<$> kladivar | ■ šk s glasilo delovne skupnosti tovarne elementov za avtomatizacijo iri precizno mehaniko kladivar Žiri 29, NOVEMBER i ( 29.11.1973 bo naša republika praznovala 3°. roj stni dan. V starodavnem bosanskem mestu Jajcu se je v dvo-.rani Doma kulture ponoči : 0<1 29. na 3o. november 1943 zbralo 142 poslan -cev pokrajinskih svetov ; in odborov, to je zastop nikov vseh jugoslovanskih 'narodov na zasedanju AVNOJ- a. j.Na zasedanju so sprejeli pomembne sklepe, ki so postali temelj NOVE JUGO SLAVIJE. Tisto noč je bilo sklenjeno, da postane AVNOJ najvišje zakonodajno in izvršno telo nove Jugoslavije . Sprejeti so bili naslednji pomembni sklepi: nova Jugoslavija bo skup nost enakopravnih jugo -slovanskih narodov Srbov, Hrvatov, Slovencev,Črnogorcev in Makedoncev. Begunski vladi v Londonu je bila odvzeta pravica odločanja v imenu jugo -slovanskih narodov in kralju Petru IX. je bila prepovedana vrnitev v dr žavo, dokler ljudstvo v svobodi ne odloči, ali bo živelo v republiki ali v kraljevini. Potrjeni so bili sklepi kočevskega zbora o priključitvi Slovenskega Primorja, Istre in Zadra k Jugoslaviji. Tovarišu Titu so podelili naslov maršala. 3 temi sklepi so bili v Jajcu postavljeni temelji za novo Jugoslavijo -demokratično,federativno republiko. Tako smo dobi li svoj parlament in svo jo vlado. 29.11.1943 Je bila tako ustanovljena Jugoslavija brez narodnega in social nega zatiranja. V naš dr žavni grb je vtisnjen da tum 29.11.1943 kot roj -stni.dan naše nove Jugoslavije. /TISI PO OBISKU 'BIAMA 73 ' Za dokončno oceno o smeri razvoja in stanja v strojni industriji pri nas in v svetu je bilo pre malo časa.Kljub temu pa lahko damo prve zaključke in vtise po pravkar končanem sejmu strojev in na prav v Zagrebu. Opazno je,da je za speci Pogon strojev je v pre’ alizirani sejem vedno več zanimanja pri proiz vajnlcih in obiskovalcih, saj je bil razstavni pro štor precej večji kot la ni. Prav tako lahko pri obdelovalnih strojih opa zimo večjo ponudbo vzhod nih držav, medtem ko za hodne države bolj poudar jajo elemente avtomati za olje in precizno kontrol no tehniko ter orodja. Pri strojih lahko opazimo,da je klasičen mehan eki pogon dokončno izgi nil in je poudarek na pnoumo-hid ravliki. težni večini izveden s hidravličnimi agregati, ki so povsem ločeni od samega stroja. Prednosti so seveda v izmenlji vosti,kratkem času za menjave kompletnega ag regato, v enostavnem vzdrževanju in centralnem pogonu. Poleg agregata so na takem stroju uporabljeni vsi eleme nti hidravlike,ki jih i zdelujemo tudi pri nas. Veliko število elektromagnetnih rnzvodnikov pa je obenem znak, da bodo elektromagneti še vedno iskani in še bolj iskani elementi kot dos lej. V kolikor po bi iz delovali tudi kompletne razvodnike, bi bilo pov praševanje tudi večje. Poznane zahodne firme hi dravlike prikazujejo ze lo raznovrstne elemente, ki se sedaj v Jugoslaviji in tudi v vseh vzhod nih državah plasirajo brez konkurence. Prednost jim zagotavlja širok izbor elementov , kvaliteta in renome, ne pa tudi precej visoke ce ne. To je razlog več, da se hidravličnim elementom tudi v naši tovarni pos veti večja pozornost.Kon trolno or:dje je verjetno področje,ki se najhitreje izpopolnjuje. Tako >o klasične kontrol ne priprave že v glavnem opremljene z