Glas KRANJ, 6. AVGUSTA 1956 LETO IX — ŠT. 62 DIN 10.— * * d a j a : Gorenjski tisk /Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik ''alef. uredništva 475 — uprave 475 Takoči račun pri Komunalni banki fcranj št. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: ktna 800, pollet. 300, mesečna 50 din Glasilo SZDL za Gorenjsko Gorenisk VI. Gorenjski sejem odprt .Otvoritveni govor podpredsednika OLO Kranj Dušana Ilorjjaka * j Prvi poslovni zaključki - Do sedaj 8000 obiskovalcev Kranj, 4. avgusta Po večmesečnih pripravah so bili včeraj dopoldne odprti razstaviščni prostori letošnjega VI. Gorenjskega sejma. Napori prirediteljev so dosegli vrhunec, številnim obiskovalcem, ki bodo letos brez dvoma obiskali Gorenjski sejem še v večjem številu kot prejšnja leta, pa je poverjena naloga povedati svoje mneje o razstavljenih proizvodih ne le organizatorjem, marveč tudi razstavljalccm, ki so prišli letos na razstavo z nedvoumnimi težnjami pokazati svoje uspehe, ki so jih dosegli v cilju — preskrbeti potrošnika kar z največ izdelki. Predsednik upravnega odbora Gorenjskega sejma Drago Šiling je ob otvoritvi pozdravil števiilne zbrane goste med katerimi so bili zvezni poslanec Boris Ziherl, član Izvršnega sveta Ljudske skupščine. LRS Tone Fajfar in Tone Bole, nadalje predsed. OLO Ljubljana dr. Marjan Drmastja, sekretar O K ZKS za okraj Ljubljana Janez Vipotnik, predsednik Trgovinske zbornico LRS Mara Drmastja, Predsednik Gostinske zbornice LRS Stane Renko, predsednik. ObLO Kranj Vinko Hafner ter številni zastopnik' družbenih, političnih, gospodarskih organizacij in zastopniki delovnih kolektivov. Pozdravni govor podpredsednika OLO kranj dušana horjaka številne goste je povabil k ogledu razstave podpredsdenik OLO Kranj ■Dušan Horjak, pred tem pa je imel še Pozdravni govor. Med drugim je dejal: »Letošnji VI. gorenjski sejem ima Predvsem namen čimbolj zbližati proizvodnjo s potrošnikom, in namen še bolj vzpodbuditi Industrijska podjetja in obrt za proizvodnjo kakovostnih in Praktičnih izdelkov za široko potrošnjo., katerih našem trgu še vedno primanjkuje. Gorenjski sejem ima- vse pogoje, da se razvije v pravi sejem blaga za široko potrošnjo. Zavoljo tega je tudi njegov razvoj v tej smeri -pravilen in Upravičen.« kaj SMO videli na razstavišču? Prav v zvezi s svojim razvojem v Prihodnje je Gorenjski sejem letos Pokazal ne toliko glede števila raz-stavljalcem, marveč v razmerju med andustrijskimi on obrtnimi podjetji in zasebnimi obrtniki nekatere spremembe. Letos se je namreč število industrijskih podjetij zmanjšalo za 15, vendar razstavlja 23 obrtnih razstavi j al-Cev več kot lani. Skupno število vseh udeležencev Gorenjskega sejma pa je 190. Pričakovanja, da bo letos v pohištve-^ stroki precej novosti so se le delno lzPolnila. Na razstavišču namreč še yedno prevladuje težko pohištvo. Izjeme so le nekateri zasebni obrtniki, katere smo videli tudi že na Gospo- darski razstavi v Škof j i Lok:) ki so pokazali željo za izdelavo sodobnega, predvsem kukinjskega pohištva. Anton Boncelj, mizar iz Dupelj je razstavil prav lično sodobno kuhinjo s pol kavčem (cena 75.000 dinarjev;. Prav tako Janez Tavčar, mizar iz Zabnice. »Lesnina« iz Ljubljane pa je v tem oziru pokazala najlepšo in najsodobnejšo kuhinjo z ustreznim štedilnikom (cena 120.000 dinarjev). Sem sodi še sodobnejša kuhinja obrtnika Wendlinga. gova cena bo, kot zatrjujejo, nižja od sedanje cene uvoženega »robota«. Tudi podjetje »Elektro-Standard« iz Trbovelj razstavlja domači pralni stroj, katerega cena je 120.000 dinarjev. KAM NA IZLET PO GORENJSKI? Kot vsako leto, je tudi letos posebna razstava, ki je sicer bolj skromna, vendar toliko bolj nazorna. Obiskovalec lahko spozna naše naravno bogastvo. Turistično društvo in Gostinska zbornica, ki sta jo organizirali, pa sta pripravili še presenečenje za obiskovalce v obliki posebnega nagradnega žrebanja 303 vstopnice za avtobusne vožnje in polet z aero-taxijem po Gorenjski. Težko je pri enktratnem pregledu letošnjega razstavišča, hkrati pa v enem samem sestavku povedati vse, kar je moč videti. To bo seveda še -predmet kasnejših člankov o letošnjem VI. Gorenjskem sejmu. Letošnji VI. Gorenjski sejem bo tudj^ letos vzbudil različna mnenja in komentarje. Toda eno je na dlani: Gorenjski sejem se razvija in ima perspektivo, če si bo obdržal cilj, ki si ga je nakazal — letos morda v naj-konkretnejši obliki — postati resnično sejem blaga za široko potrošnjo. i. AUSEC ' ■ FANFARE Tak je letos vhod na razstavišče VI. Gorenjskega sejma Krajevni praznik v Predosliah V soboto in nedeljo je bila vrsta prireditev NOVOSTI ^iko« je razstavil gospodinjske mešalce in ventilatorje DUŠAN HORJAK med otvoritvenim govorom Obiskovalec je lahko dobil vtis, da bi moral Zavod za napredek gospodinjstva organiziraneje pristopiti k usmerjanju proizvodnje sodobnega pohištva pri obrtnikih. Ne gre seveda za popolno tipiziranje pohištva, temveč za odstranitev nekaterih pomanjkljivosti pri sedanjih razstavljenih modelih sodobnega pohištva. GOSPODINJE BODO VESELE! Gospodinje, ki si bodo ogledale letošnji Gorenjski sejem bodo lahko vesele in hkrati tudi' presenečene. Loščilec za parket, ki ga je razstavilo mlado podjetje »Elra« iz Škofje Loke je prav ličen, le cena morda potrošniku za sedaj še ne ustreza (i'0.000 din). Presenetljivo se razvijajoče podjetje »Niko« iz Železnikov razstavlja univerzalni gospodinjski mešalec (mikser), katerega cena je 22.000 dinarjev. Kot trdijo predstavnice Zavoda za napredek gospodinjstva je omenjeni izdelek veliko boljši od uvoženega. Ruzen tega razstavljajo tudi dokaj lične sobne ventilatorje, katerih cena je 8000 dinarjev. »Obljubljena dežela« za vse