Koriea* izhaja vsaki toiek in soboto Ako pads tm ta dnev;i praznilc, dan poprej. (Jrednlštvo se naliaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefraitkiraua pisma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Ro^opini dopisov se ne vračajo. "'h ^^^^m^^^^ a^^HHMfe ^HHI^Hil^k {JBHB) ^^^^fli^^^^^ t^^^fc sHMHHB f „Gorira" *v , ^C stane na Igto ip K, za pol leta T 5 K. za «trt leta 2 50. Upraviiintvo se naliaja v „Narodni Tiskami" ulica Vetturini St. 9. Za o^iase se plačuje od čveterostopn*- petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren poptist. l'iis;tnic/.iif številke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznili goriškili tratikah. St. 23. V fiorici, v torck dne 22. marca 1910. Leto XII. Kraševcem! (R c s n a b e s e d a o p r a v c m Č a s u.) Prcdragi! Do lanskega leta se sko- raj nismo poznali. Ločeni smo bili. Med raiv.i in Vaini je zijal prepad. Po vcliki večini ste bili v nam nasprotnem ta- boru, v katerem so nosili vodilno zczlo Iiberalni možje iz Trsta in iz (ioricc. V Vašein imeiiti (vsaj tako se je zdelo) so ti Iiberalni gospodje iz Trsta in iz (io- rice metali na nas strupene pušice. V potu svojega obraza so se ti možjc tru- dili, Vas še nadalje držati na povodcu. In da niste spoznali njih krive poti, ki ne pelje k blagostanju, k gospodarskemu napredku, anipak k sovraštvu, k z d r a ž b i in k huj s k a n j u b r a t a p r o t i b r a t u, bi še danes bili nirtvo orodje v njih rokali, katero bi rabili v pobijanje mož-poštenjakov in v kovanje svojega političnega kapitala. A prišlo je, kar je priti moralo. Kraševci! Slepljenje, izkoriščanje in hujskanje je bilo maščevano. Vi sami ste bili maščevalci. In po pravici! Kraševec je vstal in zagrmel: Ti, tržaški in goriški Iiberalni demagog z veliko malho, kaj si delal, da si toliko nabral? Ali nisi videl naše bede, našega siro- maštva? Ali te ni nič ganilo naše ne- omajeno zaupanje v te, ko smo šli leta in leta kot en mož v boj na življenje in smrt za-te ? V nas si videl močno za- slombo, na njo si računal ob vsaki pri- liki, rešila te je velikih blamaž, slepo ti je služila! in zahvala za to pokorščino, za to tebi zvesto udano ljudstvo, kje je?? Je ni! Sam nenasiten nisi vi- del zapuščenega K r a s a, nisi videl z a n e m a r j e n i h naših cest, našega v suši trpečega Krasa, našega neorganizi ranega ljud- stva. Nič nisi za nas naredil! Žrtve tvoje politične pohotnosti smo bili! Spoznanje je prišlo! Nevidna moč je zahotela in poslala na Kras nepo- zabne trte. ki so nekaterim napolnile žepe. Trte so bile last Kraševcev. Njiin sobiledarovane! A dobili so se liberalci, ki so trte Kraševcem brezplačno namenjene takorekoč uk radii. Nena- sitne liberalne kraške malho so se pol- nile s trtami namenjenimi kraškim tr- pinom. Bog ve, koliko časa so tako de- lali ne samo s trtami. ampak iriorda tudi z drugim blagom Tako početje za- sluzi kazensko postopanje. Da bi možje nase stranke kaj sličnega zagre- šili. bi bili na mah pulitično mrtvi. Prišie so volitve v deželni zbor. Posledice „čednega" liberalnega posto- panja so se koj opazile. Kraške mno- žice so trumoma drle iz nasprotnega tabora v naš tabor. In zmagalo je ljudstvo. Vse kandidate, katere je po- stavilo na Krasu, je spravilo v deželni zbor. To nam je bilo v