretični osnovi. Najbolj noš ljudi s|>oznal na podlagi lastnih, žal največkrat slabili izkušenj. Pa/i le, da ne boš dvakrat delal istega izpita. Ker le-ti so resnično pametni; ne tisti, ki ne delajo nobenih napak, če so taki ljudje 6ploh na svetu. Tudi ne more imeti spoznavanje ljudi le tega namena, da boš zual ločiti ovce od kozlov in du se boš za naprej brigal le za ovce. Spoznavaj ljudi zalo, da ne boš živel v zmoti pač pa da boš skušal vešče pomagati vsem, s katerimi prihajaš v stik, k izboljšanju njihovega značaja. Nikdar ne smemo pozaliiti, da ima vsak človek neumrjočo dušo, ki je vredna vsega našega prizadevanja. Brez tega osnovnega naziranja smo vedno v nevarnosti, da zapademo v piehko sebičnost. Peto poglavje Občevanje z ljudmi Občevanje z ljudmi je velika umetnost Iz načel, ki smo jih navedli kot temelj zn uspešno javno delo, samo po sebi potekajo tudi »pravila« za občevanje z ljudmi. Osebno mišljenje bo merodajno za način, kako bo javen delavec uredil svoj odnos do ljudi, s katerim je v neprestanem stiku. Ako smo vseeno temu vprašanju posvetili posebno poglavje, smo to storili zaradi tega, ker smo hoteli posebno upoštevati političnega javnega delavca, ki je pri nas še najbolj ostal brez stnnovske tradicije spričo dveh velikih vojsk in siceršnjih razmer v zadnjih desetletjih. Tudi izkušeni in zreli javni delavci občutijo večkrat težave in zadrego, ko prihajajo v stik z ljudmi. Občevanje z ljudmi je velika umetnost. Na splošno velja pravilo, da bo še največkrat pravo zadel tisti, ki ima ljudi rad. Samo to ga varuje, da se ga sčasoma ne poloti prezir in celo stud do ljudi, med katerimi so mnogi, kakor bo v javnem življenju skusil, slabi, slabotni in tudi zlobni. Le načelna splošna ljubezen do ljudi ga bo obvarovala, da ne bo postal brezbrižen in top za ljudsko bedo. V tem okviru si vsakdo sam more sestaviti vrsto pravil za občevanje z ljudmi. Kljub prijaznosti in naklonjenosti do ljudstva pa velja za javnega dclavca vodilo, da se pred ljudmi ne sine poniževati in jih ne oboževati. Tudi ni treba ljudskega mnenja,in sodbe sprejemati za nekaj silno važnega in odločilnega. Naj nikar ljudi ne sodi, pa naj tudi ne pusti, da bi gu oni sodili in precenjevali. Naj si išče prijateljev, zvez. in sodelavcev med nižjim, preprostim delovnim ljudstvom; tako zvanili prvakov, odlič-nikov, bogatašev in »dam iz družbe« naj se pa rajši izogiba. Ce bi carica znala razločevati slabo pojave, ki so izvirali iz nezdrave strani ljudskega misticizma, bi so brez dvoma bolje ustavljala temu vp'ivu. Toda, kakor smo že povedali, poznala jo premalo globine človeške duše. Zdelo so ji je, da vidi v Rasputinu delovanje božjih moči, ki so po posebni milosti obvladovalo telo. V vseh pojavih jo videla samo svetlo stran, ker je bila prežela verskega idealizma. Ker fo ji bile neznane zablode naroda, ni mogia videti čutne vznesenosti niti v Rasputinu, niti v drugih. Videla je, kako je Grigorij pobožno molil, častil svetnike, pobožno prejemal obhajilo in ,e iz tega sklepala, da tako dober kristjan nikakor ne more biti član nenravne tajne družbe, o kateri pa je slišala prav malo. Poleg tega so ga priporočili ugledni predstavniki ccrkve, men katerimi je imel vedno goreče pristaše, čc so se nekateri predstavniki postavili proti njemu, je po caričinem mnenju to izviralo zgolj iz. zavisti, ker jo Rnsputln prejemal toliko darov od lioir« in ker sla mu popolnoma zaupala Gospodov maziljenec in njegova so proga. Kar so pa tiče drugih ljudi, posebno visoke družbe, kaj so li vedeli o svetosti? Razumljivo je. da niso mogli razumeti bosega človeka, če so mu pripisovali lastne grehe, če so ga obrekovall, šo delali lo pač Ie zato, ker niso razumeli skrivnosti milosti božje. Ce so ga Mmdiiii, kar je bilo jasno videli, je vzrok bil v tem, ker eo videli v njem višje bitje in oporo carja, katerega eo sami holeli spodriniti. Vsega tega nikakor nt mogoče razlagati zgolj s histerijo. Niliče ne more razumeti duševnosti uboge carice, Če ne upošteva, da je njeno navdušenje za Raspulina bilo v zvezi s slarimi mržnjami in nezaupanjem do tistih, ki so se zdaj postavili proti njemu. 2o od nekdaj je prezirala mnenje visoke družbe. Zdaj je občutila nekako zadoščenje, da se jc postavila proli njej. Naraščajoči vpliv pa je v zvezi tudi z drugim pojavom: okrog carice se je ustvarjal nov krog, ki so ga sestavljale oecbe, ki bi po pravilih ne imele pravice do to časti. B. Novi krog in »mala prijatoljicac. Krog, ki se jo v tej dobi strnil okrog carice, je bil sestavljen iz ljudi, ki so bili popolnoma vdani Rasputinu, V začetku so ti ljudje uživali zgolj caričino naklonjenost prav zato, ker niso pripadali njenemu spremstvu. Carica jih jo zbirala okrog sebe, ne da bi so zmenila, kaj misli družba o njih. Prvo mešlo v tem krogu je zavzemala goapa Virubova. i"'v,u, .o nri:*-: i uve ki ua je ia-ricn kazala do te ženske, je vzbudilo mnogo razpravljanja; venikir pa je ostalo do danes tako nerazumljivo, da moramo popisali od začetka odnoSaje med obema ženskama. Gospa Virubova je bila najstarejša hčerka Tanejcvn, ravnatelja carjeve pisarne. Njena mali je bilo v sorodu z nekaterimi plemiškimi družinami. Njegov oče je izhajal iz preprosto uradniške družine, ki pa se je že prod Časom povzpela do visokih most v državni upravi. Družina Tanbjcv se ni v ničemer razlikovala od drugih in ni imela ničesar, kar bi dalo povod za posebno naklonjenost vladarjev. Imela pa je mnogo zvez v Moskvi in tako prišla v ozek slik z velikim knezom Sergejoni in njegovo ženo. Velika kneginja Elizabeta je bila zelo naklonjena gospe Tanejcvi in jo je priporočila svoji sestri. Tako se je_ carica seznanila 7, družino Tanejev. Bila je do vseh članov te družine zelo ljubezniva, kakor do vseh tistih, ki jih je v prvih letih vladanja priporočila njena sestra. Najstarejša hčerka Ana, ki je bila še skoraj otrok, je nekoč težko zbolela. Carica je v svoji ljubeznivosti šla tako daleč, da je sama obiskala bolnico in ji prinesla šopek rož. Dekletovo ozdravljenje so pripisovali molitvam očeta Ivana iz Kronstadta, ki je bil tedaj zelo čaščen. Caricn, ki je bila za čtidožne dogodke tako zelo dovzetna, so je prav zalo začela toliko bolj zanimati za dekle. Vendar pa se to zanimanje v prvih letih ni kazalo v nobenem posebnem odlikovanju. Lela 1903 je bila imenovana za častno damo obenem z nekaterimi drugimi dekleti. Že prej smo omenili, da ta naslov nikakor ni dajal pravice, da b| se nositeljica mogla približati carici. To pravico so imele samo tri častne dame, ki so bile v caričinem spremstvu. Istega leta je eno izmed teh treh dam zadol mrtvoud. Bila je to princesa Sonja Orbcljani, kaloro jo carica zelo ljubila, ker si je zaradi svojega veselega in odkritega značaja znala priboriti caričino naklonjenost. Prav zalo, ker je bila tako vesela in živahna, je občutila toliko bolj nesrečo, ki jo je zadela v cvetu let. Carico jo dekletova bolezen toliko bolj razžalostila, ker si je domišljala, da je ona priklicala nesrečo na ubogo dekle. Ker jo je v tem času zadelo toliko nesreč in razočaranj, si je začela domišljati, da jo preganja usoda in da so zalo nesrečni ludi vsi listi, ki jo ljubijo. Prepričana je bila, da jo Sonja postala žrtev svojo zvestobe do vla-' darice. Prav zato ji je uboga bolnica bila še toliko bolj dragn. Prizadevala si je, da bi ji olajšala trpljenje in odredila, da je ostala v njeni bližini. Čeprav princesa Orbeljani ni mogla več izvrševali svoje službe, jc kljub temu ohranila svo.ic mesto, svoje stanovanje v carski palači in vee druge privilegije, ki so bili v _ zvezi z njeno službo. nego na cvetno nedeljo. Na cvetno nedeljo je sicer vabljiva tudi procesija, ki tu ob lepem vremenu povsod gre iz cerkve — a ne daleč — in se je vse ljudstvo udeleži z vrbovimt vejicami. Izvajanje pasijoni je kaj preprosto, vendar prijetno in tako, da verniki z lahkoto razumejo ves pasijon, ki pa se vobče poje le do opisa smrti Gospodove; popis z njegovega pokopa se izpušča. Vso izvedbo prevzame cerkveni zbor, razen tam, kjer je več duhovnikov. Kantorju, kakor tu povsod imenujejo organistn, navadno pripade vloga pripovedovalca-evangelista. Ta določi, kdo izmed zbora poje besede Kristusove, Kajfove, Pilatove itd.; pri čemer izbira zlasti one, ki imajo jasno izgovarjavo. S kakšnim ponosom ti potem pojo, in nastane včasih kar tekmovanje, kdo dobi kakšno vlogo. Po pasijonu pa hlastajo po kritiki češ: kako sem naredil? Natančnejši opis, kako se poje, mislim kedaj pozneje objaviti v »Cerkv. glasbeniku«; tukaj naj omenim le, kako v Pločici pojo besede Kristusove in še nekaterih drugih. Pevec začenja z bo in poje ves čas v isti višini — nekako recitira —, le k sklepu ima vedno sledečo kadenco (v nižino): f g a be. Za to mu seveda zadostuje samo besedilo brez not. Z drugačno kadenco sklepa vselej pripovedovalec, ,le da ima tudi še pred vsako piko posebno kadenco. Preprostejše si je to težko misliti, in vendar da pasijonu toliko življenja I Traja pa pasijon na cvetno nedeljo okrog pol ure; vsa služba božja s procesijo vred pa vzame tedaj blizu dve uri, a vernikom ni to nič preveč, tako so navezani na to obrede. Mislim, da bi ne bilo proti nikakim cerkvenim ukazom, ako bi tudi pri nas skušali na la način poživiti pasijon in ljudi še bolj privabit: tedaj v cerkev: uspeh bi bil najbrže isti kakor tukaj. Pač pa bi bilo želeti, da se pasijon izpoje prav do konca, saj bi ga to zategnilo le za nekaj minut. Pa tudi na veliki petek lit najbrže ne bilo treba gledati takih praznot v cerkvi pri dopoldanskem bogoslužju, ako bi se pasijon na ta način pel. Glede velike sobote naj omenim, da ljudski humor tukaj pravi ognju, ki se vkreše pred cerkvijo, da tedaj »Judeža sežigajo;, da od njega ja nič ne ostane. Opazujem te, kako bereš časopise in povem ti, kdo si... Dandanes si skoraj ne moremo predstavljati tekočega dnevnega življenja brez časopisja, ki izhaja pri nas opoldne in zvečer. Ljudje pričakujejo svojih dnevnikov kakor starih znancev, s katerimi bodo prijetno pokramljali. Ko jim pride časopis v roke, ga najprej pregledajo hlastajoče. V nekaj minutah je opravljeno prvo branje. To je paša oči po debelih naslovih, skoraj bi lahko rekli bežen pogled po jedilnem listu, da si izberejo to, kar jim najbol) prija. Potem berejo kir stoje na cesti, v glavnem pa si prihranijo dnevno berilo za tisto urico, ko se bodo doma oddahnili po kosilu ali po večerji. Odnos človeka do časopisa je zelo različen. Nekateri čutijo z vsem izročilom, ki diha iz dnevnika, izhajajočega že desetletja, drugim pa je dragocen le v toliko, ker prinaša tekoče novice. Zanimivo jc sedeti zvečer v kavarni, ko pritečejo iz tiskarn prvi raznašalci večernikov in obzirno oznanjajo, da je »že izšel«. Vnaprej veš, da bo ta gospod kupil »Slovenca«, oni pa »Jutro«. So ljudje, ki berejo načelno le »svoj« list, marsikdaj pa je pri izbiri odločilna samo hišna navada ali simpatija. Vidiš gospoda, ki je ves prevzet, ko je dobil dnevnik v roke. Prav nič se nc meni več za družbo, pač pa bere in bere. Gledališki igralcc je, ki je ujel svojo najljubšo pašo, gledališko kritiko. Starejši mož prelista samo prvi dve strani, prebira naslove, tu pa tem primakne časopis bliže k očem, potem pa ga spet zloži in spravi v žep. Nadaljeval bo doma. Ko motriš' desetero gostov, ki razgrinjajo časopise, tedaj se šele spomniš, kako različni so interesi bralcev. Odvetnik bo prav gotovo prebral razsodbe sodišč, gospodinji pa ne bo ušlo, da razglaša Prehranjevalni urad to in to zaradi mesa, krompirja ali mleka. Tam vidiš človeka, ki bere vse, kar je z Ljubljano v zvezi. Zanima ga branje o stari Ljubljani, rad prebira zgodovinske črtice, domačo mestno kroniko pa použije od začetka do konca. Nobenega dvoma ni o tem, da gre za staro ljubljansko srajco. Sosed kaj takega niti ne opazi v časopisu, pač pa ga razgrne in začne najprej s kotičkom z Gorenjske. Morda bere o docela neznanih ljudeh, da si je ta zlomil nogo, da se je oni poročil, umrl, ali kar koli, vendar se mu zdi vse, kar bere o krajini, kjer se je rodil, ali kjer jc živel, prav posebno vredno branja. Vidiš spet deklico, ki že materi vleče časopis iz roke. Mati bere ljubezenski roman, deklica pa že komaj čaka, da bo zvedela za nadaljevanje otroške zgodbe. So kotički v časopisu, ki jih berejo prav vsi, so pa tudi taki, ki jih nekateri svoj živ dan nc pogledajo. Naj se zgodi še taka senzacija v športu, vendar jc gotovo, da del bralcev tega niti opazil ne