gospodinje, ki so in bodo obiskale letošnji sejem, .pa je razstaviščni prostor Zavoda za napredek gospodinjstva v Kranju s praktičnim prikazovanjem. Razstavljeni gospodinjski predmeti so večinama uvoženi. To so vse vrste hladilnikov, kombiniranih in enostavnih loščilcev za parket in sesalcev za prah, najrazličnejši grelci in tako imenovani »robot«, ki opravlja vrsto gospodinjskih del, ne ,^da bi bilo treba pri tem. gospodinjam vlagati posebnih naporov. Zvedeli smo: Podjetje »NIKO« iz Zelpznikov bo že prihodnje leto pričelo serijsko proizvajati lasten »robot«, ki bo razen sedanjih gospodinjskih del opravljal še tri druge. Nje- MARJAN BRECELJ NA GORENJSKEM SEJMU Kranj, 4. avgusta Danes ob 13. uri je obiskal razsta-viščne prostore VI. Gorenjskega sejma tudi državni sekretar za blagovni promet dr. Marijan Brecelj. PODELITEV NAGRAD Kranj, dne 5. avgusta V okviru Gorenjskega sejma je bila danes tudi podelitev nagrad obrtnim podjetjem in zasebnim obrtnikom za najboljše razstavljene izdelke na letošnjem Gorenjskem sejmu. Prve nagrade z diplomami so prejeli naslednji obrtniki: Franc Čamer-nik, Franc Lukanc, Ivan Močnik, Ivan Jakopin, ključavničarstvo Jakob Hribar z Jesenic, Kamnoseštvo Kranj, Janez Miklavčič, šivalnica »Kroj« Škof j a Loka in »Tapetništvo« Kranj. Razen tega je bilo podeljenih še 15 drugih in 22 tretjih nagrad. Predoslje, dne 5. avgusta Prebivalci bivše občine Predoslje so v soboto in nedeljo proslavili tretji krajevni praznik. Letos so se še posebno lepo oddolžili spominu prvih padlih žrtev okupatorja in domačih izdajalcev Medtem ko so na prvem občinskem prazniku prikazali razvoj dela in življenja v občini na vozovih in kamionih v sprevodu skozi Kokrico, Kranj, Primskovo in Britof, so letos dali prednost športni in zadružni dejavnosti. Razvoj strelstva in telovadbe so prikazali na prvi krajevni razstavi, ki je bila v osnovni šoli v Predosljah. Razstavljena je bila tudi plemenska živina in prikazan razvoj zadružništva v kraju. Lastnike najboljše živine so tudi nagradili. Razstavo si je ogledalo mnogo ljudi. Med njimi je bil tudi predsednik SZDL občine Kranj Martin Košir. Vsi obiskovalci so se nad lepo ureditvijo najpohvalneje izrazili. V soboto zvečer so goreli kresovi v vseh vaseh' bivše občine, strelska dru- žina pa je izvedla streljanje in pripravila ognjemet. IZUD iz Predoselj je organiziral pred osnovno šolo v Predosljah predvajanje jugoslovanskega filma »Zastava«. Ogledalo si ga je veliko število domačinov. Na Kokrici je KUD organiziral v Zadružnem domu zelo uspelo akademijo. Na tej akademiji je prvič nastopil tudi mešani pevski zbor, kateremu so gledalci izrekli vse priznanje. Gledalci, ki so napolnili dvorano, so nastopajoče nagradili z aplavzom. V nedeljo dopoldne so strelci izvedli izbirno strelsko tekmovanje, medtem ko so gasilci iz Predoselj, Kokrice, Suhe in Britofa izvedli mokre vaje. Največ točk sta si priborili gasilski četi iz Britofa in Predoselj. V soboto in nedeljo so bile tudi ves dan prireditve na novem športnem igrišču v Britofu, ki jih je organiziralo domače telovadno društvo »Partizan«. V spomin na prve padle borce bodo prebivalci vsako leto prikazali razvoj in napredek svojega dela. Čarman. r Z letošnjih avto-moto dirk na Ljubelju 4,50.3 - novi rekord Rekordno število gledalcev Ljubelj, 5 avgusta Avto za avtom, motor za motorjem, kolesar pri kolesarju in končno reka pešcev . . . Vseh je bil samo en cilj: prisostvovati vsaj na najmanjšem in najnevarnejšem ovinku letošnjim avto-moto dirkam na Ljubelju. Letos so startali tridesetič motoristi in avtomobilisti na progi, ki je ena najtežjih ne samo pri nas temveč sploh v Evropi, skratka, govorili bi lahko v samih superlativih, za kar je največji dokaz številna zbrana množica, ki se še na nobeni dirki na Ljubelj ni zbrala v tolikšnem številu (približno 35.000 gledalcev), in katere razpoloženje in zadovoljstvo nad prireditvijo skoraj ni moč opisati. Še dve minuti do starta prvega tekmovalca, še ena minuta, še nekaj sekund in. . . Medtem so reditelji na progi storili vse potrebno, toda niso bili redki med gledalci, ki niso hoteli ubogati njihovih ukazov. Prvi motorist na motorju Puch 125 cem Milutin Zivkovič je ob napovedanem startu odpeljal. Človek bi skoraj ne verjel, da je v tako kratkem času pripeljal do častne tribune, saj le-ta leži na sredini proge med startom in ciljem. Ta tekmovalec kakor tudi vsi ostali udeleženci dirk so navdušili številne gledalce. Brzina . . . drznost in še in še . . . Odlične napovedovalne naprave in dober napovedovalec »Konda« nam je v najkrajšem času posredoval neofi-cielne rezultate, ki so jih dosegli tekmovalci. Zatorej tudi mi objavljamo samo neoficielne rezultate, vendar vemo že iz prejšnjih let, da z uradnimi rezultati niso prišli še nikdar navzkriž. NAŠI TEKMOVALCI PRESENETILI V kategoriji motorjev do 125 cem je zmagal z drzno vožnjo Slovenec Mladen Cernič na motorju Puch, saj je potreboval le 6 minut in 9 sekund. Naslednji tekmovalec Mirko Križan (Hrvatska) je potreboval kar 50 sekund več. Tretji je bil Milutin Zivko- vič (Srbija) s časom 6,59, četrti pa Ivan Podrekar (Slovenija). Skratka absoluten uspeh naših tekmovalcev. V naslednji disciplini, to je v kategoriji motoclklov do 350 cem je Avstrijec ,,'ohann VVV ingarlmann na motorju Puch porušil rekord proge na Ljubelj, dosegel je izreden jčas 4,54. Tudi naslednja mesta so po večini dosegli ino/.emci, in sicer 2. J^o-hann Krammer (Avstrija) 5.01; 3. Alois Kaltenbrunner (Avstrija) 5,05; medtem ko je naš najboljši tekmovalec Pavel Rupar iz Tržiča dosegel čas 5,24. Omeniti je treba, da je le-ta dobil stroj šele pred nekaj dnevi, zategadelj tudi ni imel zadostnega treninga. DRZNA VOŽNJA