zadoščenje. Z največjo težavo je prilezel v deželni zbor tržaški Iiberalni advokat dr. (ire- gorin, za katerega so se pehali tisti ljudje, ki so krivi nesrečne zaiie- niarjen os ti Krasa. In kaj je ta mož počel v dezelnem zboru? Pridružil se je liberalnini po- slancem, ki so hoteli razbiti deželni zbor in tako kljubovati volji cele dežele, ki je stotisoče potro- sila za to, da se konečno odpro vrata deželnega zbora, iz kate- rega se je pričakovalo blagodejnega delovanja. Ta. s rdi t i n as p r o tn i k ogromne množice slovenskega ljudstva na Krasu in na celem (ioriškem se je v svoji ze- leni zagrizenosti in maščevalnosti tako daleč spozabil. da je zbežal iz dežel- nega zbora, katerega ni mogel z libe- ralci razbiti. ter se odpovedal poslan- stvu z besedami, da si Šteje v pod cast s e d e t i v d e ž e1n e m zboru v t a k i d r u ž b i. Mož je stl iz deželnega zbora. To bi še ne bilo tako hudo. da bi ne bilo treba novili volitev. S tern, da je zbežal iz deželnega zbora. je provzročil KraŠevcem n a j m a n j 50.000 K škode za nove volitve. Nič ni naredil v deželnem zboru za svoje volilce. nič za nabavo vode. nič za pokončevanje kobilic, nič za ceste. nič za cestne od- bore, nič za gospodarski napredek. pač pa j e g 1 o b o k o s e g e 1 v k r a š k e ž e p e in p o t e g n i 1 i z njih n a j m a n j 50.000 K za nove volitve. Ali ga ne boli srce. da je ubogim kraškim trpinom to provzročil? Krvavo potrebujejo tiso- čake za vodo, za ceste. za pokončeva- nje kobilic, ne pa metati tisočake za volitve v žepe krčmarjem, uradriikom, agitatorjem in drugim. On ima na vesti to ! Povrniti bi jim moral iz svojega! V času, ko so njegovi kraški ko- legi v deželnem zboru delali za kraško ljudstvo in mu pridobili lepih podpor, je dr. Gregorin hujskal po Krasu in ho- tel prevpiti delo svojih kraških kolegov. Kraševci! Ta mož je kriv. da stojite pred novimi volitvami, ki se bodo vršile v prvi polovici prihodnjega meseca. On z goriškimi liberalnimi poslanci je kriv, da se bodo Vaši žepi zrahljali za nekaj tisočakov. Vi ste ga volili. da Vas bode v deželnem zboru zastopal, ne pa da bo tega zapuščal kadar bo hotel na VaSo škodo. Takih in enakih mož ne volite več nikoli ! — Koga bodete volili? To sami odlo- čite! Ne bomo Vam usiljevali nikogar. Ko dobimo pojasnila in obvestila s Krasa, jib objavimo. Za kogar se izreče večina kraškega ljudstva po svojih zaupnikih in zastopnikih. tega bomo priporočali. Priporočanio pa Vam, da izberete izmed svoje srede modrega moža. vnetegaza Vaše koristi. ki bo vreden drug uže iz- voljenima kraškima poslancema, ki bo soiidarno nastopal v zboru z drugimi slovenskimi poslanci in tako pomagal kraškemu Ijudstvu do uresničeiija mar- sikaterih potreb. katerih ima Kras ve- liko. Enoten nastop poslancev v dežal- nem zboru je neizrečene važnosti. To se je videlo pri ravnokar minulem za- sedanju. V Vaso korist je, da se to zgodi. (ioriske liberalne malharje in tr- žaško burjo, ki sekundira goriškim mal- liarjem, pustite na mini! Mož postenjak. krSčanski mož, ne- sebičen. delaven rodoljub naj bo Vaš poslanec. Preko velikonočnih praznikov razgovarjajte se o tern. (jovorili smo še o pravem času resno besedo. Na Vas, dragi Kraševci, je sedaj. da moški besedi slede tudi moška de anja! Načrt za res»lev ko- lonskega