elektronski mi ali pnevmatskimi tijst 11. Odčitavanje je izred no hitro in zanesljivo, Namenjene pa so v glav -nem za serijsko proizvod njo. Orodja so zelo široko za stopana.Pri tem je opa žiti, da je ponudba vse večja za specialna orodja visokoproduktivne proiz vodnje. Tudi pri strojih se pojavlja ista težnja po vistikoproduktivnih in povsem specialnih etro -Jih,izdelanih samo za do ločen izdelek. Univerzal nih strojev je vse manj, kar kaže na težnjo večje usmerjenosti proizvodnje v izdelavo določenega iz delka. Nadaljevanje na 3.strani 2 PRIMER MONTAŽNEGA AVTOMATA INOZEMSKE FIRME SORTIMAT Z VIBRACIJSKIMI DODA-JALNIKI FINANČNO POROČILO ZA III. TROMESEČJE Jim’'i l,j 'Vinjo iz r-rcj-šnjo Otrini Vibrotehnika jo m sejmu nlnbo zastopana. Razlog jo dolno v tem, da no hi •Vi predstavljeni stroji zn veliko obdelovence in ntroji, ki zahtevajo sta lno prisotnost delaven. Vsekakor pn v primorjnvi n sejmom v M i Innu 1971 lo tn, razstavljale! po avto mntiznciji delovnega po stopkn zaostajajo za Itn ljanl.Vzrok jo verjetno v situaciji na jugoslova nskem trgu, ki ni tako zn liteven kot znhodni in g*o tudi ponudba v korak s tem. In KL.VDIVAR na sejmu "BIAM 75" ? LITOSTROJ je lopo razsta vil vse naše izdelke pod oznako KOOPERACIJA LITO STROJ - KLADIVAR. Namenil nam Ja precej pro štora in tudi prikaz je bil po mojem okusen in efekten. Tovarna RADE KONČAR je razstavljala avtomat za kovičenje, na katerem so delovali tudi trije naši vibratorji. Veliko zoni manje obiskovalcev za o-monjeni avtomat kaže na to, da obstajajo potrebe po kompletnoJsem roševan ju. Sam vibrator z orien taciJo za naše kupce še ne predstavlja dovolj u-porabne enote. V kolikor bi hoteli bistveno pove čati proizvodnjo,oziroma prodajo vibratorjev,bomo morali ponujati kompletne rešitve. To pa seveda zahteva dokaj strokovnega znanJa,poznavanje si stemov pnevmatike in hi dravlike. Vsekakor nas ra tom področju čaka še ze lo veliko dela,ki se ga moramo lotiti čimprej. Sicor pa Jo vsem "padlo v oči",da je imel razo tavljeni avtomat bolj praktični kot pn razstav ni nam^n. Izdelava sama Jo hi la proč oj rovr' na , tud 1 naši vibratorji, ki a no jih dobavi i i. vred con tremi loti, so na izgled neestetski. S tega vidi kn vsekakor ne moremo bi ti zadovoljni in naša skrb naj bo, dn bovlo iz delki z našim imenom tu di iz tega vidika bolj učinkoviti. Čo napravimo Se kratek povzetek,ugotovimo našle dnje: -tovarna KLADIVAH ima v proizvodnem programu ti ste elemente,ki se in se bodo prvenstveno uporabljali pri strojegrnd -nji. -naš proizvodni program bo moral zajeti vse ele mente posamezne veje. (Kupcu ne koristijo ve liko elektromagneti , če no more kupiti tudi rnzvodnilca.) Kompletiranje določenega področja vpliva na to,da se avtomatsko po večajo tudi količine že osvojenih komponent. -Mazalni agregati in pogonsko krmilni agregati so izdelek,ki ga zelo veliko uporabljajo in iščejo. 