PRIKOLIC Zelo zanimivo je bilo . tekmovanje prikolic v kategoriji 500 cem. Zmagovalec je bil Boško Šnajder s so vozačem Stankom Saj no vičem (Hrvatska), ki je na motorju BMW dosegel čas 5,08. V tem tekmovanju je prišlo tudi do lažje nesreče, ki pa je k sreči ostala brez težjih posledic. Zavoljo tega sta odstopila od nadaljnjega tek-(Nadaljevanje na 3. strani) Stieška »kriza« dottva v določenem smislu resen pomen. Zlasti zadnji ukrepi angleške vlade kažejo nekatere simptome, ki imajo lahko dokaj resne posledice. Angleška kraljica Elizabeta je včeraj podpisala proklamicijo o vpoklica dvajsettisoč rezervistov, danes pa se bodo že prve padalske enote vkrcale in odplule proti Sredozemskem morju. V isto smer "bodo odplule tudi nekatere druge enote angleške vojne mornarice, med katerimi je tudi več letalonosilk. Razen tega pa je v središču pozornosti akcija za sklicanje mednarodne konference, ki naj bi uredila »sueski problem«. Konferenca bo 16. avgusta v Londonu. Kot se je zvedelo, so vse na sestanek vabljene države, izrazile pripravljenost sodelovati na tej konferenci, medtem ko je udeležba Sovjetske zveze in Egipta šc vedno vprašanje. Čeprav sta Velika Britanija in Francija enodušni v svojih stremljenjih, da je treba glede sklepa egiptovske vlade o nacionalizaciji Sueza najostreje ukrepati, pa večina svetovne javnosti pozdravlja ukrep egiptovske vlade in sodi, da je ta ukrep povsem upravičen. Umerjene glasove je slišati tudi iz same Velike Britanije. Nekateri časniki opozarjajo in ne priporočajo, da bi bilo umestno vztrajati na vojaški sili kot sredstvu, ki naj bi pripomoglo doseči mednarodno kontrolo nad Sueškim prekopom, češ, da bi bila to politika, ki jo večina na konferenci zastopanih držav ne bi mogla sprejeti. Hkrati tudi opozarjajo, da je najpomembnejše vprašanje v zvezi x nacionalizacijo Sueškega prekopa zagotoviti prosto in nemoteno plovbo ladjevju, medtem ko vprašanje lastništva, tako sodijo nekateri časniki, ni toliko važna. Iz Indije j?a je slišati celo mnenje, katerega je izjavil vodja indijske socialistične stranke Ramanohar Lohia, da bo utegnila Indija izstopiti iz britanske skupnosti narodov, če bo Velika Britanija nadaljevala vojno akcijo proti Egiptu. Rim, 5. avgusta Iz dobro obveščenih krogov italijanskega zunanjega ministrstva se je izvedelo, da bo Italija dobila od Združenih držav Amerike trikrat večjo vojaško pomoč, kot je je bila deležna lansko leto. Tirana, 5. avgusta Enver Hodža je sprejel včeraj v Tirani jugoslovanskega izrednega poslanika in opolnomočenega ministra. Pri sprejemu je bil navzoč tudi albanski zunanji minister. Konec prvega polletja je imela Ljudska knjižnica na Jesenicah, ki ima podružnico na Koroški Beli in na Hrušici 21..197 knjig, t. j. 7,1% več kot ob koncu lanskega prvega polletja. Še bolj kot število knjig je naraslo število obiskovalcev. Medtem ko je bilo konec prvega polletja lani registriranih 42CK3 bralcev, jih je bilo konec letošnjega polletja 5079, kar je VISOKI GOSTJE Otvoritve Gorenjskega sejma so se udeležili tudi politični in gospodarski funkcionarji. Od leve: Boris Ziherl, Mara Dermastja, Janez Vipotnik, Tone Fajfar, Dušan Horjak, France Popit Uspehi ljudske knjižnice na Jesenicah vsekakor razveseljiv porast. Ce primerjamo število izposojenih knjig v letošnjem prvem polletju z lanskim, vidimo, da je bilo lani izposojenih 15.132, letos pa 20.040, kar kaže lep napredek. Od vseh 20.040 knjig je bilo izposojenih slovenskih leposlovnih del 13.467, slovenskih poučnih 139, političnih 22 in mladinskih 5306, medtem ko so bile ostalo tujejezične. Za knjižnico in za Jesenice ni častno, da je bilo poučnih in političnih knjig tako malo izposojenih. Res je, da ima Železarna Jesenice svojo strokovno knjižnico, ki se je poslužujejo strokovnjaki Železarne. Ljudska knjižnica pa razpolaga s splošnimi poučnimi knjigami, za katere se bralci kaj malo zanimajo. Zelo malo je za delavske Jesenice 22 izposojenih političnih knjig v šestih mesecih, t. j. samo tri na mesec! Zanimiv je vrstni red pisateljev, katerih dela si bralci najraje izposojajo. Na prvih treh mestih so tuji pisatelji May (575), Verne (308) in Sienkiewicz (299), na četrtem mestu je Finžgar (239), na petem Bevk (222), na šestem Tomažič (162) iitd. Nad sto del je bilo izposojenih le od Milčinskega, Tavčarja, Jurčiča in Miška Kranjca. Knjižnica, ki sicer deluje vzorno in je pričela posojati knjige celo ostalim knjižnicam na območju jeseniške občine, bi morala istočasno vzgajati bralce in jih navajati na branje naprednih del. Organizacija sestankov z bralci, prire-ranje literarnih večerov in podobno, spada tudi k dejavnosti knjižnice, vendar tega letos še ni bilo. U. Začetek gradnje mostu čez Soro t Gorenji vasi Pred nekaj dnevi je gradbeno podjetje »Projekt« iz Kranja pričelo s pripravami za gradnjo mostu čez reko Soro v Gorenji vasi v Poljanski dolini. Stari leseni most, ki je bil po osvoboditvi za silo popravljen, ni mogel več služiti svojemu namenu zaradi premajhne nosilnosti. Ze več kot leto dni je bila nosilnost tega mostu omejena samo na 1,5 tone, kar je škodovalo predvsem prometu prostranega zaledja. Načrt predvideva, da bo novi žele-zobetonski most zgrajen do Dneva republike 29. novembra t. 1. Širok bo 8 m. Še en uspeh prizadevanj v Gorenji vasi I M. C. Dopisima v „6las Gortnlskf LJUDJE IN DOGODKI Sovjetsko'faponski razgovori Enajst let po končani vojni so se začeli v Moskvi razgovori o formalni prekinitvi vojnega stanja z Japonsko. Le-ta je napotila v Moskvo delegacijo pod vostvom zunanjega ministra Mamoru Šigemice, kar opozarja na prizadevanja Tokia, da se večkrat prekinjeni celoletni razgovori uspešno zaključijo. Sestanek Šepilov - Šigemicu se je eačel potem, ko so na razgovorih ambasadorjev v Londonu točno precizi- BULGANIN rali stališča in zahteve obeh vlad. Sovjetsko - japonski sporazum o ribolovu, ki jo bil zaključen pred poldrugim mesecem, je končno odprl pot k urejevanju osnovnih vprašanj med obema državama, seveda pod pogojem, da mora Tokio s 1. avgustom nadaljevati razgovore o obnovitvi diplomatskih odnošajev. Podpisnik sporazuma o ribolovu, japonski minister Išlro Kono je takoj po razgovorih v Moskvi obiskal Was-hington in Ottawo, kar so tolmačili s tem, da išče Japonska tudi na drugi strani Pacifika, dovoljenje za ribolov, upoštevajoč dejstvo, da je po sporazumu v Moskvi ribolov v Sovjetskih vodah omejen le na 65.000 ton. Najvažnejši problem v japonsko -sovjetskih razgovorih izvira iz spora okrog otokov, ki jih je SZ zasedla v drugi svetovni vojni. Druga sporna vprašanja so načelno rešili že ambasadorji v Londonu, vendar je bil končni uspehi razgovorov odvisen od teritorialnih zahtev. Hruščev je nedavno dejal delegaciji japonskega parlamenta, da bo SZ vrnila Habojamske in Širotanske otoke, medtem ko bodo južni del Sahalina in Kurilski otoki ostali v sovjetskem lastništvu. Ker pa v Tokiu menijo, da je za Japonsko to otoško področje iz gospodarskih in strateških ozirov zelo važno, svojih zahtev še niso umaknili. Drugi problem, ki dolgo ni bil razčiščen, postavlja vprašanje: ali bodo diplomatski odnosi obnovljeni še pred-no se razčistijo sporna vprašanja in sklene mirovni sporazum (kar je zahtevala SZ), ali bo najprej zaključen mirovni sporazum in šele nato rešena sporna vprašanja. Japonce pa medtem bremeni enostranski mirovni sporazum z zapadnimi silami v San Fran-ciscu, leta 1951, ki pa ga ne priznata ne SZ ne Kitajska. Zato si je tudi Hatojamina politična skupina že ob času parlamentarnih volitev postavila nalogo, da uravnovesi odnošaje s SZ, kar ji je tudi do neke mere pomagalo do zmage na volitvah. Najnovejše poteze v sovjetsko - japonskih odnosih kažejo na kompromis. Kljub temu, da diplomatski odnošaj: Se niso vzpostavljeni, so nekatera vprašanja, med njimi tudi razgovori o mirovnem sporazumu, že rešena. Ze na prvem sestanku Šepilova in Šige-micua, je bil dosežen sporazum, da bo SZ vrnila japonske vojne zločince. Torej ostane le še sporno vprašanje Sahalina in Kurilskih otokov. Oba partnerja sta v teh razgovorih zainteresirana, da uredita medsebojne probleme in hkrati vzpostavita normalne diplomatske in gospodarske odnošaje. Za Hatojamino vlado, ki teži k .izboljšanju odnosov z drugimi azijskimi državami, je vsekakor važno, da umakne z dnevnega reda spore z Moskvo, kar bi pojačalo zlasti trgovinske zveze s Pekingom, kajti Kitajska predstavlja za japonsko izvozno industrijo važno tržišče. Po urejevanju povojnih problemov s Filipini in po izboljšanju odnošajev z Burmo, s Cey-lonom in Indijo, je bila Japonska obrnila vso pozornost k urejevanju odnosov z Moskvo. Japonci tudi niso varčevali z napori, da bi bili ob podpori SZ sprejeti v OZN. Na razgovore Šigemicu - Šepilov so hoteli posredno vplivati tudi Amerikanci, ki so objavili načrt o postopnem umiku svojih vojaških enot iz Japonske, kar je Japonce praktično prisililo k pospešenemu oboroževanju ni obrambi. Po eni strani, bi to povečalo japonske izdatke, po drugi strani pa bi bil Tokio postavljen pred nove razgovore z Moskvo — načeti bi morali vprašanje pogojev in obsega japonske oborožitve. Ne oziraje se na te vidike, je prišel Šigemicu v Moskvo z nalogo, da doseže maksimalno zadovoljitev japonskih zahtev in hkrati z osnovnim ciljem, da sklene sporazum. Japonski premier Hatojama je z »elastično politiko« izoblikoval ugoden teren, ki bi pod pogojem, da bosta oba partnerja pokazala dobršno mero vzajemnega razumevanja, odstrnil povojne težave med SZ in Japonsko, na kar so čakali celo desetletje. (JUGOPRES) ZAKLJUČEK OBČINSKEGA PRAZNIKA V KRANJU Odkritje spominske ploiče padlemu borcu Francu Troierlu - Slovenu Kranj, dne 5. avgusta Davi so pod vznožjem Šmarjetne gore v Stražišču pri Kranju odkrili spomenik padlemu aktivistu OF" Francu Trojerju-Slovenu, ki je bil pred trinajstimi leti na tem mestu od nemškega gestapa mučen in ubit. Državni himni je sledil govor Marjana Skoka, ki je imenu Zveze borcev Stražišče orisal življenje Trojerja pred vojno in njegova vzgledna prizadevanja za časa NOB, vse do njegove tragične smrti dne 2. marca 1943. Nato je odkril spominsko ploščo. Po končanem govoru so pripadniki predvojaške vzgoje oddali častno salvo, člani Prešernovega pevskega .zbora pa so zapeli borbeno pesem. Sledilo je polaganje vencev. Na tej žalni svečanosti, je v imenu Društva esperatinstov spregovoril tudi Ivan Cipe, ki je poudaril, da je bil pokojni Trojer že pred vojno član tega društva. Svečanost je bila zaključena z dve-, ma recitacijama Franceta Kosmača »Partizan« in »Smrt - življenje«; godba na pihala »Svoboda«-center je nato zaigrala borbeno pesem. Slovesnosti so se udeležili pokojnikovi sorodniki in zastopniki množičnih in političnih organizacij, med njimi predsednik ObLO Vinko Hafner. Revija radijske tehnike Ljubljana, 4. avgusta. Tretja mednarodna razstava radia in telekomunikacij, katere otvoritev je bila danes na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je prav gotovo revija sodobne radijske tehnike (uvedba televizije in sprejem tujih televizijskih oddaj). Na letošnji razstavi razen naših podjetij razstavljajo tudi podjetja tujih držav (Avstrije, Zahodne in Vzhodna Nemčija, ZSSR, Italija, Francija, Anglija, Belgija). Razstava sama pa je letos v znamenju začetka domače televizije. V teh dneh si bo lahko vsak, ki še nd videl televizije, ogledal ne lo prvi domači televizijski program, temveč