vprašanja. Deželni odbor goriški se je pečal — kakor naravno — tudi s tern vpra- šanjem in ie bil sestavil tozadevni na- črt zakona, ki bi bil moral priti v zad- njem zasedanju deželnega zbora v razpravo. Toda tudi ministerstvo ' se je po prizadtvanju državnih poslancev bavilo s tern vprašanjem in je sestavilo svoj načrt, tako da smo imeli dva, dežel- nega in vladnega. Da bi se stvar zbog tega ne za- vlekla in da bi se država in dežela ne začeli pričkati med seboj. komu pripada pravica izdati tozadevni zakon, je na- znanil gospod c. kr. namestnik tržaški začetkom januvarja t. 1. deželnemu od- boru, da je on pri proučevanju obeh načrtov prišel do sklepa. da bi bilo umestno sklicati. še predno se predloži konkretni predlog deželnemu zboru. kon- ferenco, na kateri bi se zaslišalo nine- nje vseh činiteljev. ki so na katerikoli način interesirani pri vprašanju. ki se tiče kolonata. Ta konferenca se je vršila in je imela vspeh. da se je dalo deželnemu odboru nalog, naj temeljito prouči toza- devni vladni načrt s pomočjo prizadetih Činiteljev in naj stavi potem svoje pred- loge. — Te konference se vrše, in umestno se nam zdi seznaniti širno javnost v glavnih potezah z vsebino vladnega na- črta, o katerem se vrše tozadevna po- svetovanja. Jedro vladnemu načrtu bi bile po- jebnc Lomisije izvedencev, katerirn mo- rajo pripadati posestniki in kolon;. Take komisije ustanovi namestnik za vsak političen okraj, kjer se nahajajo koloni. Natančna določila o sestavi takih kc- misij in njenih poslih in pravicah izda c. kr. ministerstvo s posebno odredbo. Zadevne stroške bodo morale plačevati stranke aii pa se bodo krili iz deželnih sredstev. Po tern načrtu se bodo morale predložiti vse kolonske pogodbe nave- deni komisiji, da j ill pregleda glede na njihovo zakonitost ter shrani, ako od- govarjajo predpisom zakona. Obema strankama se vroči po en prepis te po- godbe. Taka pogodba se mora sklepati vsaj za dobo šestih. let, in če se sklene tudi za nedoločen čas, velja vendarle najprej le za o kt Če se pogodba pra- vilno ne odpove v predzanjem polletju, je molče obnovljena za naslednjih šest let. Vsaka druga določba je ničeva in neveljavna. Le tedaj. ako obstojijo ko- lonska zemljišča izključno ali vsaj pre- težno in vinogradov, katere je kolon v kolonski dobi sam nasadil. veljajo go- renja določila z izpremembo. da pride namesto 0 vedno 9 let v postev. Neveljavne so kolonske pogodbe, ki bi vezal.e kolona. da mora opravljati za gospodarja ali kako drugo osebo robote brezplačno ali po plačilu, ki je nižje od dnin in voznin. ki so v za- devnem kraju običajne, ali pa ki bi ga prisilile opravljati toliko robot, da bi bil primoran zaueiuarjati svoja zemljisča in najeti radi teh del nadomestne de- lavce. Kolonu se ne sine braniti, da gre v dnino kamorsibodi. ko je svoja ko- lonska zemljišča obdelal, in se ne sine od njega zahtevati, da mora odstopiti gospodarju zasluženo dnino ali del iste. Tudi se ga ne sine vezati, da bi prodal svoj delež na pridelku gospodarju ali kaki drugi osebi, še manj pa prodati LL\ po ceni, katero določi lastnik zem- Iji.