bo. Pri tem pa seveda nc moremo zanikati, da ni malo čitateljev, ki začno z branjem od zadaj. To so najprej brezskrbni športniki, ki bi radi zvedeli, koliko^ točk je dosegla »Ljubljana« ali kako se godi Gundarju Iiacggu, so pa tudi starejši, resni možje, ki najprej prebirajo posmrtne oglase, da vidijo, kdo od vrstnikov je spet odšel v onostranstvo. Svoj poseben krog bralcev imajo seveda tudi poročila iz življenja gledališča, pa poročila o koncertih in novih knjigah. To je najljubša paša za kulturne kroge. V kulturnem obzorniku dnevnega tiska črpajo nekateri sodbo o domačem in tujem umetniškem udejstvovanju, preccj pa jc tudi takih, ki so si sodbo ustvarili sami, in zdaj samo primerjajo, čc se njihova occna strinja z gledanjem poklicnega kritika. Med čtivo za izbrance prištevamo tudi gospodarsko rubriko. Poslovni ljudje sc je lotijo najprej, radi pa jo zasledujejo tudi politiki. Veliko je seveda »nevtralnega čtiva«, ki je najbolj brano. To so najprej dnevne novice, izredni dogodki, reportaže, zanimivosti in končno tudi inserati. Slednji so tako pisani, da jih prebirajo včasih tudi ljudje, ki nikoli ne iščejo službe in tudi nimajo namena, da bi kaj prodali ali pa kupili. Zanima pa jih le, za katere poklice ljudje povprašujejo in kaj vse prodajajo. Kakor rečeno, dnevniki, naši zvesti vsakdanji tovariši, so tako pisani, kakor so pisane želje in potrebe ljudi, ki jih vsak dan pričakujejo. Vsakdo najde v njem kaj zanimivega iz »svojega« področja. Tega se loti najprej, potem pa se loti še branja, ki bi mu ostalo prav gotovo tuje, če nc bi združeval dnevnik vsega od visoke politike pa do trgovanja z mešanim blagom. Marsikdo bi imel zmešane pojme o umetnosti in kulturi, če nc bi bilo časopisja, ki zavzema stališče do vseh kulturnih dogodkov. Ljudje, ki živijo samo v svojem ozkem družinskem krogu, nc bi imeli pravega stika z mnogoterimi področji življenjskega udejstvovanja. Dnevnik jc kakor dober znanec, ki pripoveduje človeku na-vice, hkrati pa pomeni tudi mostiček, po katerem hodijo ljudje, ki se zanimajo samo za svojo stroko, v svet napredka, znanosti, umetnosti, politike in kulture. Človek, ki ga bere, si širi krog zanimanja, hkrati pa tudi znanja. srn M vam bo prinašal branje, pri katerem boste izvedeli marsikaj novega Sveti oče papež Pij XII. je sprejel biblioffilsko izdalo „Martina Krpana" Škof dr. Gr. ltoiman, ki je bil pred kratkim r Rimu, je na obisku pri sv. očetu Piju Nll. izročit vzvišenemu poglavarju katoličanov en izvod hiblio-filske izdaje Martina Krpana in sirer šl. 1. Sveti oče je z velikim veseljem sprejel lepo knjigo ter izrazil svoje občudovanje in pohvalo nad tako razkošno knjigo in nad uspelimi ilustracijami Lojzeta 1'erka. Prcvzvišeni dr. Oregorij Itozman je st. očetu tolmačil tudi posamezne slike. |, „ ' ! .....' ;;:r-'i; ... .....; "'"i.,,;;;'!^1, 'T^^r^t] Gospodarstvo Razvoj italijanske kemične industrije Kemična industrija jo v vsaki moderni državi pomembna veleindustrija in služi zlasti kot osnova za vsa stremljenja po avtarkičnem gospodarstvu. V kemični industriji sami pa so nekateri osnovni izdelki najbolj izrazilo merilo za produkcijsko silo te industrijske panoge. To velja zlasti za žvepleno kislino. Produkcijska kapaciteta italijanskih tovarn je v zadnjih letih prav znatno narasla. V letu HM so tovarne proizvedle 15.3 milijona slotov žveplene kisline. V letu 1937 že 16.4 milijona slotov. V letu 19:18 17.2 milijona stolov in v letu 1939 že skoraj 'JO milijonov slotov. Prav tako je domača kemična industrija v zadnjih letih dosegla, da v celoti krije vse potrebe po solni in solil mi kislini ter po salmijaku. Prav tako ni več treba uvažati iz tujine sode, hroma in joda. Znatno so je povečala kapaciteta tovarn za umetna gnojila in za sredstva proti rastlinskim škodljivcem. Povečano je bilo pridelovanje kalijevih in fosfor ni h gnojil, izdelovanje kalijevih gnojil pa jo zajamčeno z novimi odkritji razsežnih ležišč rudnin, ki bodo mogla biti s pridom izkoriščena v izdelovanju kalijevih gnojil. Pri gnojilih je treba omenili še močno uvedeno sintetično izdelovanjo dušikovih spojin, ki ne pridejo v poštev le za poljedelstvo, ampak tudi za oboroževalno industrijo. Tudi v barvilih kakor v fotografskih potrebščinah se je kraljevina osamosvojila. Isto velja za ke-mično-terapevtične izdelke. Na čelu vse kemične produkcijo je seveda izdelovanje umetnih vlaken. Na tem področju Italija v zadnjih letih ni prehitela v razvoju celotne svetovne produkcije, ki je narasla v letih 1940 in 1911 pri umetni svili za 10%, pri umetnih vlaknih pa za 15%. Italija je poslala prva izvozna država za umetna vlakna in je sama odkrila toliko novih postopkov in izdeluje toliko različnih vrst umetnih vlaken, da je na tem področju ustvarila največ in dosegla izredne zasluge za kvalitetno zboljšanje umetnih vlaken. Kljub vojnim razmeram je Snia Viscosa izvedla svoj izdelovalni načrt, Montecatini je dokončal naprave za izdelovanje novega umetnega vlakna »nailon« in je že začel z obratom. To novo vlakno je izredno elastično in odporno, tako da bo uporabno tudi kot nadomestek za ščetine. Italijanska industrija gumija obsega danes 270 obratov s 40.0000 delavci. Izdelovanje umetnega pogonskega sredstva je prevzela posebna družba, ustanovljena I. 1936, ki hkrati reorganizira vso ostalo italijansko pelrolejsko produkcijo. Po v letu 1940 izpeljanem Štetju je kemična industrija imela vseca skupaj 6981 delujočih obratov s skupno 108.300 delovnimi močmi. V zadnjih dveh lotili pa se je dvignila za 15 do 20%, kar jo izreden razvoj. * Nemčija bo dobavila nekaj živil NDH. V smislu sklenjenih dogovorov bo Nemčija dobavila hrvaški državi nove kontingente živil. Tako bo poslanih v kratkem 18.350 ton žila. 5000 ton krompirja in 2500 ton sladkorja. Sklenjen jc bil tudi gospodarski dogovor, po katerem bo povečan izvoz suhih sliv iz Hrvaške. i Aii poznate roman »Bobri« delo janeža Jalna Vojni dobički ameriškega trgovinskega ladjevja. V Ameriškem kongresu je bilo objavljeno poročilo, ki obravnava ogromne dobičke, ki so jih imele zasebne tovorne in prevozne ladje ameriških družb, ko so vozile za britansko vojno ministrstvo v Rdeče morje. Po predloženem seznamu je napravilo vsega skupaj v pomladi in poletju 81 parnikov 90 voženj v Rdeče morje. Za to vožnje je bilo treba plačati 31.26 milijonov dolarjev voznine. Od lega zneska je bilo 26.87 milijonov čistega dobička. Za podroben primer naj velja zgled: 6 ladij »American Export Lines« je bilo vrednih vsega skupaj 232.350 dolarjev. Viktor Čadež, župnik, Pločica: Cerkveno življenje v mešanem Naj povem nekaj besed ovcerkvenem življenju v Banatu, predvsem med katoličani! Če bi ga hotel označiti koi cvetoče, bi mocal natakniti močno povečevalno steklo. Precej že pove samo ta številka, da so pred vojno pri enem kat. narodu računali s 15% udeležbo pri nedeljski shižhi božji; pri drugem kat. narodu je udeJežba nekoliko boljša; pri obeh se pa o največjih praznikih ta številka krepko dvigne. Glede iettnega prejema svetih zakramentov pa moramo iti še nekaj pod 15%! Odkod ta pojav?. Vzroki verske brezbrižnosti Vedno mislim, da delno krivdo nosi tukajšnje cerkveno petje, ki je na precej nizki stopnji; nekatere puščobne in prazne pesmi kar odbijajo človeka. Kolika razlika med tem in našim petjem I .V neki večji cerkvi so lansko lato znatno zboljšall prej obupno slabo petje, 6 tem pn tudi v že skoraj izpraznjeno cerkev privabili dokaj več vernikov. Nekaj vzroka bo tudi v tem: dostikrat prezaposlena duhovščina ne more lepo urejeni službi božji posvečevati tiste skrbi kot bi bilo potrebno, saj nekateri duhovniki omagujejo pod težo bremen. Tako mi je n. pr. zatrjeval neki župnik, ki ima sedaj nad 30 veroučnih ur tedensko, — poučuje v treh jezikih — da manj kot 28 ur sploh še nikoli ni imel in lo poleg vseh obilnih drugih poslov. V šolah 6e namreč tu po večini še poučuje krščanski nauk, le otrok nihče ne more siliti k izvrševanju cerkvenih dolžnosti. — Kakor je materialno blagostanje tukaj na stežaj odprlo vrata beli kugi, tako je isto cerkvena vraia le še bolj priprlo. Upam, da ne rečem preveč ne na desno ne na levo, če trdim da nekatere odvrača od cerkve prevelika nje bližina zaradi česar pot v cerkev ne zahteva skoraj nobene žrtve. Kjer imajo pol ure daleč, velja to že za izredno veliko daljavo. Izjema je samo pri onih, ki imajo po dva, tri ure daleč, in to je pri onih, ki prebivajo v piretežno drugoverskih krajih, sami pa so v neznatni manjšini; in takih primerov je več. Smo pač ljudje taki: kar se z malim trudom doseže, se malo ceni. Ker se jih je mnogo iz tukajšnje župnije prejšnja leta po vojaški dolžnosti mudilo v naši ožji domovini, mi jih je več od teh z začudenjem pripovedovalo, kako naši verniki zgledno obiskujejo službo božjo! Sam 6em pridno prideval drva na ta ogenj iu hitel pripovedovati, kako imajo mnogi od naših po eno uro in še več daleč v cerkev, pa jim noben letni čas ne zlomi dobre volje in prklejo v cerkev. Peš 80 km daJeč na romanje Ob kakih prilRkah pa vendarle verski ogenj vzplamti do čudne višine. Samo en primer! Iz Pločice se je vsako leto do sedanje vojne dobo zbrala večja skupina' romarjev 12. septembra, ki so peš odšli okrog druge ure zjutraj do dobrih 80 km oddaljene božjepotne cerkve Povišanja sve-lega Križa nad Vršcenn. Tja grede so vedno peš hodili cela dva dneva in med potjo vedno lo molili oz. prepevali; le na določenih krajih so imeli odmor za okrepčitev in nočni počitek: žrtev, ki že meji na junaško stopnjo verske vneme! Vračali so se redno na vozovih dasi se večji del pota laliko opravi z železnico. Kako pa je pri pravoslavnih z udeležbo pri njihovi službi božji? Odstotek od strani odraslih se že .močno približuje ničli, saj ponekod od strani — NOVO! Posebnost v slovenski religiozni literaturi JEZUS KRISTUS Po evangelijih priredil ' dr. A.SNOJ 2 8 6 strani Kratko, a popolno življenje Kristusovo, sestavljeno po besedah vseh 4 evangelistov. Priročna žepna oblika. Cena navadni izdaji bro3. L 12"—, vezano v platno L24*—. Izdaja na boljšem papirju vezano v pegamoid t barr. obrezo L 27 —, t zlato obrezo L37-—, imitacija usnja t zlato obrezo L 42'— LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI, PRED ŠKOFIJO 5 Miklošičeva cesta 5 - Podružnica v Novem mestu KULTURNI OBZORNIK Okrožnica o Kristusovem mističnem telesu (Pij XII., 29. junija 1943) Na kratko smo že omenili, da je sveti oče Pij XII. izdal na praznik sv. Petra in Pavla okrožnico o Kristusovem mističnem telesu. S to okrožnico je dokončno pojasnjeno ti6to vprašanje, ki je zlasti zadnja desetletja bilo v ospredju teoloških debat in včasih tudi nemajhnih teoloških sporov. Razloge, ki so odločili za objavo te važne okrožnice, našteva tekst okrožnice same, in sicer: da pride lepota Cerkve čimbolj do izraza, dalje da verniki spoznajo čimbolj posebno in nadnaravno plemstvo, ki 60 z njim povezani z glavo Cerkve ter še tretjič, da se naredi konec mnogim zmotam, ki se širijo na tem področju. Zlasti ob tej tretji točki bo prinesla okrožnica temeljito in dokončno razčiščenje, ki je bilo toliko bolj potrebno, kolikor bolj je stopal zlasti v zadnjih letih nauk o Kristusovem mističnem telesu v ospredje, tako v teološko znanstveni, kakor tudi v asketični Ln poljudno nabožni literaturi. Ni mogoče v kratkih besedah orisati vsebino in pomen okrožnice, zalo se omejimo samo na najvažnejše točke. Kakor so je običajno že poudarjalo, pravi tudi okrožnica, da je izraz »Kristusovo mistično teloc najbolj izčrpna, najbolj plemenita, največja, najbolj božja definicija Cerkve. Cerkev je »Telo«, eno, nedeljeno, vidno, ki je sestavljeno o.rganično in hierarhično Ni pa sestavljeno ali omejeno samo na hierarhične stopnje, še manj. kakor nekateri trdijo, da bi bili nje pravi člani samo »harizmatiku. Tu je treba poudariti, da papež posebej omenja Katoliško akcijo kot nekak poseben organ v Kristusovem mističnem telc6U. Dalje jezikovno in versko Banatu odraslih ne dosežejo celega niti 1%! Pač pa o glavnih praznikih ta številka izgleda čisto drugače. Po sodbi mnogih je eden prvih vzrokov tega pojava njihova predolga liturgija in kot posledica tega ponekod — ne povsod! — skoraj reden izpad vsake pridige. Zato si oni kar ne morejo I prav predstavljati, če jim pripovedujem, da imam vsako nedeljo in vsak praznik redno po tri cerkvene govore. Lepa navada ob blagoslovu. Po obredniku neuknzana, lepa navada v kat. cerkvah je tale. Ponekod