tudi razne zv >čne filmo na televizijskih sprejemnikih. Po vsem tem, kar je moč videti na letošnji mednarodni razstavi radia in telekomunikacij, lahko trdimo, da postajajo mednarodne radijske' razstave v Sloveniji tradicija. UREDNIŠTVO in bralci DRAGI TOV. UREDNIK! Kakor vedno, sem tudi včeraj pazljivo prebral »Glas Gorenjske«. Običajno nimam nekih posebnih pripomb, to pot pa me nekaj zabolelo. Ne zato, ker želim kritizirati ali ker sem morda osebno prizadet, temveč zato, ker želim pomagati Vašemu listu, da se no bi objavljale stvari, ki objektivno v celoti ne ustrezajo. Posebno kar zadev?, Narodno osvobodilno vojno moram priznati, da mi je bilo težko ob včerajšnjem članku v Vašem listu »Kranj praznuje« in »Občinski praznik Kranja«. Kot bivši član Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko iz leta 1941-42 prav dobro vem, kdo jo nosil glavn©" težo ljudske vstaje proti okupatorju predvsem v začetku, ki je bil nedvomno najtežji. Popolnoma se strinjam«, da se v člankih omenjajo prvoborci, kranjčami, ki so padli, toda nikakor no bi smeli pozabiti padlih tovarišev, ki so ljudsko vstajo organizirali, kajti če teh političnih delavcev in organizatorjev ne bi bilo — tudi ne bi bilo ljudske vstaje. Med take vodilne padle tovariše % Kranju brez dvoma spada na prvo mesto bivši sekretar kranjskega o-krožnega komiteja KPS za Gorenjsko in sekretar Vojno - revolucionarnega komiteja France Vodopivec. V Kranju ne bi smeli pisati o ljudski vstaji, da ne bi omenili njega, ker je bil to izredno požrtvovalen in zvest tovariSV zelo sposoben ilegalec in organizator. To je stvar, ki zahteva pogum, prisebnost, sposobnost in znanje. Pra* posebno pa jo moja dolžnost, da opozorim nanj zato, ker sem ves čas, dokler je bil na terenu, z njim najožje sodeloval. Predno smo katero izmed navodil uresničili, smo vedno najprejo razpravljali o sleherni stvari. France Vodopivec je bil tovariš, ki v najbolj kritičnih trenutkih ni izgubljal glave, ni obupaval, marveč je v vsakem položaju znal predlagati in najti ustrezno rešitev. Kako so taki tovariši dragoceni prav v takih zgodovinskih dneh, kot so bili dnevi ljudske vstaje, nI treb?, še posebej poudarjati. Tudi na tako pokojne tovariše kot je bil Seljak, Mrak itd. — partizane prvoborce in ilegalce — ne bi smeli pozabiti. Mrtvim delamo težko in zgodovinsko krivico, če jim ne priznamo tega, kar s» bili in kar so zaslužili. Vem, da ta pomanjkljivost v Vašem listu ni bila storjena namenoma, le opozarjam nanjo, da bi se prihodnja let?, ob praznovanju občinskega praznik?, no ponavljala, več, ker se ne sme več ponavljati. To so tudi razlogi, ki so me napotili, d?, ti tovariš urednik pišem tole pismo. TOMO BREJC zvezni ljudski poslane* DROBIŽ NA JESENICAH USTANAVLJAJO TRETJI PEVSKI ZBOR V zadnjem času so se odločili tudi upokojenci, da bodo ustanovili svoj pevski zbor. Ker je v podružnici upokojencev na Jesenicah mnogo bivših aktivnih pevcev, med njimi celo 72-letni pevovodja Cene Ambrožič, kaže, da bo delo tega zbora dokaj dobro. DELEGACIJA RUDARJEV IZ TREPCE NA JESENICAH V četrtek in petek so obiskali Jesenice predstavniki delovnega kolektiva Rudnika svinca iz Trepče. Gostje so se navduševali nad novogradnjo in delovnim poletom jeseniških železar-jev. Drugi dan bivanja na Jesenicah je bil posvečen razgovorom med jeseniškimi in trepčanskimi predstavniki podjetij, na katerih so se gostje seznanili o delavskem samoupravljanju na Jesenicah, delom obratnih delav- skih svetov, komisij pri delavskem svetu o reševanju kadrovske politik« na Jesenicah. U. 80 naših izseljencev iz Nizozemske je prišlo na obisk V četrtek je prišlo na obisk k svojcem v domovino 80 slovenskih izseljencev. Na jeseniški postaji so pozdravili rojake podpredsednik ObLO tov. Viktor Brun, predsednik občinskega odbora SZDL tov. Ivo Sčavni-čar in tajnik Sveta Svobod in prosvetnih društev jeseniške občine, cici-banka Dušica pa jim je izročila šopek gorenjskih rož. Prisrčnega sprejema so bili slovenski izseljenci zelo veseli. v* veselem razpoloženju so se odpeljal* naprej proti Ljubljani, od koder so se podali v razne kraje Slovenije. V domovini jim želimo do odhoda vse naj' lepše! Z razstave v Predosljah, ob krajevnem praznih u 2 Glas ŠT. 62 / 6. AVGUSTA 1G56 oreojske ^965 Dobri rezultati na Ljubelju Brez dvoma najkvalitetnejše dirke - Zadovoljivi rezultati ob 30-letnici največje moto prireditve pri nas Z državnega prvenstva v veslanju Glavna preizkušnja (Nadaljevanje s 1. sta-ant) kovanja Viktor Pongratz (Avstrija) s sovozačiico Margarete Wintersperger. Bruno Ziemer s sovozačem Franzem Leserjem je kljub podobni smoli nadaljeval vožnjo in dosegel cilj. V KATEGORIJI AVTOMOBILOV MANJŠA KONKURENCA V kategor. avtomobilov nad 1300 cem zaradi številnih odpovedi tekmovalcev n'i prišlo do tolikšno konkurence. Z °dličnim časom je zmagal Slovenec Dušan Malerič s časom 5,48. V kategoriji do 500 cem je dosegel najboljši čas dneva Erwin Orsario (Avstrija), in sicer s časom 4,50,2. ysekakor je to čas, ki bo dal udeležencem prihodnjih avto-moto dirk na Ljubelj v letu 1957, precej dela. V kategoriji avtomobilov nad 1300 ccm je odlično vozil naš tekmovalec iz Srbije Milivoje Vukovič (lanski zmagovalec) vendar je bilo pričakovati, da bo dosegel. boljši čas. Tridesete ljubeljske dirke so za nami- Ostale pa so mnoge zanimivosti, *i jih bomo posredovali našim bralcem v eni prihodnjih številk našega feta. BOGDAN FAJON BOŠKO ŠNAJDER s sovozačem na motorju BMW do 500 ccm (Hrvatska) «9 Z državnega* prrenstva.t skokih v vodo ▼ Radovljici Kranjski skakalci so zasedli četrto mesto Radovljica 4. in 5» avgusta Deseto povojno prvenstvo Jugoslavije v skokih v vodo je letos priredilo Plavalno