8 tem je tudi ponudba porasla,domačih proizvajalcev,ki bi bili v to proizvodnjo bolj usmerjeni,pa ni. -Pri vibro-skupini je po trebno zagotoviti kupcu kompletnejše rešitve. Splošna ugotovitev po bi bila,da imamo zelo per -epektiven proizvodni pro gram. V kolikor bomo zna li izkoristiti stanje na našem trgu in se vključi ti v smer razvoja naše industrije,za uspeh tega programa ni bojazni. Vse pn je seveda odvisno od naše delavnosti in sposo bnoati. Miha Bogataj Po nalogu uredniškega od bora bom orisal finančni efekt našega podjetja ob koncu periodičnega ob računa za 9 mesecev t.le ta. Če sem za 6 mesecev poda jal pokazatelje med 6 me seči leta 1972 in 6 meso ci leta 1973, bom sedaj nanizal odgovarjajoče po kazatelje med planom za leto 1973 za odgovarjajo če obdobje in doseženim uspehom. Menim namreč,da so samoupravni organi in člani itelovnega kolektiva s planom dobro seznanjeni. Ugotoviti pa moram,da ee finančnega uspeha nimamo pravice veseliti. Imamo pa zadoščenje, da smo us peli prodreti z našimi izdelki na konvertibilno zunanje tržišče, kar Je velik uspeh. Saj smo v 9 mesecih pro dali za 971.93* din ali za 12 % skupne realizaci Je. Devizni priliv pa Je dosežen v višini 761.572 din konvertibilnih deviz, Ta uspeh ima sicer finan čno začasno negativen od raz v 9 mesečnem obračtt nu,vendar se bo to v pri hodnjih letih nedvomno izplačalo, tako v renome Ju podjetja, kot v dohod ku in ne nazadnje v oseb nih dohodkih vseh delnv cev. Večja podjetja nam reč za tak podvig že v naprej predvidevajo in določajo sredstva za ri ziko takega posla.Riziko namreč Je. Naše podjetje pa, majhno kot Je,je vze lo riziko na svoja jieča, na kar smo končno tudi lahko ponosni. Preidimo kar h konkret nim pokazateljem! Nadaljevanje na 4. strani NEKAJ O HIDRAVLIKI PREGLED DOSEŽENEGA PLANA V OBDOBJU 9. MESECEV pokazatelj plan 9 m 73 DOSEŽ. IND£X Izdel.material 2.262 2.281 l,ol tuje proiz.usl. 219 546 2,49 energija 76 113 1,49 amortizacija 488 523 1,07 vzdržev.osn.sred. 59 227 3,85 režij.material 289 142 0,50 ostali režij.stroš. 72o 427 0,59 od kreditov 2o9 34o 1,63 stroški razvoja - 1 - osebni dohodki 2.7o2 2.381 o,96 lastna cena proiz, 7.o24 7.181 1,62 prodaja 8.159 5-785 o,71 vrednost prodaje 7.o22 5.000 o,71 razlike v prodaji 1.136 785 o,69 več kot plan zaloge got.izdel. 780 997 217 zaloge proiz.v teku 936 2.320 1.384 zaloge materiala 926 1.649 723 zaloge drob.invent. 4oo 4oo terjatve do kupcev 780 1.859 l.o79 skupno več kot je plan zalog 3.8o3 Obveznosti do dob . 396 1.775 1.379 potrebe dodat.obrat.sredstev Potr.stal.obrat.sredstev I.I60 - 3.o23 3.191 - investicije - nove lo4 14o - Dej.kredit za ob. sred.- 3.627 - Dej.kredit za os. Anuitete plač.do sred,- 1.583 - 30.9.1973 467 828 361 Iz podatkov v koloni in deka boste razbrali pri stroških in pri prodaji dosežene uspehe, prva številka pomeni loo % oziroma manj kot loc% že je - (žrtica). Pri zalogah so zneski prekoračenja planskih za log na dan 3o.9.1973. Ostali podatki so infor mativni. Skušal sem prikazati stan je podjetja na dan 3o.9. Strlič Edvard AVTOMOBILSKI INDIKATOR NAPETOSTI AIN 6—12 V Na vsaki razstavi ali sejmu se danes pojavljajo stroji',avtomatski ali polavtomatski, ki imajo nekaj skupnega in to so hidravlični sistemi, ki so povezani a pnevmatiko in elektrotehniko.Te tri bistvene panoge torej sestavljajo v današnji dobi avtomatizacijo. Prvi osnovni principi de lovanja tekočih snovi(vo de) so bili poznani že starim civilizacijam. Egipčani so pri gradnji piramid in bleščečih mest uporabljali primi tivne vodne nivelirje. Babilonci so s črpalnimi sistemi namakali polja in znamenite viseče vrto ve. S pojavi tekočin sta se ukvarjala tudi fizika Ar