verniki vstanejo, ko gre duhovnik k oltarju; povsod pa vstanejo, ko gre od oltarja. Takrat vselej mašnik po vsakem bogo-služnem opravilu, tudi ob delavnikih ter tudi po litanijah in po blagoslovu z Najsvetejšim, preden zapusti oltar, spred njega pokropi ljudstvo z blagoslovljeno vodo, razen če je bil prej »Asperges« (»Pokropi met) in pa po Črni maši. Tedaj vsi verniki visoko dvignejo desno roko in iztegnejo dva prsla kakor v znamenje, da hočejo vjeti blagoslovljeno vodo, nakar se pokrižajo. Diven prizor je to zlasti v veliki polni cerkvi, ko verniki tako poočitujejo vero v moč blagoslova. Pasijon pojo v domačem jeziku Še bolj zanimiva je pa ta posebnost, da po vsem kat. Banatu pojo pasijon na cvetno nedeljo in na veliki petek in sicer — kolikor vem — povsod v domačem jeziku razen v Vel. Bečkereku, kjer ga zaradi velike mešanice jezikov pojo latinsko. To je navidezno majhna stvar, a ima za vernike čudovito veliko privlačnost. Na splošno so le še o božiču in veliki noči cerkve tako polne kot na cvetno nedeljo; tudi na veliki petek dopoldne je udeležba prav razveseljiva, dasi seveda manjša I ima Cerkev kot Kristusovo mistično telo žive organe v zakramentih. Udje tega telesa 60 vsi, ki so prejeli krst. ki izpovedujejo pravo vero ter se niso 6ami izločili od tega telesa ali pa niso bili izločeni po zakoniti cerkveni oblasti. Nikakor pa ni res, da bi bili tudi grešniki izločeni iz skupnosti tega telesa, če so le ohranili vero in krščansko upanje. Cerkev ni kakršno koli telo, temveč Kristusovo telo. To 6ledi iz tega, ker je Kristus ustanovitelj, glava, vzdrževatelj in ohranjevalec tega mističnega telesa. Okrožnica tu potrjuje običajni nauk katoliških teologov, da je bila Cerkev dokončno zgrajena tedaj, ko je bil Krislus poveličan na križu, objavljena in promulgirana pa takrat, ko je Kristus poslal na vidni način Svetega Duha na svoje učence. Poleg tega pa okrožnica tudi poudarja, da se je gradnja Cerkve začela že z oznanjanjem evangelija in da je na križu bilo to delo le dokončano. To je potrebno povedati zaradi tega, ker so nekateri kajkrat šli mimo oznanjanja evangelija kot začetka Cerkve. In glava tega telesa je Kristus. Tu okrožnica izrecno omenja nauk svetega Tomaža kot tisti nauk, ki izraža točno mnenje cerkvenih očetov, ti pa po svoji strani zvesto tolmačijo nauk svetega pisma. S tem je okrožnica dosli jasno potrdila Tomažev nauk o tem tako važnem teološkem vprašanju ter rešila spor med dvema teološkima mnenjema, izmed katerih se je eno naslanjalo na Tomažev nauk, drugo pa je šlo nekoliko dalje ali mimo sv. Tomaža. Da je Kristus glava tega telesa, navaja okrožnica razne razloge ter obenem rešuje ugovore, od katerih je treba omeniti ugovor pravoslavnih teologov, češ da katoliška teologija uči dvojnost glave v Cerkvi s tem, ko uči primat rimskega škofa. Ugovor je prazen 6aj je glava Cerkve 6amo ena, Kristus, rimski škof je le vidni namestnik Kristusov, kakor je io kaloliška teologija vedno učila. Zalo 60 v veliki zmoti tisti, ki mislijo, dn so člani Krislusovecra mističnega telesa, ko nočejo priznali vidnega Kristusovega namestnika. Zakaj se Kristusovo telo imenuje »mistično«? To poimenovanje so uporabljali katoliški teologi že od nekdaj in tudi Cerkev si ga je prisvajala. Uporabljati 6e pa mora zato. da se razlikuje socialno telo Cerkve, ki mu je Kristus poglavar in voditelj, od Kristusovega fizičnega telesa, ki je rojeno iz Marije Device. N&jvažneje pa je, da se s tem poimenovanjem izloča vsak nesporazum in vsako zamenjavanje tako glede fizičnega, kakor glede moralnega telesa. Mistično telo je treba namreč dobro ločiti od fizičnega telesa, kjer posamezni udje nimajo lastne subsistence, dočim imajo pri mističnem telesu posamezni udje lastno osebnost. Treba je pri tein pomnili, da Cerkev ne sestavljajo samo 6ocialni in pravni elementi. Cerkev nadkriljuje prav zaradi te svoje lastnosti vsako drugo človeško družbo. Tu okrožnica posebej omenja razne zmote, ki napačno pojmujejo mističnost Cerkve. Obsoja tiste, ki govore in širijo zmoto o tako imenovani »ljubezenski Cerkvi«, bore pa so proti »juridični Cerkvi« Resnica je ta, da ni nobenega nasprotja ali protislovja med nevidnim poslanstvom Svetega Duha ter pravnimi dolžnostmi, ki jih je Cerkev prejela od Kristusa. Ta obsodba zadeva zlasti modernistično miselnost, ki ee je razvila po vojni po nekaterih katoliških deželah. Nato govori okrožnica o zvezi vernikov s Kristusom. Tudi tukaj omenja, da mnogi lo zvezo nepravilno razumejo in tudi nepravilno razlagajo. To zvezo sestavljajo pravne in socialne vezi, dalje teološke kreposti, ljubezen do bližnjega, Kristusova ljubezen do vernikov. Tu zopet omenja okrožnica Tomažev nauk o pričujočnosti Kristusa v Cerkvi. Omenja ludi bivanje Svetega Duha in poudarja, da je pri tej mistični zvezi treba odkloniti vse Iiete načine, ki iz kakršnih koli razlogov pretiravajo to zvezo, zmotno vrivajo človeški element v božjega in prisvajajo človeku tiste lastnosti, ki gredo samo Bogu. Treba je predvsem imeti pred očmi, da gre tu za skrivnost. Zato nič čudnega, da so nekateri pri obravnavanju te skrivnosti zašli v zmotni »misticizem«, drugi pa v prav tako zmotni »kvietizem«. Misticisti so namreč prezrli, da je apostol Pavel govoril o tem vprašanju metaforično in ni razlikoval lastnosti fizičnega, moralnega in mističnega telesa. Misticisti pa hočejo stopiti v eno samo fizično osebo Kristusa in pa ude Cerkve ter s tem prisvajajo človeškemu elementu božje lastnosti. Kvietisti zlorabljajo nauk o Kristusovem mističnem telesu v to. da pripisujejo duhovno življenje kristjanov in njih napredek v kre|)osti edino-le delovanju božjega Duha, ptezirajo pa Človekovo sodelovanje. Dalje izvira iz napačnega pojmovanja nauka o Kristusovem mističnem telesu ludi zmotno mnenje o zakramentalni spovedi ter o molitvi, češ, le tiste molitve so kaj vredne, ki se vršijo v imenu Cerkve ali kolektivno, ne pa tudi privatne, in dalje, da se morajo molitve naslavljati ne na Kristusovo osebo, temveč rajši na Boga ai! na večnega Očeta »po Kristusu«. Vse to so zmotna mnenja, ki jih navadno poznamo pod imenom »liturgizem«. Okrožnica zaključuje s prekrasnim epilogom o Mariji ter s pozivom, da naj nam ona izprosi resnično ljubezen do Cerkve, Kristusovega mislič-nega telesa. H koncu še to: čemu naj bi vedno pisali »mistično telo Kristusovo« in zakaj ne »Kristusovo mistično telor? Prva oblika ie arhaična in ne odgovarja slovenskemu slogu. Pravilno, je da pišemo tudi v teološki literaturi tako, kakor to zahteva sodobni slovenski jezikovni slog. Podobnih jezikovnih arhaizmov je v naši teološki, zlasti liturgični literaturi še precej. Čemu jih ne bi zamenjali in uvedli sodobnejšo slogovno tehniko? France Glavač. K oceni Mrkunove Etnografije V oceni Mrkunove Etnograiije velikolaškega okraja naj sc stavek v vrstici 6—7 glasi: »Pri nas v mnogih krajih (narodni običaji) že umiraio, namesto vseh teh svojstvenosti pa raste v dušah našemu narodu moderna svetska civilizacija, z nio pa tudi zlo, ki je posledica omalovaževanja iastnega rodu in zemlje.« Podčrtani stavek je izpadel Napaka pa je ostala v naslovu Orožnovc knjige, ki naj se glasi: »Gradovi in graščine « Koledar Nedelja, 18. malega srpana: Kamil, spoznavalec in ustanovitelj reda; Simforoza, mučenica; Marina, devica in mučenica. Ponedeljek, 19. malega srpani: Vincenc Pa-velski, spoznavalec in ustanovitelj reda; Simah, papež; Arsenij, spoznavalec. Torek, 20. malega srpana: Ceslav, spoznavalec; Marjeta, devica in mučenica; Hieronim Emil., spoznavalec in ustanovitelj reda. Zgodovinski paberki 18. malega srpana leta 388. pr. Kr. so Kelti ali Galci porazili Rimljane in njihove zaveznike ob rečici Aliji, ki se izliva v Tibero. Ostanki razbite vojske so se rešili v Veje, Rim sam pa je tri dni po bilki brez odpora padel v roke zmagovalcem, ki so ga večji del požgali, lc Kapitol se je branil. Sedem mesecev so imeli Galci zasedeno mesto in oblegali Kapitol, potem pa so proti odkupnini odšli, Galska katastrofa je bila koi vihar, ki nenadoma pridivja, pa tudi nenadoma mino ter ni mogla za trajno uničiti rimske moči — leta 1374 je umrl v kraju Arqua pri Padovi Franccsco Pctrarca, najslavnejši književnik svoje dobe, rojen 1. 1304 v Arezzu, kot sin odličnega Eirentinca, ki so ga bili pregnali iz domačega mesta. Študiral jc pravo, potoval po Evropi, prejel nižje duhovniške redove, postal kanonik, živel v Avignonu, kjer so tedaj stolovali papeži, v Milanu in Benetkah, gostoval na knežjih dvorih, pa spet snmotaril: čudi napol meniške, napol poganske, napol tuhtav učenjak, napol lahkomiseln trubadur. V Rimu so ga kronali za pesnika, cesar Karel IV. pa mu jc dal naslov palatina in grofa. Pctrarca je posrednik antične kulture, kralj italijanskih humanistov. Najbolj pa slovi kot mojster soneta. Pisal je deloma v latinščini, deloma v italijanščini — leta 1591. je umrl v Pragi slovenski glasbenik Gallus Jakob, rojen 1550 na Kranjskem, vzgojen je bil najbrž v samostanu v Stični, ker sam zatrjuje, da je Kranjcc in da je bival skoraj vse življenje po samostanih, stike s cistercijani ie vzdrževal tudi še kasneje. Leta 1574. je bil pcvcc pridvorne kapele na Dunaju; kdaj je to mesto zapustil, ni znano. Živel je po raznih samostanih v Avstriji, na Moravskem in Češkem ter se izpopolnjeval v glasbi. Leta 1578. je zložil v Pragi latinsko mašo, odšel nato v Olomuc in postal kapelnik pri škofu Stanislavu Pavalovviskem. Sredi osemdesetih let se je vrnil v Prago, kjer so začeli tiskati njegova dela, da bi nadzoroval tisk. Za skromno življenje si je zaslužil kot vodja zbora v cerkvi sv. Ja-nega na Bregu, to službo je obdržal do smrti. Gallus je bil plodovit skladatelj, spada v vrsto največjih in vodilnih glasbenikov. Izločil jc staro navlako mcnzuralne teorije, podal v tonaliteti stroge omejitve in razmajal slari sestav s svojo hroma-tiko, ki je smotrna in drzna, a vzdržna. 2e sodobniki so ga visoko čislali in ga navajali v učnih knjigah za zgled. Slovaki so menda Gallusa proglasili za svojega, vendar bo to pomota, saj Gallus sam trdi, da je Kranjec, torej Slovencc. Cerkveni vestnik Kongregacija gospodičen in kongregacifa učiteljic pri sv. Jožefa vabita k duhovnim vajam, ki bodo od 19. do 23. julija v kongregacijski kapeli. Začetek v ponedeljek, 19. julija ob tričetrt na 7 zvečer. Vsak dan bo zjutraj ob pol sedmih govor, nato sv. maša, zvečer ob tričetrt na sedem rožni venec, govor in litanije. Poleg članic vljudno vabljene tudi gospodične in učiteljice ne-članice. V nedeljo, 18. t. m. imata kongreraeiji ob pol sedmih skupno sv. obhajilo. Pridite vsel • — Na škofijski gimnaziji ▼ Ljubljani bo sprejemni izpit za prvi razred 20. ali 21. julija ob 9 (po prihodu jutranjih vlakov). Delati ga morejo vsi, kateri so se priglasili. — Matura na gimnaziji v Kočevju je preložena za dva dni in se bo pričela šele v torek, 20. julija (ne že 18. julija). — Iz pisarne IV. oddelka Visokega komisariata. — Nn nršulinski gimnaziji t Ljubljani se pri-Fno sprejemni izpiti v torek 20. julija ob osmih. Deklice naj prines.ejo s seboj pisalno in risalno orodje; papir dobe proU odškodnini v šoli. Prve bodo na vrsti tiste, ki se pripeljejo z vlakom. — Sedanja telefonska št. glavne carinarnice je 42-71. višje direkcije (comm. g. Covone) pa št. 42-72. — Državna dvnrazredna trgovska šola v Ljub- ljani. Učenci in učenke, ki žele v š. 1. 