društvo »Prešeren« na domačem kopališču pod ObLO Gorico. Tekmovanje je bilo v soboto in nedeljo. Udeležili so se ga člani plavalnih klubov iz Slovenije in Hrvatske in sicer: »Ilirija« Ljubljana, »Naprijed« Zagreb, »Triglav« Kranj in »Železničar« Karlovac. Tekmovr-lv je 22 članov in 16 članic. Tekmovanje je bilo v sledečem zaporedju: V soboto dopoldne je bil prvi del sporeda: moški s stolpa in ženske s 3-metrske deske. Popoldne je bila oficielna otvoritev tekmovanja z defilejem nastopajočih in igranjem državne himne. Predsednik PK "»Prešeren«, tovariš Meglic in delegat JPS sta nato pozdravila tekmovalce, nakar se je tekmovanje nadaljevalo. Prvi dve disciplin sta bili zaključeni že v soboto. Izid tekmovanja je bil ta-le: Ženske s trimetrske deske: Rubinič (Lj.) 108.76, Idrič (N) 94.39. Rezultati moških s stolpa: Jože Dobrin (I) 125,93, Ivko Šink (B) Triglav 96.76. V nedeljo se je tekmovanje nadaljevalo. Dopoldne je bilo predtekmovanje moških s 3-rrfetrske deske in žensk 8 stolpa, popoldne pa so bile finalne tekme. Tekmovalci s 3-metrske deske so dosegli sledeče rezultate: Marko Porenta (I) 129.02, Jože Dobrin (I) 121.79. Na sedmem in osmem mestu sta Kranjčana Ivko Šink 97.37 in Franc Hafner 9'IA\ Vrstni red tekmovalk s stolpa je ta-le: Francka Rukli (Lj.) 72.45, Kulis (Lj.) 71. 05. Skupni plasman: Ilirija 1045.24, Ljubljana 782.98, Naprijed 610,77, Triglav 289,01, Železničar 132.22. Plavalno društvo »Prešeren« si je močno prizadevalo, da je bila prireditev dobro pripravljena. V ta namen je tovarna športnega orodja »Elan« preuredila skakalni stolp in namestila novo prožno desko. Po tekmovanju sem prosil tovariša Iva Sinka za kratek razgovor, v katerem mi je dejal: »NaSd skakalki sta odstopili zaradi bolezni. Ce bi Sonja Rubinič sodelovala, sem prepričan, da bi dosegla lep uspeh. S svojim plasmanom v skokih s stolpa sem zadovoljen, ker sem se pozno vrnil iz Mladinsko prvenstvo Slovenije t watcrpo!u Triglav že drugič prvak? Kranj, 5 avgusta V soboto In nedeljo so se na Mestnem kopališču v Kranju pomerile najboljše mladinske waterpolo ekipe iz Vse Slovenije. Tekmovanja se ni udeležila samo ekipa Branika ker jo je Vodstvo kluba zaradi verificirane tekme Ljubljana :B.ranik 6:3 (s slovenskega prvenstva v Mariboru) poklicalo domov. Med ekipami je največ znanja pokazal »Triglav«, ki je za raz-red boljši od ostalih nastopajočih ekip. Tudi ekip a Bleda se je predstavila s s°lidnimi waterpolisti, ki bodo ver- Gorenjci! Obiščite letošnji VI. GORENJSKI SEJEM j etno zasedli drugo mesto. Ilirija in Ljubljana sta izenačeni ekipi in kako si bosta razdelili mesti, bo odločila večerna tekma. Mladinci Kamnika so na zadnjem mestu brez osvojene točke. Njihova ekipa ni dorasla temu tekmovanju. Za kranjsko ekipo jo ostala še tekma z Bledom, ki ji je edini , , ., , resni konkurent za osvojitev prvega \f K TAJI JU DOGO lOrOII 16I1IS mesta. Beograda in nisem imel časa za trening. Naš klub ima nekaj zelo nadarjenih skakalcev, toda posvetiti bi jim morali več pazljivosti. Razen tega bi bilo potrebno, da bo »Triglav« v Kranju gledal na to, da bi vzgojil nekaj mladih skakalcev.« FRANCE VURNIK ŠAH Dne 2. avgusta 1956 popoldne je bil na Bledu odigran meddruštveni prija-tejski brzoturnir v šahu, med ŠD Radovljica in ŠD Bled na 8 ploščah. Na tem turnirju je zmagalo moštvo ŠD Radovljica z rezultatom 37 in pol : 26 in pol točke. Med posamezniki so bili doseženi ti-le rezultati: 1. Mali (R) 7 točk, 2. Berce (R) 6 in pol točke, 3. Horvat (Bled) 6 točk 4. Kaše (R) 5 in pol točk. S. J. Prvič s jadralnim letalom do Celja Velik uspeh pilota Albina Novaka Tiho brez šuma je poletelo letalo nad skalnimi pobočji in dolinami in v nekaj minutah z lahkoto preletelo razdalje, za katere je potrebno ure in ure napornega plezanja. Vendar je bilo potrebno za tako pot mnogo učenja in praktičnega dela posebno v alpskem jadranju. Jadranje v Alpah zahteva od pilota veliko pazljivosti, odločnosti in razumnega dela. Prejšnji teden je uspelo motornemu pilotu Albinu Novaku prvemu na Gorenjskem z jadralnim letalom »Vajo« preleteli razdaljo nad Karavankami od Lesc do Celja. Novak ni samo dober motorni pilot, ampak je tudi eden izmed najboljših jadralnih pilotov, saj nosi najvišje odlikovanje v jadranju — D diplomo. Bled, 5. avgusta Na Bledu je bilo danes YI. povojno državno prvenstvo v veslanju. Startali so veslači iz 18 klubov, ki so se že nekaj dni pred tekmovanjem vadili na Bledu. Včeraj so v glavnem poči stili in pregledali čolne. Današnje prvenstvo je bilo izredno pomembno, ker se veslači niso borili samo za naslov državnega prvaka mar več tudi zato, kdo bo lahko zastopal naše barve v evropskem prvenstvu, ki bo prav tako na Bledu. Danes je bilo na Bledu precej hlad-in vreme nagnjeno k dežju, kljub temu pa se je zbralo precej gledalcev na startu in cilju. Kakor je že trening pokazal v preteklem tednu, so bile razen nekaterih izjem moči precej izenačene. V prvi disciplini četverec s krmarjem za senior je, so bili doseženi kar lepi rezultati. Presenetila sta »Istra« iz Pule, ki je osvojila prvo mesto in »Savica« iz Ljubljane, ki je osvojila peto mesto in pustila za seboj »Partizana« iz Beograda in »Gusarja« iz Splita. Doseženi rezultati so bili zadovoljivi. Zanimiva je bila tudi borba pri ženskah na 1000 m v četvercu s krmarjem. Zmagal je «Tamiš« iz Panče-va. Takoj za petami pa so bile »Branikove« veslačice. Vsi prvo in drugo plasirani tekmovalci bodo ostali še na Bledu, kjer se bodo pripravljali na bližnje evropsko prvenstvo. REZULTATI SO NASLEDNJI Četverec s krmarjem za člane, 2000 m: 1. »Istra« Pula 7:04, 2. »Crvena Zvezda, Beograd 7:04,2, 3. »Mornar, Split 7:09,7, 5. »Savica«, Ljubljana 7:13,7. Osmerec za žensko na 1000 m, nastopila sta samo dva čolna. 