himed in Pascal.Prava hi dravlika se je razvila šele v dvajsetem stolet ju. Tako je hidravlika s pnevmatiko nepogrešljivi del avtomatizacije. V Sloveniji se je z zako ni in pojavi tekočin hidravlike prvi spopri jel TZ - Litostroj.V svo jem programu ima predvsem elemente visokotlačnega sistema. Za boljše razu mevanje delimo hidravli ko na hidrodinamiko in hidrostatiko. Hidrostati ko pa delimo glede na tlak v tri skupine: 1. nizkotlačni sistemi do loo atmosfer, 2. srednjetlačni sistemi od loo do 16o atm 3. visokotlačni sistemi nad 16o atmosfer. Ta razdelitev je precej industrijska,kajti vojna industrija šteje za viso kotlačne sisteme tiste sisteme, kjer tlak preše ga 6oo atmosfer. Elemente nizkotlačnih in srednjetlačnih sistemov izdeluje velikoserijsko Prva Petoletka Trstenik Elemente visokotlačnih sistemov pa izdelujeta TZ Litostroj in Kladivar Žiri. Ker so ti sistemi lahko celotna postrojen ja, se izdelujejo v manj ših serijah ali pa celo posamično. Izvzeti so mo goče črpalnl elementi. Do neke mere je tu odgo vor,zakaj tlačnih stikal naredimo pri nas tako ma 10. Naša tovarna že izdeluje veliko teh elementov: I.grupa: ELEMENTI črpalni elementi ČE varnostni ventili W dušilni ventili DV nepovratni ventiliNV 11. grupa:VKLOPNI ELEMENTI elektromagneti vrste MR, komandni pult komandni tablo komandne plošče III .OSTALE NAPRAVE Tlačno stikalo TS 6 sesalni koši SK odzračnik OD izklopna kolesa Poleg tega smo pri nas sestavili tudi pogonsko krmilni agregat. Že ime samo pove, da je to sistem, ki črpa in po ganja olje po sistemu, kjer ga krmilimo z raz vodniki in z ostalimi e lementi. Da je hidravlika v današ nji dobi napravila tak vzpon,je temu vzrok pred nost pred ostalimi "kla sičnimi" prenosi energi Je- Prednosti: - teža naprave na enoto moči je majhna, - poljubna prostorninska razporeditev, - uporaba standardnih elementov, - dimenzije so majhne, - dolga in zanesljiva živijenska doba. Nadaljevanje na 5* strani !' ° m n M ,1 v l _1 i v 0 _ n t 1 : - izkoristek Jo od o,? - o,"1, - hitrost gibov n 1 veliko - vnetljivost, medijev, - vellk/1 točnost pri izd e lovi. Zadnjo alinea se nanaša ns proizvajalca elemon tov, La-tn moro imeti ao ttobne stroje in visoko razvito tehnologijo. Ni malokrat,da mora biti po Bomezni del točno centri čen, da o obdelavi povr Sin sploh ne govorimo, Tse to zapreke nam Je do neke mere če uspelo pre mostiti. če bo šlo vse po 8reči,potem bo držale^ kar Je bilo napisano o Kladivarju.da je manjše podjetje v Žirovski kot lini z modernim progra — mom, ki se lepo razvija. Iztok Kavčič LJUBEZEN Čudno Jo to z občutki. Že v prvih dneh po mojem prihodu v Krmijo se Je v meni rodila ljubezen. Za ljubil nem se do ušes. V njo,lepotico.Zato ne mo rem zdržati in da na opi šem toga. Pravzaprav ne morem zdržati, da vam ne opišem NJE. Osvojila me je na prvi pogled, od pr voga dotika sem čutil,da jo neizmerno ljubim. San jal sem Jo že prvo noč, ko Je kasarna tonila v sen. Neatrpno sem čnkal vsakega novega dne, da aem Jo lahko zopet držal v svojem objemu. Bil Sem dober,nežen,pozoren.Tudi Tudi ona Je bila taka z menoj. Čeprav nisem več vojak,Jo še vedno ljubim NJO-voJaško puško. Vinko Podobnik TEORIJA DOPOLNJUJE PRAKSO < '* pw n v n i'v la,sakaj gre,-ca bila od troh o|onov uredniškega Odbora našega glasila za