1943/44 vstopiti v 1. ali II. razred kot novinci ali ponav-Ijalei, se morajo zglasiti pri ravnateljstvu v teku meseca avgusta. Ravnateljstvo sprejema prijave vsak delavnik med 9. in U. uro. Prijaviti se je treba v spremstvu staršev ali skrbnikov in predložili prijavo, ki jo dore pri šolskem slugi, in vso drugo, kakor je objavljeno na razglasni deski. — V i. razred se sprejemajo tisti, ki so napravili završni izpit na meščanski šoli ali nižji tečajni izpit na gimnaziji po dovršenem IV. razredu. Vprašanje, čo se bodo sprejemali tudi tisti, ki so opravili nižji tečajni izpit po dovršenem III. gimnazijskem razredu, bo rešila šolska oblast in bo rešitev objavljena v dnevnem časopisju. — V II. razred so sprejemajo tinti, ki so dovršili I. razred dvorazredne trgovske šole. Dijak, ki hoče širiti svoie znanje, bo moral brati J vet €€ — Gclč Jnntcs: »Sreča na črepinjah«. Novele razgibanega življenja predmestnih ljudi — je izšla. Kupite jo v knjigarnah ali pa naročile v založbi »Plug«, 1'rcd Škofijo 15-1. — Duhovniške duhovne vaje. Drugi tečaj, ki se začne 26. julija, jc poln in ni mogoče nikogar več sprejeti. Pač pa se sprejemajo priglasitve za naslednje tečaje v avgustu (9. do 13., in 23. do 27.) in v septembru. Drugi pogoji ostanejo, kakor so priobčeni v Škofijskem listu st. 31. Naslov za prijave: Dom duhovnih vaj v Ljubljani, Ziinjskega 9. — Duhovne vaje za učitcljice. Zveza kat. učiteljic obvešča cenjene gospodične učiteljice, da bodo posebne stanovske duhovne vaje od 3. avgusta ob 6 zvečer, do 7. avgusta ob 9 zjutraj v Lichtcnlurnovcm zavodu v Ljubljani. Duhovne vaje bodo odnrte in bodo trije govori dnevno. Vodstvo zavoda bi izjemoma sprejelo kako gospodično tudi na hrano in stanovanje (proti pogojem). Prav vse gospodične učiteljice najlepše vabimo k obilni udeležbi! — Velike povečane fotografije po vsaki »liki izdeluje lično in solidno FOTO BEM, Ljubljana, Wolfova 16. Julijska knjižica VNEBOVP1JOČ1 GREHI Dobi se v knjigarnah, v trafikah In v upravi na Mnkovuikii. — Cena 1 lira — Osebne izkaznice za Stožice in okolico. Prošnje za zamenjavo osebnih izkaznic prebivalcev mesta Ljubljane, ki stalno stanujejo v Stožicah in okolici izven vojaške kontrolne meje se bodo sprejemale v sredo, 21. t m., v četrtek, 22. t. m. in v petek, 23. t. m., vsakokrat pri »Urbančku« od 8 do 14. Prosilci naj pripravijo o pravem času 3 enake slike in potrebne listine. — Kličite telefon 24-761 Premog, Hrva Vam dostavi na dom tvrdka Rudolf Jereb, Čaiqpova 8. — Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — se pnčno v torek, 20. julija. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna s t roj epi s niča, raznovrstni pisalni stroji, pouk jc dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnina je zmerna-Na ra/.|H)lago prospekt. Informacijo daje in sprejemu prijave: Trgovsko učilišče »Christo-lov učni zavod«, Domobranska 15. — Tvrdka Boris Simandl sprejema spet naročil« za popravilo vseh pisarniških strojev in registrirnih blagajn na svojo telefonsko št. 24-07. — Razpis glasbenega natečaja. Glasbena Matica v Ljubljani razpisuje glasbeni natečaj za pp-sameane moške ali mešane zbore, ki so zloženi na izvirno sloveusko besedilo, in sicer: a) za štiri zbore srednje težke izvedljivosti in trajanje posameznega zbora naj bo najmanj tri minule. Nagrade: I. 700, 11. (ilK), 111. 500, IV. 400 lir; b) za deset zborov lažje izvedljivosti brez ozira na trajanje in posamezne nagrade so določene po 200 lir. Predložiti se morajo samo nova dela, ki doslej še. niso bila objavljena, ne nagrajena in tudi ne izvajana. Natečaja se lahko udeležijo samo slovenski skladatelji. Vsak udeleženec mora označiti svoje delo z geslom in v posebni kuverti, označeni z istim geslom, navesti svoj naslov. Na kuverti naj bo tudi naslov, kamor se naj vrne nen,".grajeno delo, vendar ta naslov ne sme biti istoveten z onim v kuverti. Dela morajo biti poslana v partituri kot priporočena pošiljka na naslov Glasbene Matice, Ljubljana, Vegova ulita 7, najkasneje do 31. oktobra. Glasbena Malica si pridržuje pravico prve izvedbe vseh nagrajenih zborov v teku dveh let po objavi uspeha natečaja ter pravico prve naklade, ki izide v sporazumno določenem šlevjlu v teku dveh let po objavi natečaja. Nagrade se izplačajo nagrajoncem v teku 14 dni po objavi uspeha. Razsodišče jo artislični odsek Glasbene Matice. Vsi ostali pogoji in postopek natečaja so razvidni iz posebnega pravilnika ki se na zahtevo pošlje vsakemu interesentu. Zoper odločitev razsodišča ni priziva. — V Ljubljani, dne 15. julija 1913. — Glasbena Matica. — Pozorl Fujan Franc, krovstvo na Galjevlcl 9 v Ljubljani, vljudno sporoča ccnjenira strankam, da zopet sprejema naročila po telefonu št. 43-83. — Lepo, medlo sc lesketajočo kožo, po sončenju napravi Tschamba Fii. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. — Sirena je trobila, na ni bilo alarma. V Fiume jo to dni divjala huda nevihta. Ob tri četrt na enajst ponočj je strelu udarila v nu-p r;i v o za alarmno sireno in je povzročila piskanje, kar je ljudi zavedlo, češ da gre za letalski alarm. V resnici pa je naprava začela delovati zaradi kratkega stika, ki g« je povzročila strela, ko je udarila v električno napeljavo. Nepremičnine naprodaj: Zamljliia (gramozni teren) za industrijo, znotraj bloka, v izmeri COOOni*, 10.000 niJ in 15.000 ni'. ZamljliCe v bližini plavne carinarnice v izmeri 29.000 m'. Parcala: A 55, 70, 80, 100, .200, R00 In 100 L za 1 m3 v raznih delih 1 nesla. H I it 1 dvonastropne nove, enonadstrop-ne, pritlične in visokoprillične. Kealitetna pisarna ZAJEC ANDREJ, Tavčarjeva ulita St. 10 — telefon 34-86 Iz io živifciiijsa - odi in Iz Gorizije Zlaloniašnik msgr. Andrej Furlan. Dne 2. julija je, kakor smo že na kratko omenili, obhajal 50 lclilico svojo novo sv. maše g. Andrej Furlan, komornik sv. očeta, župnik pri S. Croce di Trieste. ti. zlaloniašnik se je rodil 18. X. 1870 v Triestcju in jo bil krščen pri novem sv. Anionu. Po posvetitvi je kaplanoval tri lela v svetivanaki župniji, 1 leto v Muggia, 8 let je bil duhovni pomočnik pri sv. Antonu, 37 let pa je že preteklo, od kar zvesto in požrtvovalno pasliruje v S. Croce. V nedeljo, 4. julija je s sodelovanjem vse župnije slovesno praznoval svoj zlati jubilej. Vsa župnija se je zgrnila okrog svojega zaslužnega in priljubljenega duhovnega očeta in je toplo in prisrčno obhajala z njim njegovo izredno slavje. P. Marjan je s tridnevnico spodbudil župljane, da so se tudi duhovno lepo pripravili na praznik kot ga fara še ni doživela. Pred dnevi smo srečali slavljenca v našem mestu. Vračal se je z romanja k Maleri božji na skalnatem vrhu, kjer je tiho obhajal obletnico svoje novo maše. Bil je zdrav, krepak, ves nasmejan, dobre volje. Ko mu toplo čestitamo k zlati maši, iskreno želimo, da bi ga ljubi Bog ohranil še dolgo vrsto let v polni moči neizčrpnih sil! Naj bi In leta bila njemu samemu v radost in tolažbo, širokemu krogu ouih, za katere dela in skrbi, pa v blagoslovi Vreme. V zadnjih tednih smo Imeli malo dni brez dežja. Polja in travniki so tako razmočeni, da bi teden do štirinajst dni suhega vremena vsi pozdravili. Zaradi nalivov, ki so se skoraj vsak dan ali 110č usipali iz nebeških zatvornic, sta žetev in košnja precej trpeli. Zlasli sušenje travo je bilo česlo ovirano. Dež je tudi povzročil, da se je ponekod t rta začela oslpati, da je bilo potrebno pogosto škropljenje in stn pričela groziti rja in oidij. V reloli pa te pogoste plohe niso povzročile na poljskih pridelkih večje škode. Žita so večinoma že požela. Ponekod je letina prav dobra, drugod srednja. Tudi ostala letina s trto vred še dobro obeta. Ker imamo novo luno, upamo, da se bo vreme ustalilo. Posledica pogostih padavin je bila, da dozdaj še nismo imeli vročih, poletnih dni. Za meščana je bilo prijetno, ker jim sopara mestnih ulic še ni zapirala sape. Za one, ki so odšli na morje, je bil dež večkrat vir obupnega godrnjanja. Dijak, ki hoče širiti svoje znanje, bo moral brati Svel a S Spodnjega Štajerskega Poroke. V zadnjem času so se v Rušah poročili Jakob Ostervcršnik, sedaj pri vojakih, z Jo-žefo Gersak, oba s Smolnika, Karel Palm, posestnik, z Elizabeto Sigmund iz Loke pri Žusmu, in Franc Pondelak, delavec iz Bistrice, sedaj pri vojakih, s Pavlino Škcrbot. V Celju so se poročili: Martin Ribič in Antonija Slapnik, Jožef Farčnik in L'.ma Bozina, Ferdinand Skutnik in Marija Sidanski, vsi iz Celja. Dalje sta se v Celju poročila Karel Podpečan iz Cel|a in Julijana Kovač iz Vresove. Umrli so v Celju: Veronika Pavšer roj. Škr-bee, 29 let, Avguštin Črepinšek, 34 let, Frančiška Brijavc roj. Pišck, 72 let, vsi iz Celja, 69-letni Rudolf Jagcr iz Letuša pri Braslovčah, 48-letni Poznič iz Gornjega grada, 43-lctna Antonija Rudobreznik roj. Jevšek iz Belih voda pri Šoštanju, 42-letna Rozalija Cestnik roj. Knapič iz Kačjega dola pri Laškem in 27-letni Martin Štajnar. Nezgode v celjskem okrožju. 62-letni posestnik Karel Strašek iz Nove vasi pri Št. Juriju ob juž. žel. je v hlevu krmil živino. Pri tem ga je podrl po tleh vol in si je Strašek zlomil nogo. — 24-letni Avguštin Prislan iz Braslovč si je hudo poškodoval nogo. — Šofer Ivan Mileč iz Škofje vasi je prišel med avtomobil in prikolico in si zlomil nogo in nekaj reber. — Pri sušenju sena je 18-letni Stanko Bučar iz Celja tako nerodno skočil čez jarek, da si je zlomil nogo. — V premogovniku Velenje se je hudo ponesrečil 35-letni Franc Kuranta. V spanju skočil skozi okuo drugega nadstropja. 44 letni carinski tajnik Jakob Vrečko v Kozjem je imel hude sanje. Sanjalo se mu je, da ga več ljudi preganja. V spanju je vstal, odprl okno, pri čemer je razbil tudi šipe. in skočil z drugega nadstropja na dvorišče svoje stanovanjske hiše. Pri padcu si je zlomil Čeljust, drugih hujših poškodb pa ni imel. Pač pa se mu je razbito steklo zarilo v oko. Zaradi zlomljene čeljusti se je zdravil v brežiški bolnišnici, sedaj pa so ga prepeljali na očesno kliniko v Gradec, kjer so mu z operacijo izrezali hudo poškodovano oko. Iz Hrvaške Sprememba v hrvaški diplomaciji. Hrvaška vlada je odpoklicala dosedanjega poslanika dr. Ži- dovca v Sofiji ter je na njegovo mesto imenovala za novega hrvaškega poslanika dr. Perica. Poslanik dr. Židovec dobi mesto v zunanjem ministrstvu. Poglavnikovo odlikovanje. Poglavnik dr. Pavelič jc podpisal odredbo, s katero je podelil red za zasluge lil. stopnje inž. Ivanu vitezu Vagnerju, inženirju v tvornici vagonov v Brodu za njegovo vestno in forsirano delo pri popravljanju raznih porušenih mostov. Obisk slovaških akademikov ▼ Zagrebu. V Zagreb je te dni prispela skupina sloveikih akademikov, kateri bodo ves čas svojega bivanja na Hrvaškem gosti hrvaške vseučiliške ustaške organizacije. Slovaške akademike vodi dr. Jožef Mikala. Delavski politični sestanek v Brodu. Dne 14. t. m. je bil v Brodu na Savi delavski politiini sestanek, katerega se je udeležilo okoli 1500 dclav-cev in delavk v raznih brodskih industrijskih podjetjih. Ns shodu so poročali o političnem položaju dema in v inozemstvu ter na bojiščih govorniki Delavske zbornice ter glavnega ustaškega stana. Pospeševanje zimskega ribarjenja. Zadružna Matica v Dubrovniku je ustanovila Dubrovniško ribarsko zadrugo, v katero se je takoj včlanilo več dobrih in spretnih morskih ribičev. Ti so sklenili, da bodo pod okriljem svoje zadruge organizirali tudi zimsko ribarjenje. Iz Srbije Srbija bo Imela letos dobro žetev. Domačo srbsko in inozemsko časopisje poroča, da pričakuje letos Srbija zelo dobro letino. Kmetje so po navodilih okrožnih in okrajnih kmetijskih referentov in strokovnjakov skrbno obdelali vso razpoložljivo zemljo ter jo zasadili s kulturami, ki jih predvideva načrt za gospodarsko obnOvo teh krajev. Žetev ječmena je povsod že končana, sedaj je pa v polnem razmahu žetev pšenice. Odvišni pridelek ječmena in pšenice, kakor tudi vseh ostalih žitaric, bo tudi letos prevzemala žitna centrala, katera jih bo potem po določenem ključu delila po mestih radi prehrane ljudstva. Dcbro letino obeta tudi krompir, fižol ter ostale vrste sočivja in zelenjave, za katero so pridelovalci kljub temu, da jo sedaj mnogo goje tudi po mestih samih, že dobili lepe zneske. Likvidacija podružnic bir. jugoslovanskih delniških družb v Srbiji. Srbska vlada je izdala zakonsko odredbo, ki predvideva likvidacijo podružnic vseh tistih delniških družb, katerih centralo so pred 1. aprilom 1911. leta delovale na bivšem jugoslovanskem področju, a izven območja sedanje | Srbije in ki svojega nadaljnjega poslovanja niso ! prilagodile zahtevam odredbe z dne 5. julija 1941. j Prizadeto podružnice delniških družb morajo pri-j javiti svojo likvidacijo pri pristojnem sodišču v tridesetih dneh. Podružnici pa ni treba likvidirati v primeru, če deluje na sedanjem srbskem področju kot samostojna delniška družba ali pa, če bo še ustanovljena najkasneje v dveh mesecih od objave te odredbe. V tem primeru prevzame novoustanovljena delniška družba vse pravice in dolž-nosli, kakor tudi kapital prejšnje podružnice, ki je bil prijavljen v bilanci v zadnjem poslovnem letu. Naročajte »Slovenca«! Drobna ljubljanska kronika Praznik sv. Vincencija Paveiskega v cerkvi Srca Jezusovega Jutri se bo obhajal v krasno okrašeni ccrkvi Srea Jez. v Ljubljani praznik ustanovitelja Misijonske družbe 111 usmiljenih sester ter varuha društev krščanske dobrodelnosti sv. Vin-cencija Pavelskega. Danes na preddan praznika bo ob 5 pridiga in nato slovesni blagoslov. Jutri se bodo sv. maše začele že ob 5. Ob 6 bo slovesna