1. mesto je osvojila kombinirana ekipa iz Beograda in »Partizan« iz Subo-tice s časom 3:39,2, 2. »Jadran«, Zadar 3:51,3. Člani: Dvojice brez krmarja na 2000 m (6 čolnov): 1. »Krka, Šibenik 7:28,5, 2. »Mornar«, Split 7:3(5,5, 3. »Tamiš«, Pančevo 7:40,6, Skif za člane 2000 m: V tej disciplini niso bili doseženi posebni rezultati. Vlašič (»Mornar«) ni imel resne konkurence, zato tudi ni vložil vseh sil, da bi dosegel čimbolj-ši čas. 1. Vlasič (»Mornar«) 7:39,5, 2. Petro-večki (»Crvena Zvezda«) 7:55, Doublo Sculls za ženske na 1000 m (štirje čolni): 1. »Mornar«, Split 4:01,1, 2. »Mladost«, Zagreb 4:02,8. Blejčanke so bile zadnje s časom 4:09,7. Dvojec s krmarjem člani 2000 m (5 čolnov): 1. »Mornar«, Split 7:51,9, Četverec brez krmarja člani 2000 m (pet čolnov) 1. »Mornar«, Split 6:42,3, 2. »Gusar«, Split 6:42,9, 3. »Krka«, Šibenik 6:47. Skif za žene 1000 m: 1. Marija Brtičevič 4:26,3, 2. Marija Baš »Savica«,, Ljubljana 4:28,5, 3. Mi-Cetverec s krmarjem za žene 1000 m 1. »Tamiš«, Pančevo 3: 56,2, 2. »Branik«, Maribor 3:58,6. Osmerec: člani 2000 m: 1. »Mornar«, SpMt 6: 08, 2. »Krka«, Šibenik 6:09,2. —K — e MLADOST Pomlajena namiznoteniška ekipa kranjskega »Triglava« Triglav: Kladiva* 1:0 (0:0) Mladost v finalu Rezultati : Triglav : Ilirija 9:0, Bled : Ilirija 7:1, Ljubljana : Kamnik 7:1, Triglav : Ljubljana 8:0, Bled : Kamnik 7:4, Ilirija : Kamnik 7:2, Ljubljana : Bled 6:6, Triglav : Kamnik 11:0. Plavalne tekme TVD »Partizan« v Medvodah 29. julija dopoldne je priredil TVD »Partizan« v Medvodah ha jezu v Go-ričanah prve letošnje društvene plavalne tekme. Na 50 m dolgi progi so v prsnem plavanju — prosti stil nastopili pionirji in pionirke, mladinci in mladinke ter člani in članice. V posameznh panogah so zmagali: Pionir Franc Jurman, pionirka Marinka Praprotnik, mladinec Bogdan Skvarča, mladinka Valerija Jurman, član Ivo Lukanovič in članica Vida Planko. Prireditev je lepo uspela. Ker v Medvodah ni plavalnega bazena, je bilo tekmovanje na goričanskem jezu tovarne celuloze, kjer ni primernega prostora za gledalce. Upamo, da bomo tudi v Medvodah dočakali čas, ko bomo z zgraditvijo bazena omogočili razvoj plavalnega športa v medvoški dolini. S. S. Med tednom je imel upravni odbor ŠD »Triglav« iz Kranja svejo redno sejo. Ena izmed pomembnejših točk dnevnega reda, v kateri so odborniki razpravljali o ustanovitvi teniške sekcije, je prav gotovo velikega pomena za Kranj. Ker je bilo za to igro že nekdaj v Kranju precejšnje zanimanje in je še tudi danes veliko število ljubiteljev tenisa, je zelo razveseljivo, da je prišlo do soglasne odločitve, da naj bo v Kranju tudi teniška sekcija pri ŠD »Triglav«. V naslednjem pa so odborniki razpravljali o prireditvah, ki se bodo vrstile v tednu od 5. do 12. avgusta v okviru VI. Gorenjskega sejma. Tako so nogometaši že včeraj otvorili spored teh prireditev s tekmo proti »Kla-divarju«, prihodnjo nedeljo pa se bodo pomerili s trboveljskimi rudarji. Včeraj in danes pa smo na kranjskem kopališču lahko prisostvovali republiškemu prvenstvu v waterpolu za mladince, medtem ko bodo imeli med tednom svoje prireditve tudi namizne-teniški Igralci, košarkaši, plavalci itd. Prav gotovo pa bo najbolj zanimiva prireditev smučarjev, saj bodo pred: poletja v najhujši vročini zaključili prireditve ŠD »Triglav« v tem tednu s slalomom, ki bo v nedeljo za Češko kočo na Gornjih ravneh v dopoldanskih urah. Moštvi sta se sodniku Novaku predstavili v naslednjih postavah: Kladi-var: Velikovič, Vodeb, Franc, Kvartič, Marinček, Kartic, Radič, Pekelj, Rojnik, Hribernik, Založnik. Triglav: Hefler, Gajšek, Rozman, Brezar II,, Bašelj, Gavrič, Brezar III, Štular, Sire, Brezar I, Štular II. Ekipi sta takoj po začetnem udarcu pričeli s hitro in prodorno igro. Napadalci so hitro prihajali pred gol, toda manjkal je zaključni strel in to na obeh straneh. Strelsko tekmovanje v Predosljah Predoslje, dne 5. avgusta Danes dopoldne je Strelska družina »Franc Mrak« iz Predoselj organizi-zirala strelsko tekmovanje z zračno in vojaško puško v počastitev krajevnega praznika. Člani so tekmovali z voja-' ško puško v troboju na visoškem strelišču med ekipami iz Predoselj, Visokega in Huj. Zasluženo so zmagali predoseljski strelci z 364 krogi napram strelcem iz Visokega 304 krogi. Kot posamezniki pa so od 150 možnih dosegli najboljše rezultate: 1. Tinko Govekar 94, 2. Anton Cig-lič 92 in 3. Rado Čarman, 83 vsi iz Predoselj. Članice, mladinke in pionirke so tekmovale z zračno puško na Kokrici. Najboljše rezultate ©d 150 možnih pa so dosegle: 1. Lučka Kokalj 107, 2. Karolina Ja-kun 94 in 3. Marica Hudobivnik 93. Mladinke: 1. Marica Štefe 72 krogov. P d o ni r j i : 1. Marija Benedlk 96, 2. Fanika Mu-lej 88 krogov. Najboljšim tekmovalcem je strelska družina podelila praktična darila, do-či eFS" paviljon, ki si ga ob 35- obisku oglejte, v trgovini pa zahte- vajte naše priznane n izdelke Kolumbijec je pokadil"*cigareto do kraja. Razširil je obža-lovaje prste: »Por Dios, tudi taki so, ki to poskušajo, caballero! Celo nekaj takih imamo tu, ki poskušajo to vedno in vedno znova. Takim nalože potem denarno globo, senor. Visoko globo in utegne se zgoditi, da ostanejo potem za zmeraj tukaj! —« Hitro si sesvaljka novo cigareto, predno nadaljuje: »Tu imamo Japonca, ki je že tolikokrat pobegnil, da mora ostati v Muzu petindvajset let, preden si bo odslužil vso naloženo kazen. Pa poskuša še kar naprej in ne odneha! — Zdaj dela v rovih, kamor vtikamo le najkrepkejše črnce. Do pasu stoje v vodi, senor, in voda je ledenomrzla, sonce pa jim neusmiljeno pripeka v hrbet.« »Čujte, senor, kaj'pa se zgodi, če zasačite koga, ki je pogoltnil dragulj? — Saj se kaj takega gotovo tudi pripeti!