^č ali kaka druga oseba in pod na- vadno tržno ceno. Kolon ni vezan prevažati gospc- darjev pridelek na dorn ali kamorsibodi. Prevažanje tacega deleža na pristavo ali lastnikov dom je odškodovati po obi- čajnih cenah. Vsako leto se mora napraviti med strankama pismen obračun. (iospodar je primoran prispevati v razmerju z deleži na pridelku k stroškom za nabavo orodja. potrebnih priprav. za obdelovanje zemljišča in za krmo. ki jo ne more kriti lasten pri- delek, izvzemši vprežno živino. če ne obsega pogodba nasprotnih določil. Na kolonskem zemljišču pridelana krma in gnoj se mora porabiti le na tern zem- Ijišču. Ako je preveč krme. se deli izku- pilo po meri deležbe na pridelku. Za vse zboljške na posestvu, na- pravljene od kolonov, jim gre povračilo po vrednosti, ki jih ima zboljšek ob času, ko pogodba spade. Le za slučaj, če si je lastnik pridržal v pismeni po- godbi pravico. da se smejo le z nje- govim privoljenjem napraviti meliora- cije, a tega privoljenja ni dal. nima kolon pravice do odškodnine. Ničeva in brez pravne moči so vsa določila, po katerih bi bil kolon vezan plačevati denarne zneske v slu- čaju popolnoma slabe letine. ali pa, ako bf se ne pridelala lastniku pogod- benim potom določena gotova množina pridelka. V slučaju slabih letin se razdeli odpustek davka po razmerju davčnega bremene. ki ga prenašati obe stranki. Kolonsko razmerje zamore vsaka stranka razdreti iz važnih razlogov. toda to obvelja šele koncem tekočega gospo- darskega leta. Razlogi. ki opravičujejo lastnika, da predčasno razdere kolonske raz- mere, so: 1.) Povodi. ki jih navaja za za- kupne pogodbe §. 11 IS. obč. drž. za- konika: 2.) ako kolon zanemarja zemljišče in vkljub enkratnemu pismenemu opo- minu opusti redno obdelovanje istega; 3.) ako ne zadosti vkljub dvä- kratnemu pismenemu opominu v tern zakonu ali v pogodbi naloženim važnim dolžnostim; 4.) ako je bil kolon sodnijsko ob- sojen. ker si je prilastil protipostavno lastnikove predmete. ali pa ako se je na njiin ali njegovih družinskih členili dejanski spozabil: 5.) ako nastopijo pri kolonu ali njega družini razmere. ki izključujejo dobro obdelovanje kolonskega zemljisča za dobo, po pogodbi določeno. Kolon sine pa pogodbo razdreti v sledečih slučajih: 1.) Ko nastopijo povodi. navedeni v jj. 1117. obč. drž. zakona: 2.) ako gospodar ne izpolnuje vkljub pozivu od strani kolona važnih dolžnostij, katere je po pogodbi sprejel ali so mu po zakonu naložene: 3.) ako se gospodar na kolonu ali njega družinskih členih dejanski spo- zabi. Vsa določila, ki bi se protivila teni načelom, so brez pravne moči. Za vse druge sporne zadeve ve- ljajo določila obt državljanskega za- kona. Dopisi, Aohovo — Dne lfr., 17. in 18. t. m. je bila pri nas komisija, ki se je pečala s cenitvijo sveta, kateri se ima odkupiti za zgradbo nove ceste Golo- brdo-Britof. Prvi dan se je udeležil ko- misije osebno voditelj okrajnega gla- varstva v Qorici, dvorni svetnik grof Attems v spremstvu nadinženirja M achni tsch-a. Dne 17. in 18. pa je nadaljeval isto delo okrajni komisar baron Teuffenbach v spremslvu nekega drugega inženirja. Pri ti priliki so si omenjeni gospodje ogledali naše kraje ler se prepričali, kako zapuščeni smo bili od sveta in da ie torej skrajni čas, da se nas 7 dobrimi cestami spravi v dotiko z drugim svetom ter da se da našemu revnemu a pridnemu ljudstvu prilika svoje pridelke izvažati ter jih na ta način spraviti v denar. Upamo torej, da se bo omenjena cesta Golobrdo- Britof