sv. maša pred katero sc podeli sv. blagoslov in sc izpostavi Najsvetejše za celodnevno češcenje. Tiho maše bodo še ob 7, 8, 9, 10 in zadnja ob II. Zvečer ob pol S bo slavnostna pridiga o sv. Vincenciju, ki jo ho imel g. vseuč. iprof. dr. Ciril Potočnik. Nato bodo pete litanije in zahvalna pesem. Častilci sv. Vinccncija. posebno jia knritntivni delavci so vabljeni, da sc teh slovesnosti udeležijo. V osmini praznika bo vsak dan ob pol 7 sv. maša z blagoslovom iu zvečer ob |K)I 8 litanije z blagoslovom. — Verniki lalvko dobijo v cerkvi Srca Jez. danes oil 12 ure naprej in jutri ves dan pojHildnc odpustke na isti način in pod istimi pogoji, kakor na por-cijtinkolo. In še enkrat v osmini po-polen odpustek pod navadnimi pogoji. Novomašnlškl blagoslov. Na tretjered-nem shoilu danes popoldno nli 4 lm podelil g. Ciril I.avrii svoj novoniaini blagoslov. Opravil bo tudi litanije ol> veliki asistenci. Tretjeredni družini v vednost! Kongregacija Marije Pomočnico pri sv. Jožefu naznanja, da ho sv. mana zadušnlcn za pokojno članico go. Apolonijo Hafner v ponedeljek, II). t. ni. ob 7 zjutraj v kungre-gacijski knpeli. Polnoštevllnol Ljubljančane opozarjamo na koneert Ljubljanskega Zvona, ki bo v ponedeljek 19. t. m. ob 2(1. v veliki dvorani bolela Union. Naša dolžnost je. da bo koneert polnoštovilno obiskan in dokažemo zanimanje za našo pesem. Opozarjamo, da bo začetek koncerta točno ob 20. Sprejemni Izpit zn prvi razred gimnazije. Dne 7. julija začno priprava za sprejemni izpit v 1. razred gimnazije zn one ki bndo Izpit polagali Jeseni. Temeljita razlaga učne tvarine po novih predpisih, ponavljanje, izpraševanje in strogo nadzor sivo. Poučujejo lo profesorji-strokovnjaki Pouk lm trajal do pričetka Izpitov. Pri.inve se sprejemajo vsak dnu dop. oil 0—12. pop. od 4— fi. Specialne strokovne Inslrukelje za gimnazije In meščansko šole, Mussolliiljev (Kongresni) trg 2. Mali gospodar — Žegorn nbveičnta svoje člane, da ko prične razdeljevanje knnil zn mesec julij z 10. julijem in sicer: št. 2301 - 404KI od 10. julija (prvi teden). V teirt tednu n n j dvignejo krmila tudi oni. ki imajo žo nakazilu za junijski obrok. SI. 1001— 2.">00 ho na vrsti od 21». julija daljo (drugi teden). St. t—1(1110 prejmejo krmila od avgusta daljo (tretji ledeni. Krmila delimo vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek Kalilo popoldne od pol 15. do pol IN. ure. Za vso dneve vetja žo običajni abecedni rod. Kdor ne pride nli določenem času. mu kr niilii zapadejo Pri razdeljevanju krmil zn julij bo upoštevana nova prijava živali sn-mo onih članov, ki so pravočasno oddali rojske rnzvldnlce. — Vnlllna Jajca od čistokrvnih pasem perutnine sprejema zopet Zegoza — Muli gospodar v valenjc pod posebnimi pogoji, ki so razvidni v razglasu na deski v društveni pisarni, Gallusovo nabrežje 33. Prijave sprejema zadruga do 31. julija. — Izredno zanimivo predavanje g. Zupančiča: O prehrani malih živali bo v nedeljo 18. t. m. oh 10 uri dopoldne v posvetovalnici Malega gospodarja, Gallusovo nabrežje 33, Na Galjovlel čistijo jarke. Skupina delavcev, ki jo izvežbana v kopanju iu čiščenju barjanskih jarkov, jo to dni začela člslltl mule in ozko jarke v delavski koloniji na Gnljevloi. Lepo ho očistili glavni jarek ob Poti na Galjevlco. Praktični ljudjo pa so takoj porabili priliko in so nn črni zemlji, skopani v jarkih in unmelanl ob bregovih jarka, začeli saditi v prvi vrsti paradižnike in razno sadiko, zlasli peso iu olirovt odnosnp pozno zeljo. Glavni jarek fo zelo poglobili, bil pa je skrajni čas, du »o la jarek očistili, kamor je bila zmetana in znešena različna navlaka in je bilo tudi v higienskem pogledu potrebno to čiščenje. Bohotni živilski trg. Kakor drugo dneve, .ie bilo tudi v soboto zelo živahno vrvenju ob zidu Ljudsko knjigarno na Vodnikovem trgu. kjer prodajajo borovnice, ki jih jo še vedno mnogo na izbiro. Gospodinjo so tam lepo vrsto in kupujejo kar na veliko borovnice, ki bo mnogim marljivim ženinim prineslo že lep zaslužek. Veliko jo povpraševanje po trnovski in krakovski glavuali solati, za kalero so gospodinjo vnelo zanimajo in jo bile kupovat takoj, kakor hitro so na trgu pojavi kaka trnovska ali krakovska mati. Nekatere prodajalko »o ponujalo v nakup per.io od blitve nli maiigolda. To perje .ie prav dobro za prit«uho ii la šplnnča, pa ludi zajel radi jedo perje. Nekateri branjevci so prodajali še zelena jabolka po (1.7(1 lir kg. Ta Jabolka so primerna sa v kutin vanjo, nikakor pa niso priporočljiva, da bi jih surova jedli, ilaojco je bilo na treu ohrovta iu kolerabe. Tudi razno sadike so ie vedno naprodaj in kupujejo ljudje zlasti sadiko ohrovta. ki jih takoj vso pokupijo. Tudi v soboto jo neka llarjanka prodajata na Pogačarjevem trgu žabjo krake. Nekatero kmetice so pripeljalo večjo množino »tročjega gralia. Pa tudi luščen grah je bil naprodaj po fi lir velika merica. Precej jo bilo naprodaj domačega nizkega fižola. Tega prinašajo na trg v prvi vrsti okoliške kmetice. Gledališče I) r a m a i Nedelja. IS. Julija, ob 15.: »Veliki me*«. I/.y. Zadnja uprizoritev te Igre v letošnji sezoni. Cene 0d 15 lir navzdol. Ob 1».: »Nevesta « krono«. Izv. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek. 19. julija ob 10. »V LJubljano Jo dajmo«. Zaključena predstava za Glll. Torek. 29 Julija ob 10.30: »Stari ln mlaill«. lied Torek. Opera. Nedelja 18. Julija oh 19. »Mrtve oči«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek 19 Julija: Zaprto. Torek, 2(1. Julija ob 10: »Madame Buttcr-fl}«. Red A. Naznanila RADIO, Nedelja, IS. julija. — 8.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 8.15 Orgelski koncert izvaja Kcmicoio Vegna lioli. — 11.00 Prenos peto mašo iz baziliko Sv. Pavla v Rimu. — 12.00 Hnzlaga evangelija v italijanščini (O. G. II. Marino). — 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini. (O K. Sekovanlč). — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Komorna glasba. — 13.00 Na poved časa. poročila v italijanščini. — 1.1.10 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Simfonična glasba, 13.30 Operetna glasba. — 14.00 Poročita v Itplijanščinl. — 14.10 Koneert radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent P. M. Sijaneo. Slovenska glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.14 Dr. Zi- bert Simo: Nalezljive bolezni pri domačih živalih v vojnem času, predavanje v slovenščini. — 17.35 Koneert violinista Karlu Rupla, pri klavirju L. M. škorjane. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 10.45 Politični ko-inenlar v slovenščini. — 20.00 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20.20 Simfonični koncert vodi dirigent Cnpuana. — 21.20 Predavanje v slovenščini. — 21.30 Orkester posuli vodi dirigent Angelini. — 22.00 Operetno glasbo vodi dirigent Gallino. — 22.35 Pesmi. — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 19. Julija. 7.30 Pesmi in na-povi. 8 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časn. poročila v italijanščini. — 13.111 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini. — 13.12 Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 14 Poročita v Italijanščini, — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šija-nec. — Orkestralna glasba. — 15 Poročila v slovenščini. — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 17.15 Koncert malega orkestra. vodi dirigent Stane Lesjak. — 17.45 Piaaua glasba. — 10 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Lehen. — 10.30 Poročila v slovenščini. — 10.45 Politični komentar v slovenščini. — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20.20 Lahko glasbo vodi dirigent Gallino. — 20.40 Komorna glasba. — 21 Koneert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. fiijanee, sodeluje sopranistka Ksenija Vidali, oporna glasba. — 21.40 Predavanje v slovenščini — 21.50 Koncert ljubljanskega komornega trla (M. LipovSek — klavir. A Dermelj — violina. C. Sedlhauer — čolo) — 22.35 Valčki in tnazurke. — 22.45 Poročila v italijanščini I.IOKVRNE. Nočno »lužhn Imnlo lekarne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. .lakoba trg 9, mr. Knmor. Miklošičeva cesta 20 in mr. Mnrniayer. Sv. Petra cesta "H. — v ponedeljek: mr Snšnlk, Marijin trg 5. mr, Don-Klanjšček, Cesta Ariello liea 4 iu uir, iia» , liinc, del., Cesta 211. okt. ii. Šport Trd oreh za Ljubljano - ali ga bo sfrla rl i * ___!>1* 1«. m Obetaio, da bodo prišli po dolgem času na račun tudi oni prijatelji nogometa, katerim gre na živce borba za točke med domačimi klubi, pač P® j". z®!'i° izmeta, ki spominja na dober šport. U Ljubljani smo večkrat zapisali, da ima nekaj igralcev, ki se razumejo na pametno ravnanje z zogo. In če je vsa enajstonca dobre volje, tedaj zaigra po ligaško. Povsem nismo bili letos zadovoljni niti z enim nastopom Ljubljane, čeprav je odnesla vseh tistih 12 možnih točk, in si postavila v omaro svojih trofej še eno, ko jc postala slovenski nogometni prvak za 1. 1943 Ni bilo posebno hudo zmagovati, ko je igrala zdaj proti Herniesu, zdaj proti Marsu ali Tobačni. Ampak za danes obetajo, da bo stvar drugačna. Moštva, ki jih je Ljubljana na šestih tekmah obvladovala, so se za danes združila in bodo postavila na zeleno trato združeno enajstorico. Po- Haegg — Arcderssen Pred senzacionalnim dvobojem. V teku na angleško miljo (1609 m) so tekmovali atleti že dobrih 10 let pred znano olinipijado v Atenah 1. 1896. Najstarejši rekord, ki nain je znan v teku na miljo, znaša 4 min. 18.4 sek. Postavil ga je 1. 1885. Anglež George. Med njim in ined Švedom Haeggom je dolga vrsta tekačev, ki so se vpisali v zlato knjigo svetovnih rekordov. Poročali smo, da je Haegg postavil lani rekord na tej progi s časom 4:04.6, letos pa je bil na Švedskem spet nekdo, ki je izkoristil Haeggovo odsotnost, naskočil njegovo znamko in postavil novo. To je bil Andersson, čigar ime blesti zdaj na razpredelnici svetovnih rekordov, znamka pa znaša 4:02.6 min. Ko se bo Haegg vrnil iz Amerike, se bo gotovo spogledal s človekom, s katerim je tolikokrat tekel, ni mu pa nikoli privoščil, da bi bil pred njim. Tako sodijo tudi inozemski športni poročevalci, in pričakujejo v srečanju med Haeggom in Anderssonom pravo senzacijo. Slednji je žc izjavil, da je pripravljen ponovno pokazati Haeggu, da brani naslov svetovnega prvaka na 1609 m po pravici. Dvoboj, kakršnega lc redkokdaj doživijo v športu, in za katerega jc že danes na Švedskem izredno veliko zanimanja, bo v Anderssonovcm rojstnem mestu Goteborgu. S tem v zvezi si bo zanimivo ogledati ono stran t knjigi svetovnih rekordov, na katero so zapisovali imena zmagovalcev v teku na 1 miljo: 4:18.4 George — Anglije 1. 1885, 4:18.2 Bacon — Anglija I. 1894, 4:17.0 Bacon — Anglija 1. 1895, 4:15.6 Conetf — Amerika 1. 1895, 4:15.5 Jones — Amerika 1. 1911, 4:14.4 Jones — Amerika 1. 1913, 4:12.6 Taber — Amerika 1. 1915, 4:10.4 Nurmi — Finska 1. 1923, 4:09.2 Ladoumegue — Francija 1. 1931, 4:07.6 Lovelock — Nova Zelandija 1. 1933, 4:06.8 Cunnigbam — Amerika 1. 1934, 4:064 Woodcrson — Anglija 1. 1937, 4:06.2 Haegg — Švedska 1. 1942, 4:04.6 Haegg — Švedska 1. 