« »Seveda se,« se smehlja paznik, »zelo pogosto celo! Skoraj tolikokrat, kot da kdo pobegne! Toda izjalovi se vedno i eno i drugo. Begunce vedno polove — med stotimi je komaj eden, ki se mu posreči. Tisti pa, ki skrijejo smaragde v želodec, jih morajo pač spet vrniti. Za to imajo tukaj popolnoma zanesljiva sredstva, ki nikoli ne odpovedo!« »Odvajalno godljo,« tuli Sam, oni pa odkima. »O ne, senor, še druga sredstva so, mnogo uspešnejša!« »Kakšna pa«, hoče po vsej sili vedeti Sam in opleta pri tem z rokami okrog sebe. »Oh, senor, vse to vam bodo že še razložili!« Kolumbijec se dvigne, odbrskne s k lena dozdevno smet. »Oprostite mi, senores, toda služba me kliče! Želim, da bi se še naprej dobro zabavali! Adios!« Z drobcenimi, nežnimi koraki izgine, z zadoščenjem na obrazu, za kupi gramoza. Oba vojaka pri njuni strojnici nam veselo migata. Ta razgovor, ki se je razvijal s takim kričanjem, me je pošteno razburil in vesel sem, da nas je uniformiranec zapustil. ' »Hej, hoj, fanta, ali sta slišala? — Kadar se bomo napotili od tod, bomo morali sala mensko paziti, da nas ne dobe! Brrr! Delati v ledeni vodi, medtem ko te pali sonce!« vzklikne Sam, dočim meni Bllly: »Goddamn, ne bodo nas več dobili!« Čudim se Billvju. Tu, kjer življenje vsem drugim zaveže jezi, se je njemu, ki smo mu prej rekli »Molčeči«, kar razvezal. »Glej no, spet se bliža tak spaghettigeneral!« me zmoti v razmišljanju Sam. Majhen, zelo začrnel možic — svilena srajca violetne barve se odraža na njem kot kričeč madež — se nam bliža in tuli vljudno — prav zares, tu v Muzu se tega naučiš, da vpiješ, tuliš in si kljub temu vljuden: »Senores, ali ste številke enajst tisoč — ena in — dve?« Zaprepaščeno strmim vanj. Potrpežljivo ponovi: »Ali vam niso dali številk enajst tisoč, enajst tisoč ena in dve?« Vsi trije prikimamo naenkrat, ko smo ga razumeli in po-miga nam, naj mu sledimo. »V oficino, senores! Gospodje so priče proti županu Brkonji.« »Hej, hoj, ali mu jo bodo zasolili, kaj?« se raduje Sam. Možic nas začudeno pogleda in Sam ponovi, kolikor more glasno: »Če mu bodo poklonili lepo, nekoliko pretesno krava-tico iz konoplje in mu jo položili okrog njegovega ljubkega vratiča, temu zlodejevemu pasjemu sinu, sem vprašal!« »Obesiti!« sekundira Billy. »O, njegova kazen bo pravična!« odvrne Kolumbijec in ne črhne nobene besede več. SODIŠČE V velikem, hladnem, stranskem prostoru ob oficini stoijmo mi trije, s klobuki v rokah, ob dolgi mizi stoji — med dvema vojakoma — Brkonja, s svojim nesramno drznim obrazom, na drugi strani mize pa sedi nekaj odliično oblečenih gospodov. Eden od njih, ki je tak kot kak advokat, je gospod sodnik rudokopov. .. . Trušč iz teh nesrečnih rudokopov se sliži tu le pridušeno. Sodnik potrka s svinčnikom po polirani plošči, si prižge cigareto in prične z razpravo. Na glas prečita mojo izpoved, ki sem jo dal poročniku na zapisnik, ter pristavi, da so resničnost izpovedi potrdili s prisego teniente Victoriano Lopez in oba vodnika transporta ter jo podpisali. »Ali je tako, senores?« vpraša silno vljudno In z osvajajo-čim smehljajem nas tri. Ko smo potrdili, se obrne k Brkonji: »Obtoženec, kaj morete odgovoriti na vse to?« »Vse jo zlagano! Priznam, da sem izpustil kačo, toda hotel sem gringe le prestrašiti. Eden od njih — tistile tam —« pri tem pokaže na Sama, ki se je ogorčeno zdrznil — »tale gringo je napletel z mojo ženo. Moja žena je znana lepotica in jaz se zagovarjam z ljubosumnostjo!« »Kaj pravi lopov? Z njegovo ženo, da sem ljubimkal! Člo-veče, kdaj neki? Ne glede na to, da je tvoja stara grda kot opičja prababica!« se jezi Sam. Sodni zbor se pritajeno muza. Potem spregovori predsednik: »Priznajte, da ste vrgli kačo med speče, tako da je zaradi pika Francoz Jules Faure umrl v hudih mukah? Vse drugo, kar ste se blagovolili zlagati, nima nobenega smisla in bo potrpežljivost gospodov tu samo izčrpalo.« Brkonja prihuljeno zleze v dve gubi. Resno stopa sodni dvor v sosednjo sobo, morilec, ki ga vojaka vestno stražita, pa nas motri z besnim sovraštvom. Komaj je preteklo tri minute, ko se gospodje že vrnejo. »Obtoženec Martin Rodriguez, po domače Boca de fuego, ste obsojeni zaradi premišljenega umora Francoza Julesa Favre-a na sedem let težke ječe. Kazen boste prestajali v Cartageni, kamor odpotujete z naslednjim transportom. Ta kraj smo izbrali zato, ker je znan po svoji vzorni in nepodkupljivi strogo-rednosti. Dalje .. .« »Senores, številka enajst tisoč, številka enajst tisoč in ena in -dve«, pravi zdaj sodnik in osvajajoča, resnobna ljubeznivost je zdaj v njegovih besedah: »Caballeros, nihče ne vpraša tu v rudokopih, odkod je kdo prišel in zakaj je prišel. In nihče vas ni silil, da podpišete kontrakt. O Muzu in Chocu kroži mnogo bedastih pripovedk. — Spoznali boste tu sicer, da je delo trdo, da, zelo trdo. Toda zato pa je mezda zelo visoka, stanovanje in hrana sta dobra in deležni ste najboljše zdravniške oskrbe, kar jih je v Južni Ameriki. — Senores, zdaj vam ne govorim kot sodnik in visok uradnik, temveč kot mož k možu. Prijatelji, ne poskušajte s pobegom, kajti poskušali boste zaman, — bodite zmerni v uživanju alkohola in pri obisku naselja onstran žične ograje, in vrnili se boste v domovino z mnogo denarja, če vam bog prizanese z boleznijo.« Strese nam po vrsti desnico in čudim se rezkim kontrastom, ki smo jih doslej vsak trenutek doživljali, v Muzu. Drug možak, generalni ravnatelj rudokopov, resnega, odbijajočega obraza nam pravi: »Številke enajst tisoč, — ena in — dve, ta razprava vam je pokazala, da vlada pri nas pravičnost. Mislite na to! — In zdaj adios!« 4 Gorenjski ŠT. 62 / 6. AVGUSTA 1956 0$ ULX