prejkoprej začela graditi in se že naprej vsem onim činiteljem zahvalju- jemo, ki so nam do tega pripomogli. Kristjan Velušček. župan. Politični pregled. Državni zbor. V četrtek je poslanska zbornica po daljši debati vsprejela predlog. da st zakonski načrt proti pijanstvu vrne tr- govsko-političnemu odseku. Nato je zbornica pričela razprav- Ijati zakon o lokalnih železnicah. V petek je poslanska zbornica vsprejela zakonska načrta o lokalnih železnicah in glede svetovnopoštne po- godbe ter nekaj drugih man'y.h zakon- skih načrtov. Nato je predsednik voščil poslancem vesele velikonočne praznike ter za-ključil sejo. Volilna reforma na Ogrskem. Na Ogrskem se delajo sedaj velike priprave za novo volilno reformo. Ta nova volilna reforma pa, kafero pri- pravljajo pristaši Khuen-Hedervary-jeve politike. kakor na primer Julius An- drassy in grof Tisza, bode za nemad- žarske narode najbrže še krivičnejša nego je bila dosedanja. To je razvidno iz brzojavke, katero je poslal Julius Andrassy v soboto na predsednika zbo- rovanja, katero je sklical odbor za kon- servativno volilno reformo. V brzojavki je med drugim rečeno: Moč države bo le povišana in zadovoljnost državljanov povečana, ako dobe vsi oni volilno pra- vico, ki jo znajo izrabiti in se žele ude- ležiti politiškega življenja naroda. Ni- kakor pa ni dopustno, da bi odločevali o usodi naroda in dobili pretežje oni, ki danes še niso v stanu zastopati in- teresov naroda in voditi sklepe naroda na pravi način. (Po domače rečeno se to pravi: Sem za volilno reformo, a tako, ki bo zagotovila tudi v bodoče premoč madžarskega elementa in sedaj vlada- joče klike.) lstega dne ob 3. uri popoludne se je vršilo v Budimpešti ustanovno zbo- rovanje stranke dela (vladne) za peštan- sko županijo. Grof Tisza je imel govor, v katerem je ojstro nastopil proti Justh-ovi stranki. Izrekel se je tudi proti splošni in enaki volilni pravici in izjavil, da treba pri volilni reformi največje pre- vidnosti. V ogerskem parlamentu tekla kri. Včeraj so se v ogrskem državnem zboru vršili taki pretepi, da je prvikrat, kar obstoji ogrski državni zbor, tekla v zbornlcl kri. Že na vse zgodaj je bil k seji velik naval. Ko je predsednik prebral kraljev reskript o odgodenju državnega zbora, je vstal Justhovec grof Bathiany in dolžil vlado postavo- lomstva. Nato je vstal Franc Košut ter se pridružil temti naziranju, istotako govornik ljudske stranke. V tern tre- notku je skočil k ministerskemu pred- sedniku Geza Polonyi in grozil Khuen Hedervaryju s pestmi. Poslanci vladne stranke so mu klicali: „Sram Vas bodi! Vi spadate v norišnico. Vi tepee, svinja!" Radi silnega hrušča je predsednik su- spendiral sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena, je ministerski predsednik Khuen Hedervary hotel podati izjave, a ropot je bil tolik, da se ga ni razumelo. Khuen Hedervary je zato stopil k ste- nografom, da bi jim diktiral svojo izjavo. To je bil signal za Skandale. Poslanci Košutove in Justhove stranke so skočili proti ministerskemu pred- sedniku in mu grozili s pestmi. Po- slanci vladne stranke so hiteli ministr- skemu predsedniku na pomoč, a pre- pozno. Ckolu ministerskega predsednika in drugih ministrov se je že razvil tepež. kakršnega ogrski državni zbor še ni videl. Po Khuen Hedervaryju in