dolžena za tehnično uro janje našega glasila. Prot kakršnihkoli mjmanj Jih izkušenj smo se atir je člani odbora lotili dela. Ha prvem sestanku odbora smo določili vse bino glasila,delavce, ki morajo članke napisati ter čas izida glasila. Tako Je izšla prva številka nekako kar sama od sebe. Pozneje so nam fantje iz razvojnega oddelka obli kovali naslovno stran in direktor našega podjetja, ki je bil pobudnik za iz dajanje tovarniškega gla sila, nam je priskrbel spodobnejši tisk kot je ciklostil. Celotno vsebino je bilo treba natipkati na A 3 format in da ne bi bilo predolgočasno, smo tekst razdelili v tri kolone in ga popestrili s slika mi. Vsaka naslednja šte vilka je bila boljša po vsebini in po obliki. Vseeno pa mi je pri ure janju nekaj manjkalo. Od bor Je le določal teme in prebral članke,ostalo je bilo prepuščeno meni. To pa so spoznali tudi člani uredniškega odbora, zato so me v oktobru po slali na seminar o ure janju in izdajanju poce ni tiskanega glasila v delovni organizaciji. Veliko novega in koristnega sem zvedela za naše nndaljne delo, dobila pa sem potrditev, da je bil naš pristop k urejanju glasila pravilen. Na seminarju sem spozna ln pravila: komuniciranja, novinarskih zvrsti pisanja,dela uredniškega odbora,metiranja, obliko vonja glasila ipd.;Bežna nili smo se s cicerom, petitom, garsmondom,zlatim rezom, s pomeni kratic AIDA,5/6 K...Posebno so nas pritegnili rezul tati analize glasil de lovnih skupnosti Slove nije. Na osnovi podatkov te a nalize je lahko vsak od kril pomanjkljivosti svo jega glasila.Zanimivi so podatki, da danes izhaja v Sloveniji 268 glasil de lovnih skupnosti v po prečno 465-ooo izvodih mesečno in ds je kar h2% nekvalificiranim in pol kvalificiranim delavcem to glasilo edino tiskano sredstvo za obveščanje. Analiza tudi kaže,d6 pre tečna večina gla sil izhaja 6 do 12 krat na leto. To je tudi eden od vzrokev,da le 7,55 # prispevkov v glasilu go vori o bodočih dogajan -jih,kar 45,1? Ji pa o do godkih,ki so ža minili • Pri takem načinu obveščanja o dogodkih pa samou pravijavci težko vplivajo na odločitve organov upravljanja. Zato Je bil osnovni namen seminarja, da v delovnih skupnostih pristopimo k modernejšemu 'Obveščanju samoupravljavcev. Le-ti morajo 1 meti več možnosti, da na rešitve problemov lahko vplivajo,preden se sprej mejo ustrezni zaključki. Tudi naš odbor se Je od ločil,da bomo naše glasi lo izdajali pogosteje,če bomo uspeli.Pri tem pa bi bilo zaželeno,da nam bi pomagali vsi bralci s svojimi prispevki. 5 SINDIKALNEGA IZLETA Nepisano dolžnost sindikalnega odbora Je,da vsa ko leto organizira aindi kalni izlet,katerega na men Je razvedriti,medsebojno spoznavati in zbli Žati vse člane našega ko lektlva. Sklonili smo,da bomo le toa izlet v naravo kombi ;nirnli z ogledom kakega večjega slovenskega pod JetJa,da bi nekaj prido bili tudi na strokovnem področju. Tako Je dokon-1 čna odločitev padla in odločili smo se za Primor eko. V petek,29.9.73 zjutraj nas Je že čakal avtobus, v katerem smo zavzeli aro Je "položaje". Tako smo Jo mahnili čez Rovte in čez Logatec proti Primor ski« V Postojni smo se na lo okrepčali in se prvič resno ustavili v Lipici, kjer smo si ogledali kobilarno Lipica. V Kopru smo si najprej o gledali proizvodne obra te plastike v IPLASU, na to