1942, 4:02.6 Andersson — Švedska 1, 1943. stavo združenih smo objavili žc včeraj. Ce bodo kolikor toliko povezani, tedaj je verjetno, da bo oreh pretrd, in ni izključeno, da bo padlo več žog na Rožičevo kot na Oblakovo stran. Kazno jc, da bodo morali belozelcni mobilizirati vse svoje silo in da bodo morali podati najboljšo partijo, da no bodo razočarali svojih prijateljev. Nam se ne zdi posebno važno, kdo bo zmagal, saj ne bo šlo za točke. Radi pa bi videl-, da bi moštvo Ljubljane in enajstorica združenih izpolnila obljube in nade, da bomo videli nogomet višje vrednosti. Začeli bodo ob 17 na igrišču Ljubljane s tekmo Mladike proti združenim igralcem ostalih moštev II. razreda. Ob 16.30 bo glavna tckina med prvakom Ljubljano in reprezentativnim moštvom I. razreda. Prireditev bo v organizaciji Nogometne zvezo. Vstopnina znaša od 2 do 8 lir. Kmalu bo minulo že 60 let, odkar izboljšujejo znamko človeške zmogljivosti v teku na 1 miljo, vendar pa so jo v 58 lclih izboljšali samo od 4:18.4 na 4:02.6, to je za pičlih 16 sekund. Koliko treninga je bilo treba za to in koliko dramatičnih borb se jc razvilo na tekmah? Vendar je zdaj okoliščina taka, da bo pomenilo srečanje med Haeggom in Anderssonom dogodek, kakršen se v športu le redko ponavlja. Mladinski furnir SK Marsa Tudi to nedeljo bomo imeli v našcin mestu dvojni nogometni spored O srečanju prvakov smo poročali žc zgoraj, istočasno pa bo tudi mladinski pokalni turnir na igrišču za Kolinsko tovarno. Udeležili se ga bodo naslednji klubi: Vič, Korotan, Mladika, Hermes, Zablak in Mars. Igrali bodo na točke brez povratnih tekem. Za to tekmovanje jc odobreno, da smejo nastopali vsi igralci, rojeni po i. 1929 ne glede na športne dovolilnice. Zbrali se bodo torej do 14 letni fantički in skušali pokazati svojim prijateljem, da se pretaka po njihovih žilah dovolj nadebudnosti Da bo več veselja, bo prejel črvak pokal, pa tudi drugo in trelje plasirano moštvo ne bo ostalo praznik rok Z mladinskim turnirjem bodo začeli danes nb 16 na igrišču SK Marsa za Kolinsko tovarno. Na vrsti bodo trije pari: Mladika : Hermcs, Zabjak : Vič in Korotan : Mars, Športni drobiž Atletski treningi pod vodstvom g Cumarja. Lahkoatietska zveza v Ljubljani priporoča atletom in atletinjam kar se da toplo, naj se v čim večjem številu udeležijo treninga, ki bo danes dopoldne pod vodstvom nacionalnega trenerja Cumarja na športnem prostoru v Tivoliju. Trening je namenjen zlasti skakalcem, metalcem in tekalcem čez zapreke. Prav tako naj pridejo tudi ženske štafete, da se pripravijo za sobotno prireditev. Današnji trening bo od 9 do 12. — Spored treninga za prihodnji teden jc tale: 20. t. m. ob 18 na igrišču Hermcsa za močke; 21 t. m. istotam za ženske (vse discipline, zlasti štafetel: 25. t. m. ob 9.30 v Tivoliju za moške. B «sa Koliko zaslužijo bikoborci — Bilanca v bikoborbah V Madridu, v Juliju. Kaka španska biko-borba ni le pester, nevaren prizor, ki so večini tujcev dozdeva precej robat, ampak je skoraj zmeraj dobra kupčija. S jionosom so mogli te dni v Madridu dognati, tla so pri letošnji dobrodelni bikoborbi dosegli več ko pol milijona pezet čistega dobička, ki ga bodo deležne sirotišnice in bolnišnice. Tisto jMipoldne so prejeli samo za vstopnice 5>8 tisoč pezet, ker gre v areno 25 tisoč oseb in stane srednje draga vstopnica več ko 20 pezet. Kdor pa si je moral priboriti vstopnico nn črni borzi, jo je pa drago preplačal. Kar 300.000 pezet je bilo stroškov za torere (bikoborec), bike in davščine na vstopnice, kar je bilo v tem primeru krito že s prostovoljnimi prispevki. Človek bi pričakoval, da na takih dobrodelnih bikoborbah sodelujoče osebe ne bodo zahtevale nobenega zaslužka. Vendar je na leto po več takih »benefičnih bikoborb« in dalje tvegajo torerji svoje življenje na njih. In tako ni moči stroškov mnogo znižati, zlasti še, ker nastopi v bikobarbah po četvero to-rerjev in osem bikov. Bikoborci ali torerji zahtevajo v Madridu za borbo z dvema bikoma po 50.000 do 60.000 pezet, biki sami pa stanejo od 10.000 do 20.000 pezet. Če ne ovira obiska bikoborb slabo vreme, potem je moči bilanco sleherne bikoborbe že vnaprej izračunati. Veliki, dorasli, torej dragi biki slavnih rejcev in jako izvežbani, dobro plačani bikoborci omogočajo drage vstopnice in polno ateno, nasprotno pa so vstopnice cenejše, če so biki že starejši in so bikoborci slabejše vrste. Bikobarba je kakor igra s kartami odvisna od sreče, a ne satno za torere, ampak tudi za gledalce. Saj se le prerado zgodi, da se slaven bikoborec slabo izkaže, ker je preveč razburjen ali pa ker mu bik »nn leži«, nasprotno pa utegne kak slab torcr doseči nepričnkovan uspeh. Ne smemo misliti, da postanejo vsi bikoborci že če/, nekaj let milijonarji. Precejšnje vsote jiorabijo za reklamo, ki jo vrši njihov mešetar, druge pa se jvora-bijo za precej razvratno življenje torerov, ki jih proslavljajo ljudstvo in prijatelji. Le nekateri od slavnih torerov so si nabrali toliko denarja, da so kot posestniki mirno preživljali svojo starost. Večina je podlegla v boju z življenjem ali z nasprotniki v areni. Najdragocenejša drevesna skorja Kinin je najstarejše zdravilo zoper mrzlico, ki sta ga že leta 1820 odkrila Caventuo in Pclletier. Leta 1822 je veljalo kilogram kinina veliko vsoto 1370 mark, leta 1S79 pa že 410 mark I in leta 1892 samo še 30 mark. Leta 1899 so uporabili 200,000 kg kinina za zdravila, leta 1935 pa že 600.000 kg. — Kinin pridobivajo iz skorje vej in vejic takozvanili kininovih dreves, ki je njih listje eliptične oblike, a cvetovi so rdeči ali rumenkasto beli. Rastejo na vzhodnih obronkih južnoameriških Andov, predvsem pa po vlažnem toplem pasu višavja od 1600 do 2*00 metrov. Kininova drevesa pa sadijo zdaj v različnih spremembah in križanjih tudi na Ccv-lonu, na Javi, jn Prednji Indiji, pri čemer pazijo na to, da itnnjo nove rastline čim več alkaloidov. Do izbruha' te vojne so devet desetin vsega kinina, kar gn porabi svet za ozdravljenje, pridobivali na Jnvi. Ko so pa Japonci zasedli to nizozemsko kolonijo, sta Anjlija in Združene ameriške države v hudih škripcih zanj, snj morata poskrbeti za to, da si to dragoceno zdravilo pridobila v kakšni drugi pokrajini. . Pravijo, da vsebuje skorja ceylonskega ki-mnovega drevesa jalco dober kinin. Kakor po- ročajo italijanski časopisi iz Bangkoka, je on-di pomrlo 1 milijon Indijcev, ker niso imeli kinina. Prebivalstvo Ccylona suino ga potrebuje na leto 210.000 funtov, zato ga ni moči v zadostni množini pošiljati ? Indijo. Lov na medvede V Stockholrau, julija. — To jesen bodo na Švedskem lahko šli na lov na medvede. Parlament je sklenil, da bo za čas od 1. septembra do 31. oktobra odprt lov na medvede, a doslej so bile tc zverine pod državno zaščito in le zato bivajo šc ondi, dasi jih ni mnogo, kakih tri sto, ki živijo v severnih pokrajinah Švedske, Brez dvoma je država lako dobro skrbela zanje, da je zdaj sprevidela, da jih jc treba razredčili, posebno še zalo, da bi prebivalstvo obvarovala spričo gospodarske škode, posebno Laponce, ki jim medvedi trgajo severne jcicnc. Siccr je vlada v poslednjih letih dala posebno dovoljenje, da bi lovci postrelili na leto vsaj po 25 medvedov, a jih ni v 4 letih padlo več ko 19, ker je primanjkovalo za tak lov zmožnih lovcev. Zato pa jc zdaj na razpolago ta lov vsem, ki se čutijo poklicani za tak posel. Vendar — v državni zbornici se je oglasilo precej gospodov, ki so bili proti takemu lovu. Tudi iz vrst ljudstva so prišli glasovi, naj ta lov ne bo svoboden, ampak ga naj dajo v zakup. Siccr sc bojijo, da bo vsakdo hotel ustrelili svojega medveda — zaradi listih pravljično slastnih medvedjih tac — in — drugih dobrin. jpj^niasaMHrcs ,£L KINO UNION "" Kako Čudovita so pota ljubezni — nam prikazujo napet in zanimiv film ^•P" »Na Antiiih« Olga Cchova In Kari Ludvvlg Dlehl t Predstave: ob 10.30, 14.30, 16.30, IS.30 20.30 TEL KINO SLOGA ,7S0 Apoteoza vojnika brez orožja v viharju bojev ^ »Mož križa« film posvečen v vojni pndllm vojnim kuratom I V glavni vlogi: Albcrto Tavazzl, P.osvlta Schmldt. PREDSTAVE ob 14, 16, 18 In ob 20. url. 1EI. 21 41 KINO MATICA HEINRICH GEOROE, Heldemarlo Hatheyer ln VVill CJundflleg v odlični drami iz Igralskega življenja »Velika senca« -T9BC Moderna vsebina, globoko In doživeto dejanje PREDSTAVE ob 16, IS 30 In ob 20.30. uril V nedeljo ob 10.30, 14.30, 1 6.30, 18.30, 20.30. ,El KINO KODEUEVO "" Film globoke ljubezni, lepo vsebine »Carmela« Dorls DurantI, Javor Pal. H? vfedfcuct- dvojčici*' Jr <■ v - 1 M' > - m i > - Ug \ « » ) , ■<- ' -r A preden so jo Muro izmislil, je Marjetica s svojo kačo že davno izginila s stopnic — bila je že v notranjem grajskem vrtu. Dodatek veselja, petja ln prisrčnosti »Veseli poštar« r* Wlly Elchberser, Leo Slozak. PREDSTAVE ob 14, 17 In 19.30 1 STROJNA DELAVNICA Naznanjam cenj. strankam, da sem se pre selil iz ŠELENBURGOVE 4 •- v svoje nove in večje nrostore Cesta v Mestni leg 15 (Trnovo). Ljubljana Muro je pretekel vrli stopnic, ozirnl se na levo in desno, kje je hudobnica, da bi se ji zakadil v glavo in jo vrgel čez zid iz gradu. Zahvala Vnem, ki ste počastili a svojo navzočnostjo na zadnji poti našega nepozabnega očeta za poklonjeno cvetjo In vence, ter kr. pevcem za ganljivo žalostlnko — naša nnJprlsrčneJSa zahvala. LJubljana, Tadova, Medvode, 18. 7. 1918. Žalujoči sinovi Dernovšck, sinahe in ostalo sorodstvo. ste ie naročeni na Slovenca 1 Vsak naročnik zavarovan Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št. 5 Zahvala Vsem, ki sto z nami sočustvovali ln nas tolnžlll ob bridki izgubi nase ljubljeno mamice, stare mame in tašče, gospo TEREZIJE GJUD Vdovo po brivskem mojstru so trm potom najlskreneje zahvaljujemo. - Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki ste na katrrl koli način počastili njen spomin ter vsem, ki ste Jo v tako častnem Številu spremili na njeni poslednji poti Sveta mafa zaduSnlca so bo brala v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 7 zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJubljana, dne 16. Julija 1913. Žalujoči ostali. 33 Domačija v cvetje Tomaž Poltlukar li Matevž je rad poslušal, kadar je ripovcdovala mati o starih časih, lajda pa je bila navadno v svojem stanovanju. Poslušala je radio in či-talu. Ko pa je prišel Matevž, je zaprla knjigo ter vzela plctilke v roke-l'o so bile ure prijetnega duševnega življenja v dvoje. Pomenkovala sta se o knjigah, ki sta jih brala, poslušala glasbo, si pripovedovala spomine ter delala načrte zu bodočnost. O sv. Martinu jo zapadel v gorah prvi sneg, o sv. Barbari pa jc pritisnila zima tudi k Andraževim. Bili so nanjo pripravljeni in so jo sprejeli vdano kakor zemlja, ki jr že dremala, čakajoča na belo odejo, tla jo bo zagrnila. lako mora biti, In vse je prav, če pride o pravem času. 'ležišče dela se je zdaj popolnoma preneslo v pokrite iu zakurjene pro- store, kajti prišel je čas, ko polje (ločiva in pusti tudi svojim ncgovalcem, da se oddahnejo. Samo drvarji so še , vedno imeli opravka s prevužaujem ; lesa v dolino. I Zdaj je dobila tudi sauna svojo polno veljavo. Marsikatero soboto sc je razlegalo iz nje čmokatasto pelje , lesnih delavcev: Sem olearja 'meln, sem tolarje štela; zdaj mlinarja 'mam, pa tnokco peklam... Ce so le utonili, so prišli v zakajeno barako, tla so se pogreli in dodobra ti mili za nedeljo. Kadar je bil Matevž domu, jili je obiskal s steklenico žganja in nalivni vsakemu kozarček, ko so prihajali iz vroče kopeli. Bilo mu je na tem, da bi jim olajšal navadili sc nn utrjevanje. Zdaj sc je lahko tudi sam valjal po snegu, iu zdelo se mu je, da ni nič manj utrjen kot je bil nekoč, ko je zmagoval na smtiških tekmah, Lepega dne je šla tudi Majda z njim v snu no. Matevž je menil, da bodo Korlnu oči izpadle, če jo bo zagledal v kopalni obleki, toda Korl si niti pogledati ni upal tja, kjer sta se metala jio belem novinčku. Samo mati jc bila huda,_ meneč, da se bo prehlndila-Življenje Andraževih je bilo prepleteno v zimskem času s prijetnimi spremembami. Napočila je doba kolin, praznikov, smučanju in domačih veseli c. Na silvestrovo sla šla prvič knt mož in žena nn ples v šenllovrcnški dvorani. To je bil /lasti za tamkajšnjo' .boljšo' družbo velik dogodek, zakaj marsikaj nenavadnega so žo slišali o I jubljančanki, ki se je ugnezdila pri Andraževih. Zdaj, ko je prišla med ljudi, so jo zlasti ženske, ki skrbijo za domače javno mnenje, po/orno motrile. »Dolgčas ji je postal tam gori v rebri, in seveda ni inogla storiti drugače, kot da sc jc ponižala in prišla na veselico...« Pričakovale sn. da sc bo šopirila z modnimi posebnostmi, in jim jc kar odleglo, ko so jo zagledale v preprosti, vendar v zelo prikupni olileki. Mlad učitelj, ki je sedel s svojo izvoljen ko pri mizi je pripomnil, tla mu je Andraževa gospa prav zaradi 'e^a všeč, ker si ne barva olira/.a iu ker si ne brije obrvi. »Naravna jc, in v naravnosti je navadno več lepole kot pn v tistem izumetničenem prizadevanju.« je menil. Prijateljica ga jc užaljeno zavrnila: >Se ti se zaglej v to prečudno kmetico!« ■Marsikateri moški se je domislil, dn bi imel Matevžu to in oho sporočiti, in je iskal priložnosti, da bi ga seznanil z lepo ženo, Bajdetova Nada se je na lastne oči prepričala, da ne kaže slabo govoriti o nenavadnem zakonu med Matevžem in Majdo Vnn-novo, kajti ležko bi bilo koga prepričati, da se ne razumeta dobro in tla je zveza zgrešeno. Sprva sta sedela Andraževa v družbi r. inženir jem Janezom, proti polno- ! či pa so prisedli še drugi: priložnost je nanesla, dn «c je »oznanila tudi z gospemi, ki so ji gledale na prste. Zdaj so se prvič z ujo pogovarjale, i »Pusto vam mora biti pri Andraževih, ko nimute primerne družbe razen moža. 1 a pa hodi vedno po opravkih.