dru- gih ministrih so padale težke pesti Ko- šutovcev in Justhovcev. Nakrat so pri- čeli Košutovci in Justhovci metati na ministre težke knjige in tintnike, ki so bili vrženi s toliko silo, da jim ni bilo mogoče parirati ter sta bila Khuen He- dervary in poljedelski minister ranjena ter sta močno krvavela. Khuen Heder- vary ima 2 rani v obrazu in tudi po- ljedelski minister ima raztrgan obraz. Priti so morali na pomoč zdravniki. Predsednik zbornice je moral sejo dru- gič suspendirati, a tepeži so se nada- Ijevali z isto močjo. Šele čez več minut se je polegel vihar. — Zdravniki so ob- vezali ranjence. Rane ministerskega predsednika so sicer precej krepke, vendar niso nevarne, pač je kri v par- lamentu značilna za — mažarski par- ramentarizem. Otvoritev hrvatskega sabora. Po dveletnem počitku se je v pe- tek zopet sestal hrvatski sabor. Da li bode njegovo delovanje vspešno, tega danes še nikdo ne ve. Razburjenje du- hov pa je že danes veliko, kar sta do- kazali prvi dve seji. V soboto se je izvršila izvolitev predsednika in podpredsednika. Za pred- sednika je bil izvoljen dr. Medako- v i č. Podpredsednikoma pa sta bila iz- voljena posl. Madgic in dr. Grahovac, hrvatske stranke prava. Pogajanja med Avstro-Ogrsko in Rusijo dovršena. Listi poročajo, da so pogajanja med Avstro-Ogrsko in Rusijo dovršena, in sicer tolmačijo to v ugodnem smislu. Domače in razne vesfi. Smrtna kosa. — Spoštovano Mo- zetičevo družino v Solkanu je zadela te dni velika nesreča. V noči od 19. t. m. je namreč po kratki bolezni umrl njeni poglavar gospod Anton M o z e t i č, žu- pan, veleposestnik, gostilničar in mesar, v 58. letu svoje dobe. Pokojnik je bil obče spoštovan blag človek. Bil je mime in spravljive nravi,-a tudi odločen. po- sebno koješlo za obrambo časti in pravic slovenskega ljudstva. Toje posebno do- kazal za časa Contin-Prinzig-eve straho- vlade vGorici, naperjene proti Slovencem a v prid goriškim Italijanom, ko je vodil goriško okrajno glavarstvo šibki dvorni svetnik vitezBosizio. Bilo je to, leta 1897 ob času vojaškega nabora, ki se je imel vršiti v Podturnu. Takrat je goriško glavarstvo odredilo, da morajo naboru podvrženi mladeniči iz občin Solkan, Grgar in Čepovan iti čez živinski trg v Podturn, a nikakor ne skozi mesto, vse to pa zato, da ne bi s kako slovensko pesmijo žalili „patrijotičnega čuta" go- riških radikalnih Italijanov. Ta neumestna, in Slovence izzi- vajoča odredba okrajnega glavarstva je pokojnika tako užalila, da je sklenil, upreti se ji. Na dan nabora zbrali so sevsi rnladeniči iz zgoraj omenjenih občin v Solkanu ter so skupno —na čelu jim pokojnik kot župan — odkorakali proti Gorici noseč slovensko in cesarsko za- stavo. Prišedši na Gorišček, hoteli so iti v Podturn po navadni poti, namreč čez Koren, Gosposko ulico, Travnik, Raštelj, Rabatnšče, a na Goriščeku jim je zasta- vilo pot vojaštvo na povelje okrajnega elavarstva. In kai ie ukrenil takrat nn- kojnik ? Dal je mladeničem in vsem onim, ki so jih spremljali znamenje in mesto, da bi šli mladeniči na nabor po živinskem trgu, kakor je to zahtevalo okrajno glavarstvo, obrnili so se mirno nazaj proti Solkanu — vedno pod na- čelstvom pokojnika — in nabora takrat ni bilo, ampak se je isti vršil za nekaj tednov pozneje — pa ne v Podturnu v Gorici, ampak v