pa še proizvodne pro | store tovarne motornih Vozil TOMOS, Koper.Poseb na zanimivost Je bil za 1 nas obrat izdelave bate rljskih plaščev v Iplasi* kakor tudi veliki stroji za brizganje plastičnih mas. Po obilnem in okusnem ko šilu pri Angelu,smo se razdelili nekako v tri skupine: kopalna,kegljaš ka in turistična. Kopalna in kegljaška sku plna sta ostali v Kopru, "turisti" pa so se odpel Jali z avtobusom na kro žno potovanje Koper, Por torož, Piran in Koper. Ob 6.h popoldne smo se od peljali iz Kopra in varno "pristali" v Žireh že ob 9 h zvečer. Janez Primožič OB 30. OBLETNICI OSVOBODITVE ŽIROV KADROVSKE NOVICE Minila so tri desetletja od osvoboditve Žirov. Bi le so prvi osvobojeni kraj na Gorenjskem. Do konca vojne Je sicer sov ražnik še poskušal več krat zasesti Žiri,vendar se je moral vselej hitro umakniti. 3°.obletnico osvoboditve smo Žirovci letos še po sebe j svečano praznovali. Pokroviteljstvo nad orga nizacijo samega prazno vanja je prevzel KO SZDL Liri s pomočjo ostalih družbeno-političnih orga nizacij. No predvečer praznika v soboto Je aktiv Mlad in eko organizacije Žiri up rizOrili uspelo predata vo v obliki recitala par tizanske poezije. Pesmi Kajuha, Kosovela,Bora in Levca so z lepim veznim tekstom dalo predstavi še posebno lepo oblikov celoto. V nedeljo dopoldne je bi la pred Zadružnim domom slovestnost e predhodnim mimohodom teritorialnih enot civilne zaščite, ga Šilcev,borcev NOV,športnih društev, kulturnih in družbeno-političnih organizacij, 3 tem smo manifestirali množičnost in aktivnost vseh organizacij v Žireh. Predsednik KO SZDL Žiri Jurca Janko je odprl sve čanost in nato predal be sedo tov. A. Peternelju Igorju, ki je obširneje z besedo orisal pomen Ži rov in Žirovcev med NOV od 23. oktobra pa do da danes. Najzaslužnejšim društvom in klubom pa so bila po deljena priznanja. Po slavnostnem mimohodu so bila prijateljska športna srečanja v nogo metu,košarki in balinanju. 2 2.11. se je v našem podjetju zaposlil loo-ti delavec. To Je nedvomno lep uspeh za nas. Dne 31.lo.1973 nas je bi lo po strukturi: V3U 1 VŠU 2 S3U 14 NS 2 VKV 1 KV 45 PK 3o NK 2 SKUPAJ: 97 > Peter Zajc KLADIVAR ZMAGUJE (DRUGI O NAS) - Tudi presenečenj ne manjka.Mladi košarkarji iz Žirov igrajo odlično in so v prvih 4 kolih vi soko premagali vse svoje nasprotnike.Napravili so tudi velik skok na lest vici, saj so iz 6. mesta skočili na odlično 2.mes to... Iz "Glasa" dne 26.9.1973 se šila seja delavskega sve ta našega podjetja. Glede honoriranja priš pevkov, objavljenih v na šem glasilu je bil spre jet naslednji sklepi vsi prispevki, ki niso napisani oz. oddani po službeni dolžnosti,se ho norirajo po naslednji te rifi: - zn članek ( 1 -za križanko (1 -za sliko 14xlo -za skico " stran) 3o din stran) 3o din 5 din 5 din Mimohod Glavni MOLE Glasilo "KLADIVAR" ureja j urednik: VANJO UREDNIŠKI ODBOR „, , , Odgovorni KAVČIČ Tiska: TiSKama Hafner ° Andreja,čk.Loka urcdnik : W,KA HUMOR -Dobro ti gre,ker nimaš družine.Če med spanjem kaj govoriš, ne more nihče poslušati. -Ti sploh no veš, kako se mi na račun tega smejejo v pisarni I Starejša ženska je pr vič v življenju posku sila viski. -Zanimivo,pravi,ravno tak okus ima kot zdr avila.ki jih vsak ve čer jemlje moj mož. 6 I r r REZERVIRANO ZA NOVE DOPISNIKE V GLASILti "KLADIV AR