« »O, nič mi ni pusto; šivam, pletcm, kuham, berem, smučam... naravnost hitro mi tečejo dnevi.c Janezu jo bilo nerodno, ko je moral slišali, da razpletajo te gospe iste razgovore, s katerimi se bil sam poskušal približati njenemu' srcu. Ne, tudi gospom se ni pritoževala, pač pa je zatrjevalo, da je zadovoljim. Moškim jc bila všeč njena ljubljanska govorica, in to tem bolj, ker jo bila edina, ki ni govorila domačega narečja. Prikupno melodijo so slišali v njeni govorici. V pijači je bila zaclr/nna, v pripovedovanju pa ra/gi. bana, da jo jc vse omi/.je rado poslušalo. Bajdctofi Nadi bi bilo bolj všeč, čo bi praznili! čašo fer se v vsotn sprostila. čc bi «e ji pripetila vi,i j mala nerodnost, tedaj bi lahko podkrepila obrekovanje o nespodobnosti, ko se jo valjala po snegu v sami kopalni oble. ki. Ampak Iu se io vodla Majda samo tako kot jo prti v. Mlada Tioarjeva jo lo dobro opazila in si jo je vzela na tihem za vzgled. J. O I i v e r C u r w o o d 35 »Nisem mislilo na to, Jeems« — je slednjič odgovorila — »pač pa sem mislila, da ...« Pozabila sta na nevihto, ki je divjala z nezmanjšano silo. Nenadoma pa sta zaslišala zvok, ki je nadvladal besnost nevihte in Marette sc je zganila, kot da bi jo zadel električni udarec. Tudi Kent se*je obrnil k oknu. Zopet je odmevalo isto kovinsko trkanje, ki ju jc malo prej opozorilo na bližajočo se nevarnost. Sedaj je bil ta zvok še bolj silen, podoben glasu, ki ju je onstran okna plašno svaril Bil je več kakor svarilo; bil je znak neposredno grozeče nevarnosti. Kent je videl, da jc Marette segla z roko k vratu in iz njenaga glasu se je iz vil na pul pridušen krik. XVII. Vendar je Marette v nekaj sekundah zopet postala tisto prekrasno bitie, ki je s svojim majhnim samokresom držala v šahu tri oborožene moške. Ves njen strah jc izginil in celo zdelo se je, da jc pripravljena boriti se. »Kedsty se vrača« — jc rekla. — »Nisem pomislila, da bi se utegnil vrniti... nocoj!« »Morda ni imel časa, da bi šel v vojašnico.« »Ne. Bolj verjetno jc, da je kaj pozabil. Še preden pride, vam bom pokazala gnezdo, ki sem ga za vas pripravila, Jcenis. Pridite hitro!« Šele sedaj mu je prvič rekla, naj gre iz njene sobe in je tako izključila možnost, na katero je I pomislil le z neko gotovo zadrego. Vzela je nekoliko vžigalic, ugasnila luč 111 urno šla na hodnik; Kent ji je sledil. Ustavila se jc pred majhnimi vratci • To je stara shramba« — je zašepetala. — • Uredila sem jo kolikor mogoče udobno Okno sem zaprla in zastrla, da si inorete prižgati svetilko, toda paziti morate, da se svetloba ne bo videla skozi vrata Notri se dobro zaklenite in bodite mirni. Za vse, kar boste našli v sobici, se morate zahvaliti gospodu Fingarsu.« Tiho je odprla vrata in mu dala vžigalice. Kent jo jc prijel za roko. • Marette, ali mi »verjamete? Ali mi verjamete, da nisem ubil Johna Barkleya in da se bom boril za vas do zadnjega diha?« Nekai časa je vladal molk; Marette mu je počasi odtegnila svojo majhno ročico. »Mislim, da vam verjamem. Lahko noč, Jeems!« Hitro se je oddaljila. Ko jc prišla do vrat svoje sobe, sc ic obrnila. »Le pojdite noter, vas prosim!« — je ljubeznivo rekla. — »Ce me imote — kako pravilo — radi, pojdite v svoje skrivališče!« Ne da bi počakala odgovora, je vstopila v svojo sobo in zaprla vrata. Kent je prižgal vžigalico, se sklonil in vstopil skozi nizka vrata v svoje skrivališče. Zagledal je svetilko in io prižgal. Njegova prva skrb jc bila zakleniti vrata; nato se je ozrl okrog sebe. Shramba je merila pet ali šest kvadratnih metrov, toda bila je tako nizka, da človek Kentovc velikosti ni mogel stati v njej vzravnan. Ni se čudil majhnemu prostoru, ampak skrbi, s katero je Marette to sobico opremila V kotu je bilo pripravljeno ležišče iz odei in blazin in tudi groba tla so bila pokrita z odejami, razen ozkega pasu ob I stenah Razen zaboja, na katerem je bila postavljena svetilka, sta bila v sobici še miza in stol in Kent jc z velikim presenečenjem ogledoval stvari, ki so bile na nuzi. Marette ]e pomislila na to, da bi utegnil biti lačen Na mizi je bilo toliko živil, da bi zadoščala za pet ali šest ljudi: pečenka, solata, divjačina, krompir olive, marmelada, kruh, maslo in termska steklenica, ki jo je rabil Kcdsty; v n|ej je gotovo bil čaj ali kava Na stolu je ležal pas z naboji in avtomatični samokres znamke Colt s petimi naboji. Končno je ob stolu na tleh ležal na pol napolnjen tornister in puška winche-strovka. Kent je spoznal puško: vide! jo jc že v Fingersovi koči, Dež je udarjal po strehi takoj nad njegovo glavo in od časa do časa je glušeče grmenje pretresalo ozračje Kent ie pogledal proti oknu bilo je skrbno zakrito i odeio vendar ne toliko da bi se skozi Špranjo ne svetilo slepeče bliskanje. Okno jc gledalo proti vhodu v hišo in vzbudila sc 11111 ie želja, da bi ga odprl Ugasnil je luč in odstranil odejo, toda okno sc ni dalo odpreti Zadovoljiti se je moral s tem, da je skozi šipe gledal v nočno zmedo. V tem trenutku se ie močno zabliskalo. Gledajoč doli je Kent Wdel nekai da je kar otrpnil od začudenja. Bolj jasno kot ob belem dnevu je videl človeka, ki ie nepremično stal v tem strašnem nalivu. Ni bil Mooie. ni bil Kedsty, ampak nekdo, ki ga še nikoli ni videl in ki jt bil bolj podoben prikazni kot pa človeku Neznanec je bil oriaške rasti in gologlav; dolgi lasie so mu padali na ramena in brada mu je bila zmršena od vetra. Trenutek pozneje jc bilo vse temno Kent je napeto pričakoval. Pri naslednjem blisku je zopet videl tragično orjakovo postavo, mirno stoječo v besnem viharju. Še trikrat ga je tako videl. Ko pa se je nato zopet | zabliskalo, je orjak že izginil in Kent je sedaj zagledal Kedstyja, ki je hitel po poti, vodeči k vhodu v hišo. Kent je zastrl okno, toda luči ni prižgal in še preden je Kedsty prišel k vznožju stopnic, je odklenil vrata svojega skrivališča Previdr jih je za nekoliko centimetrov odprl, se vsedel na tla in se z rameni uprl na zid ter posluša'. Kedst, je šel po hodniku, kjer ga je Marette nekolik- prej pričakovala; Kent ničesar drugega ni več slišal, razen šuma viharja. Več kot eno uro je Kent tako čakal in poslušal, toda slišal ni ničesar niti s hodnik,- niti iz Ma-retline sobe Pomislil je, da Marette že spi in da je tudi nadzornik odšel spat. pričakuioč jutra, ko bo svoje ljudi poslal na begunčevr sled. Ni hotel spati. Ne samo, da ni bil zaspan, ampak je imel nekakšen občutek, da se bo nekai zgodilo in da mora radi tega stati na straži. Najbolj ga je vznemirjala misel, da Marette in Kedsty spita pod isto streho in da mora nadzornik imeti močan in skrivnosten razlog, da skriva navzočnost deklice v svoji hiši Kentovi možgani sc niso bavili z načrti o begu, ampak z Marctto. Kakšno moč je ona imela nad Kedstyjem? Zakaj bi jo Kent nairajši ubil? Zakaj je bila ona kljub temu v nadzornikovi hiši? Zopet in zopet si ie postavljal ta vprašanja, a odgovora ni našel Kljub mučni skrivnosti ki je obdajala deklico, ie Kent čutil, da je srečnejši kot kdaj koli v svojem življenju. Marette ni bila štiristo ali petsto milj oddaljena od njega, ampak je tu, v isti hiši kot on: rekel ji je. da io ljubi in vesel je bil. da je imel pogum to ji povedati Končno je prižgal luč in postavil uro na mizo. da bi mogel od časa do časa pogledati nanjo Rad bi kadil, toda bal se jc, da bi tobakov dim ne prišel do Kedstyja, razen če je bil ta v svoji sobi, Vloga in uspehi nemškega avtomobilskega zbora Delo, ki ga je ta zbor opravil zlasti v vojnem času, nima primere v človeški zgodovini Narodno socialistični avtomobilski vojaški zbor je po svojem izvoru revolucionarna ustanova, ki je prvotno spadala k SA oddelkom, pozneje na se je spričo okoliščin spremenila v »efektivni vojni instrument«, beremo v poročilu, ki ga italijanski listi prinašajo iz Berlina. V dobi, ki bi jo lahko imenovali »romantično dobo hitlerjanskcga gibanja« — nadaljvie to poročilo — t. j. dobo politične agitacije, ki je imela namen zgladiti pot k zakonitemu prevzemu oblasti, so avtomobilski oddelki narodno socialistične stranke imeli predvsem nalogo omogočiti tista vedno večja ljudska zborovanja, ki so slednjič dovcdla do cilja, ki ga je vsemu nemškemu narodu postavil Fiihrer. Pozneje je motorizirana organizacija Narodno socialistične stranke postala pomožni organ države in je v mirnem času imela predvsem namen nuditi mladini nekako vojaško predvzgojo. Skrbela je in še vedno skrbi za tehnično usposobljenost avtomobilskih oddelkov hitlerjanske mladine, za posebni pouk v vožnji z avtomobili na plinski pogon in ludi za izšolanje tistih, ki se specializirajo za voznike tankov. Po izbruhu vojne je narodno socialistični avtomobilski zbor tvoril dve skupini ki sta takoj lahko stopli med vojskuoče se sile. Ti dve skupini, ki jima poveljuje skupinski vodja Nagel, zaupni sodelavec ministra za orožje in strelivo Speera, sta prevozniški oddelek N. S. K. K. (Nationalsocialistischcs Kraftfahrer Korp) in Spee-rova prevozna brigada. Oddelki prve teh dveh organizacij skrbe za prevoze, ki so nujno potrebni pri ogromnih delih organizacije Todt vzdolž utrjene bojne črte ob atlantski obali, na biv. angleških otokih v Rokav-skem prelivu, na Norveškem, na vsem vzhodnem bojišču, na Balkanu, ob francoski sredozemski obali in na samem nemškem ozemlju. Polki prevoznih avtomobilov druge skupine dovažajo nemški kopenski vojski in letalstvu na vzhodnem in drugih bojiščih od Severnega ledenega morja do Sredozemlja strelivo in drugo potrebno blago. Eden teh polkov, ki se je boril do zadnjega naboja za časa epopeje afriškega vojaškega zbora v Libiji^ je ccli dve leti nastopal v Severni Afriki. Zgovorne številke Uradno glasilo nemške narodno socialistične slranke je pred kakim tednom prineslo številke, ki zgovorno kažejo, kako pomembno vlogo sta obe omenjeni nemški motorizirani skupini igrali v dosedanjih bojih na raznih bojiščih. Že nemško uradno vojno poročilo z dne 11. maja 1943 pravi, da je na južnem odseku vzhodnega bojišča eden od prevozniških polkov narodno socialističnega avtomobilskega zbora prevozil od začetka zimskih bojev, ali točneje od novembra 1942 do aprila 1943, nad dva milijona kilometrov poti. To bi približno od- govarjalo šestkratni vsakodnevni vožnji od Pctro-grada do Bordeauxu ob zahodni francoski obalil Skupine tega avtomobilskega polka so pripeljale v omenjenem času na bojišče približno 210.000 ton najraznovrslnejšega vojnega blnga. Tolikšno delo bi moglo opraviti, če avtomobilov ne bi bilo, 660 vlakov, od katerih bi vsak imel po 25 voz. Nek drug polk je pripeljal na razna nemška letališča 65.516 ton vojnega blaga. Naredil ie skupno 4543 potovanj ter v ccloti prevozil 680.979 kilometrov poti. Ogromno delo, opravljeno v Afriki Polk prevoznih avtomobilov Spcerove brigade, ki je nastopal pri italijansko-nemški oklepni armadi v severni Afriki in nazadnie v Tuniziji, je v manj ko dveh letih prepeljal 169.000 ton bomb, streliva in bencina za letala in je naredil v celoti 4,700.000 kilometrov poti. Moštvo in vozila so morala prenašali peščene viharje in druge puščavske nevšečnosti, zlasti pa se še boriti s silnim pomanjkanjem vode. Poleg tega se je moštvo moralo borili proti raznim tropskim boleznim, oboji, vojaštvo in motorna vozila pa proli neprestanim nevarnostim pred minami, proti sovražnikovemu topništvu in pred bombardiranjem z letal. Pri sovražnikovih poskusih, da bi se izkrcal, in pri ponovnih napadih oklepnih oddelkov v puščavi je moštvo avtomobilskega zbora često poseglo tudi v boje, ki jih je bila pehota. 