Solkanu. Ta nastop je celo zastopniku vojaštva pri naborni komisiji tako imponiral, da je, spoznavši pravico na strani našega ljudstva, mi- nisterstvu tudi v tern duhu poročal, vsled Cesar je dobilo okrajno glavarstvo v Gorici dolg nos in se je, kakor re- čeno, nabor vršil v Solkanu, ne da bi bil zaraditega kak mladenič ali kak drugi kaznovan. Pogreb se je vršil v nedeljo popo- ludne ob veliki udeležbi domačinov ter znancev in prijateljev iz mesta in oko- !;ce. Svetila pokojniku večna luč! Žalu- joči družini pa naše najiskrenejše so- žalje. Duhovska vest. — Č. g. Ivan Spitzer, vikar v Ravnici je premeščen za vikarija v Fojano. Ravnico oskrbu- jejo čč. oo. franči?kani iz Sv. Gore. Sodnjiska imenovanja na Primor- skem. — „Wiener Zeitung" je objavila: Pravosodni minister je premestil okrajne sodnike in sodnijske predstojnike Ru- dolfa Sterle v Cerknici v Gorico, dr. Lazarja Lucich v Čresu k deželnemu sodišču v Trst, Frana Maverv Kobaridu v Buzet in dr. Ludovika vit. Schrott v Buzetu v Pazin. nadalje sodnika Atilija Borri v Puli v LoŠinj. Pravosodni minister je imenoval okrajnimi sodniki in sodnijskimi prcd- stojniki sodnike: Justa Dietz v Tolminu za Cerkno, Feliksa Bisail v Podgradu za Kobarid, Frana Ferlau v Motovunu za Črez in dr. Emanuela PerČič v Vo- loskenr za Krk; okrajnimi sodniki sod- nike: Nestorja Laurencich v Poreču za Rovinj in dr. Gvida Zennaro v Ptili za deželno sodišče v Trstu, konečno sod- niki avskultante: Josipa Graldi za Vo- losko, Friderika Muha za Pulo, Fride- rika Koršič za Podgrad inKarla Peteani za Pulo. Imenovanja. — Po naročilu dež. zbora je imenoval deželni odbor v seji dne 18. t. m. kot svoje zastopnike v ku- ratorij dež. hipot. zavoda gospode: Dr. Egger Kamil iz Gorice, Bolko Leo- pold iz Gorice, Leban Franc c. kr. post, ravnatelj in vladni svetnik iz Go- rice, dr. Cosulo Virgil iz Foljana. Učiteljska vest. — Za provizorič- nega vadničnega učitelja na tukajšnji c. kr. vadnici je imenovan g. Vouk, dosedaj podučite!j na slovenski vadnici v Kopru. Marijino Oznaneoje se ne bode letos praznovalo veliki petek 25. marca, temveč 4. aprila, ponedeljek po bel i ne d el ji. „Sočo" prosimo, naj nam za Ve- likonoč pove, zakaj je prišlo do likvi- dacije pri „Mizarski zadrugi" v Sol- kanu, koliko znašajo aktiva, koliko pa- siva, da bomo vedeli, kako „fino" znajo liberalni zadrugarji gospodariti. „Velikonočni pirhi". — Na veliko soboto se bo obhajala obletnica zna- nega „Sočinega" članka o „Veliko- noČnih pirhih", v katerem je na- znanjala nakup „Südbahn hotela", in ne vemo še kaj. Imenovala je te „velikonočne pirhe" tudi „narodne nirhe". Uže takrat smo rekli, da se bo- jimo, da se ti pirhi ne spremenijo v klopotce. In glejte! Ni leto petkrat za- tonilo, Že se razširja govorica, da je „narodni pirh" „Siidbahn hotel" — na prodaj. Potem poreče, da ne živijo več — preroki! Naš članek „Manj kokodakanja in več — jajc!" je hudo spekel časni- karje tarn okrog „Soče". Kar pet pole- 'mičnih notic so nam posvetili v četrtkovi številki! In kaka polemika je to! Naše besede zasukavajo, resnico zavijajo na- šernu članku podtikajo namene, katerih ni impl nilti\ar] Da razvidijo naši čitatelji, kako nesramno laže „Soča", primerjamo ne- katere točke našega članka z njenim dotičnim odgovorom. „Gorica" je poudarjala, da