93 avtomobilstov je bilo odlkovanih z železnim krišcem za hrabrost. Skupina prevoznih avtomobilov je pri svojih prevozih, ki so bili za dela organizacije »Todt« nujno potrebna, naredila v celoti okrog 60 milijonov kilometrov poti ter je prepeljala osem milijonov ton gradiva samo za obrambni zid ob atlantski obalil Toda te številke naravnost zblede v primeri s tistimi, ki govore o delu, katerega je napravil tako imenovani »zahodni odsek« avtomobilskega zbora. Ta je od 1. januarja 1941 do 1. maia 19-13 prevozil s svojimi vozili skupno 325,122 0C0 kilometrov poti ter prepeljal 52.S14 000 ton gradiva, strojev, orodja in drugih priprav v ladjedelnice ob atlantski obali, ob obali Rokavskega preliva in do zadnjega tudi na obale Sredozemskega morja. V istem času so avtobusi, s katerimi so se vozili delavci, zaposleni pii »Todtu«. prevozili 44 mil 346.111 km poti ter prepeljali na delo 55,038.000 delavcev, Ti uspehi so brez dvoma nekaj edinstvenega in v vsej človeški zgodovini gotovo nimajo primere. Ne delaio samo časti vodstvu te organizacije v predvojnem in sedanjem vojnem času, pač pa pričajo tudi o veliki sposobnosti ljudi, ki so pri vsem tem ogromnem delu sodelovali, o pripravljenosti na žrtve ter o odlični kakovosti gradiva, ki so ga pri tem uporabljali. Celine potujejo Gronlandija se vsako leto odmakne od Evrope za celih 38 metrov! »Ljudje se gibljejo, gore pa ostanejo vedno na svojem mestu«, pravi star pregovor in kdo more trditi, da to ne drži, saj je ta pregovor tako rekoč že star ko zemlja. Le učene glave niso zadovoljne z njim in mu ne verjamejo. Pred nedavnim so časopisi prinesli novico, da jc Geodetski zavod v Potsdamu na temelju opazovanj, ki so trajala desetletja in desetletja in «e je z njimi ukvarjalo kakih sedemdeset geodetskih postaj po vsem svetu, ugotovil, dn se Severna Amerika oddalji vsako leto za 30 centimetrov orl Evrope, Južna Amerika pa za 20 cm od Afrike. Najhitreje pa se premika — tako so ugotovili na omenjenem znanstvenem zavodu — Gronlandija, ki sc je v zadnjih dveh desetletjih pomaknila za 600 metrov proti zahodu. In če. sc premikajo celine, morajo z njimi vred potovati tudi gore, ki so na njih in je potemtakem res treba ovreči trditev, češ da so gore nepremakljive in da stoje vedno na istem mestu. Vsake tri četrt ure potres! Napačna je torej misel, da bi bil na svetu kje kak kos zemlje, ki se ne bi prav nič premikal. A čeprav ne bi bilo tega, sicer skrajno počasnega, a vendar stalnega potovanja cclin, imamo vendar opravka še z drugačnim premikanjem zemlje, « premikanjem, ki jc tudi stalno, čeprav včasih le tu pa tam zaznavno. To je gibanje, ki ga povzročajo potresi. T udi glede njih imamo precej zmotno mnenje. Na splošno sicer prevladuje prepričanje, da so potresi zelo redki, a to ni res, če pomislimo, dn jih potreso-nicrski aparati zaznamujejo vsako leto povprečno do 10.000. ali z drugimi besedami, vsake tri oetrt ure enega. Svetovnih potresov, t. j. takš- nih, ki jih zaznamujejo potresomerski aparati po vseh postajah na svetu, je le kakšnih 60 do 100 na leto. k sreči pa je pri veliki večini teh potresov epicenter kje zunaj na odprtem morju ali pa kje v puščavskih ali puelinskih deželah. Zemlja tudi »diha« Potem pa imamo še neko drugo gibanje zemlje, dviganje in pogrezanje zemeljskega površja. Zemlja nekako nlilia«. To dokazujejo na primer zemeljski skladi ob morski obali, ki so — kakor se točno vidi iz njihovega sestava — nastali pred davnimi milijoni let pod morjem, danes pa so visoko nad morskim površjem. Za primer vzemimo samo Skandinavijo, ki se po točnih ugotovitvah geoloških strokovnjakov dvigne vsakih sto let približno za en meter. In če naj potem kopna zemlja in morje ostaneta v ravnotežju. mora temu dviganju cclin odgovarjati na drugi strani pogrezanje v morje, ali drugače rečeno, morje mora un drugih krajih zemljo preplaviti. Wegener prav za prav ni bil prvi A vrnimo se tja, kjer smo začeli, k premikanju, k potovanju celin. Novica, da celine res potujejo, je stara kakih trideset let, ko jo je sporočil prof. Wegener iz hamburškega vseučilišča. Resnici na ljubo jc treba povedati, da ni bil on prvi, ki je sprožil vprašanje, če celine res niso vedno nn istem mestu, pač pa rln so se s tem vprašanjem bavili že prej nekateri učenjaki, ki so živeli pred NVegenerjem, na primer italijanski geolog Lov i« nt o, ki je postavil domnevo o premikanju celin, a je ni mogoče več utemeljiti in dokazati. Celine — ogromni splavi 4 Če pogledamo malo na zemljevid, ki pred-stavlju Atlantski ocean in njegovo vzhodno in zahodno obalo, vidimo da so dežele zahodne poloble res nekako tako razvrščene,- ko da so se nekoč držale sedanje evropske celine, oziroma, da so v starodavnih časih zemeljske zgodovine / našo celino tvorile en sam kos kopne zemlje. Zajede in »grbe« ameriške celine (če računamo zraven ludi Grenlandijo) se nekam čudovito ujemajo z vodoravno oblikovitostjo evropske in afriške celine. Re« tako kaže, ko du se je prejšnja velika skupna celina pretrgala in sta se oba kosa potem vedno bolj oddaljevala drug od drugega. Iz takšnih pomislekov se je rodila razlaga, da celine potujejo, čeprav silno počasi in v glavnem v smeri proti zahodu, kol nekakšni ogromni splavi. Toda nastaja vprašanje, kdo jih nese. Oceani gotovo ne. Ko se je zemlja začela strjevati, — računajo. da jc od tedaj poteklo že kakšnih 1000 do 2000 milijonov let — se jo njena gmota razvrščala tako, da je bila v zemeljskem središču snov nn"jgoslcjša in svojstveno najtežja, proti zunanjosti zemlje pa vedno redkejša in lažja. Strjevulu se je najlažja snov, tista na zemeljskem površju, in to zunanjo plast geologi na kratko imenujejo »sial« (ker je v glavnem iz silicija in aluminija). Drobci plasti pod to vrhnjo, drobci gmote, ki je bila na pol v tekočem stanju (v glavnem je bila ta plast sestavljena iz silicija in magnezija in jo zato na kratko označujejo z besedo »sima«), — so se začeli počasi kopičiti in združevati v nekakšne ccline. Kakor ledene gore sredi morja Vode, ki so enakomerno pokrivale gornjo zemeljsko, tako imenovano »sialsko« plast, dokler ta še ni bila debelejša od dveh in (>ol kilometrov, so se potem začele zbirali v nastale kotanje, v oceane, katerih dno so tvorile plasti »sitna«, plasti iz silicija in magnezija. Skratka, celinske gmote bi lahko primerjali z »ledenimi gorami«, ki plavajo po morju, ki bi bilo iz silicija in magnezija. Spričo različne gostote plasti »sial« in »sima« gleda ta celinska gmota iznad morja le za kakšno dvajsetinko svoje višine. \Vegenerjcva razlaga se je znanstvenemu svetu zdela zelo verjetna, čeprav je bilo na drugi strani tudi precej takšnih učenjakov, ki so ji ugovarjali. A \Vegcner je svoj nauk znal utemeljiti in ga je podprl s številnimi tehtnimi dokazi, ki so mu jih dale geologija, paleontologija. biologija ter nauk o podnebnih razmerah v davnih geoloških dobah, tako da danes skoraj ni znanstvenika, ki bi oporekal, ali vsnj mogel oporekati \Vegenerjevi ra/lagi. Predaleč bi prišli, če bi hoteli na široko navajati dokaze za to. Omenimo naj samo tole: Živali in rastline pričajo Na celinah, ki so danes zelo daleč proč druga od druge, žive sorodne živali in tudi med rastlinstvom se opaža velika sorodnost. Spričo tega se vsiljuje misel, da sedanje relihe nekoč niso bile ločene, pač pa, da so bile zvezane med seboj. Tako je na primer ined današnjo Severno Ameriko in Evropo moral biti nekak celinski »most« ali vsaj vmesna celina, imenovana Atlantida, med današnjim Madagaskarjem in Indijo pa celina, ki so ji geologi dali ime Le-murija. Grenlandiji se najbolj »mudi« A \Vegenerjevo razlago o potovanju celin jc bilo seveda treba na nek način podpreti s tehtnimi dokazi. In v tej smeri so v zadnjih desetletjih storili mnogo. Prišli so do ugotovitev, kakor smo jih navedli takoj v začetku, namreč da se Severna Amerika oddalji vsako leto za 30 cm od Evrope, Ju/na Amerika za 20 centimetrov od Afrike. Gronlandij: pa dn se še dokaj bolj »mudi«, da bi čimprej prišla čim dlje od Evrope. Dognali «0, — in tehnični pripomočki sedanje dobe so mnogo pripomogli k točnosti številčnih podatkov — da se Gronlandija premakne vsako leto približno z a 36 metrov proti zahodu. Ker se Severna Amerika odmika od Evrope neprimerno počasneje, bo v doglednem času moralo priti do tega. da se bo Gronlandija združila z ameriško celino in da se bo vsaj nn tem koncu obličje zemlje v teku stoletij precej spremenilo. Svojevrstni »pogrebni« obredi Trupla »solijo«, maiejo z medom, mečejo psom ali ribam, sežigajo s kravjim blatom, ali pa jih izpostavljajo, da jih ptiči raztrgajo in požro Zadnje čase so v Indiji uvedli zelo strogo nadzorstvo nad smrtnimi primeri in nad pogrebnimi obredi. Te stroge ukrepe so izdali zaradi svojevrstnega primera, ki se je pripetil pred nedavnim. Umrl je mož, ki je imel močno vero v Zaratustro. Zadela ga je srčna kap. Pripadal je nižjemu razredu, parijcem. V skladu z običaji, ki so doma pri teh ljudeh, so odnesli njegovo truplo na enega od »stolpov molka«. Po veri teh parijcev se človeška trupla ne smejo zažigati, metati v vodo ali pokopavati v zemljo, če naj duše umrlih pridejo v raj. Trupla je treba odnašati samo na omenjene »stolpe molka«, kjer jih potem trgajo razne ptice ropa-rice, ki se v jatah zbirajo okrog izpostavljenih trupel in se »udeležujejo« teh groznih pojedin. Tudi truplo tistega parijca, ki je pred nedavnim umrl, so prinesli na enega od »stolpov molka«, ga položili med druga, od ptičev že na pol raztrgana trupla, potem pa so se »pogrebci« vrnili domov. Toda nenadno se je parij, ki očividno ni bil mrtev, prebudil iz omotice, ker je ptica roparica le prehudo zapičila svoj krvoločni kljun vanj. Zagledal je okrog sebe jato velikih ptic in razmesarjena človeška trupla ter takoj spoznal, da je na »stolpu molka«. Začel je vpiti na pomoč ter ves obupan iskati stopnice, po katerih bi lahko zbežal s stolpa Prva stvar, ki jo je ta nesrečni mož storil po svoji vendarle srečni rešitvi s »stolpa molka«, je bila, da je prestopil v mohamedansko vero, zakaj vedel je, da mohamedanci ne prirejajo tako neprijetnih »pogrebov«. Res je dokaj načinov, kako ljudje ravnajo s svojimi mrtveci. Pri tem ne igrajo svoje vloge samo verski nazori in čustva, pač pa tudi pomisleki, ki jih narekujejo podnebje, narava tal, toplina in drugo. Najrazličnejše običaje in navade imajo ljudje v tem oziru. Prepričali se bomo o tem že, če vsaj malo pogledamo v razne kraje daljne Azije in se za hip pomudimo pri tamkajšnjih domačinih, pri ljudeh vseh mogočih barv. Kitajci svoje mrtve pokopavajo. Po nekaterih deželah jc navada, da jih sežigajo. Tibetanci mečejo mrliče psom, ki jih smatrajo za svete živali. Druga ljudstva jih fnečeio ribam ali pa jih izpostavljajo kje zunaj na prostem, da jih ptice raztrgajo in požro. Dežela, kjer imajo glede spravljanja mrličev še prav posebne, svojevrstne navade je prav gotovo Indija. Spričo tako različnih plemen, ki žive v tej deželi, spričo različnih kast med prebivalstvom in najraznovrstnejših verstev res ni čudno, če je tudi toliko najrazličnejših načinov »pokopavanja« mrličev. Pri nekaterih plemenih je navada, da mrliče denejo v sol, da ne bi prehitro ra'zpadli, drugi pa jih namažejo z medom. Ljudje iz rodu Na ga s obešajo svoje mrlve na drevesa, da ne bi ostali na zemlji... Najbolj razširjen je običaj, da mrliče sežigajo. Trupla zagrebejo v kup dobro posušenega kravjega blata. Ker je krava Indijcem sveta žival, so sveti tudi njeni odpadki in po njihovi veri lahko očistijo človekovo dušo Poleg l^ga pa je posušeno kravje blato izborna kurjava. Truplo, ki ie skrbno pokrito s posušenim kravjim blatom, popolnoma zgori in se v 24 urah spremeni v pepel. Ostane le nekaj malega koščic. Pokojnikovi svojci se zbero okrog tega svojevrstnega »krematorija«, a čim se posušeno blato užge, odidejo spet domov in ne čakajo, da bi truplo zgorelo Šele naslednji dan pridejo spet tja. poberejo skrbno ves pepel in sežgane koščke kosti, nato vse te »zemeljske ostanke« stresejo v kakšno reko ali pa v morje V prejšnjih časih je bila v Indiji navada, da so človeška trupla metali v »svet vode« reke Ganges ali Brahmaputre. Često se je pa zgodilo, da so se ta trupla ujela kje med obrežnim trstjem, tam počasi razpadala ter povzročala razne kužne bolezni. En sam mrlič je tako često povzročil smrt mnogih drugih ljudi Spričo tega so oblasti spoznale, da ne kaže več na tak način »pokopavati« mrliče, ter so izdale zelo stroge ukrepe prot1 tej. nevarni navadi. Policija je imela dokaj opravka, preden je ljudi pripravila do tega, da svojih mrtvih niso več metali v vodo ter se odpovedali lej svoji ukoreninjeni navadi Nazadnje so oblasti le prepričale tamkaišnje domačine, da bodo njihovi pokojni svoici prav tako lahko prišli v raj, tudi če se prej ne »kopljejo« v svetih vodah Gangesa ah Brahmaputre. Samo tri stopinje več, pa bi doživeli vesoljni potop Na podlagi ugotovitev, do katerih so v zadnjem času prišli znanstveniki, ki se bavijo s tako imenovano astrofiziko, prevladuje med učenim svetom mnenje, da vsaka najmanjša sprememba srednje topline na zemlji lahko rodi. posledice, ki bi bile za zemljo naravnost katastrofalne Če bi se srednja letna temperatura zemeljskega ozračja dvignila le za tri stopinje, bi se vsa ogromna ledena gmota, ki pokriva na široko severne in južne polarne dežele, začela tajati, in bi povzročila pravi vesoljni potop. Gladina morja bi se dvignila za 50 mclrov!