smo Slovenci avtobtonnl prebivalcl Gorice in da imamo do nje enake pravice kakor Lahi. „Soča" pa trdi, da odmeva iz našega članka, da Gorica pripada Lahcm in da smo Slovenci le gostje v Gorici. V „Gorici" stoji črno na belem: Letos bo imela „Lega nazionale" svoi občni zbor v Gorici. Mi tega zborovanja ne moremo zabraniti in se mu tudi ne protivimo, toda le s pogojem, da Slo- vencev nikdo ne lzziva, nikdo ne žali.. Ko bi hotelo v prihodnje slov. šolsko društvo sv. C. in M. zborovati v Gorici, zahtevamo seveda Slovenci enako pra- vico zborovanja, kakoršno priznavamo „Legi". To so jasne besede! In kaj nam podtika „Soča"? Pravi, da „Gorica" ukazuje, da se Slovenci v Gorici ne smejo več braniti, marveč da morajo molčati — ko pridejo Lahi v Gorico žalit in izzivat Slovence, da hoče „Go- rica" pomagati Lahom, da bodo toliko lažje psovali z barbarji ter lovili po ulicah Slovence ob občnein zboru „Lege" prihodnjega maja. V „Gorici" smo pisali doslovno : Mi protestujemo posebno proti netenju sovraštva med Slovenci in Lahi, ki imajo le enega sovražnika — Nemca, graditelja vsenemškega mosta do Adrije. S takimi članki „Soča" le razburja in razdvaja avtohtonno slovensko in laško prebivalstvo Gorice; po taki poti ne pri- demo domačini nikdar do skupne obrambe proti skupnemu, najnevar- nejšemu sovražniku. Kaj je naredila „Soča" iz ten naših besedij ? Ta lažitorba piše: „üorica" mora v službi laških liberalcev že kar naprej protestirati j^roti temu, da bi Slovenci reagirali na nameravana laška izzivanja. Slovenci morajo molčati... Da bi bile te očividne laži nekoliko verjetnejše, slepi „Soča" svoje bralce zopet z namišleno Pajer-Gregorčičevo zvezo, češ, da določa ta zveza, da Go- rica pripada Lahom in Furlaniji, da smejo početi Lahi v Gorici, kar hočejo ter da morajo molčati k vsemu Slo- venci. Koliko zlobnih lažij v malo vrstah ! * * * Jedro našega članka je bilo oči- tanje, da manjka „Soči" resnosti in da njeno sarlatansko vzkipevanje in na- stopanje naši narodni stvari le škoduje. To pomanjkanje resnosti smo dokazali s „Sočinem" postopanjem v zadevi laške mehanične pekarne in goriškega tramvaja. 0 tern seveda „Soča" pre- vidno molči in hrabro retirira tudi v zadevi „Leginega" zborovanja v Gorici. Predlanjskim, in tudi še letos 8. t. m. je „Soča" odrekala „Legi" pravico do zborovanja „na slovenskih tleh v Gorici" ter je podila Lahe zborovat v Cervinjan. V zadnji četrtkovi številki se pa „Soča" že umika! Pravi, da Gabršček ni hujskač. da Gabršček ni spisal članka proti zborovanju „Lege" v Gorici in da zveni iz „Soče" le obramba Slovencev proti laškemu Iz- zivanju. Še en korak n^zaj — in „Soča" utegne v kratkem prip Dčati slovenskim rodoljubom na deželi, naj si ogledajo laško „Legino" slavnost v Gorici! Mi bi se taki nedoslednosti „Soče" ne ču- dili. Boj za eksistenco postaja od dne do dne resnejši — in tudi Gabrščekov „narodni" golaš v hotelu „Jelen" po- trebuje konsumentovl Z ozirom na ta eksistenčni boj se niti temu ne čudimo, da je Gabršček prekrstil v „Gazzettinu" svojo slovensko tvrdko v „Tipografia goriziana A. Gabršček". S časom si morda snameše obe „pipi" s svojega imena — in pred nami bo stal v vsem svojem narodnem veličanstvu Andrea Gabrscek, „narodni Oesar odpohijc dne 24. t. m. v Wallsee, kjer hoče preživeti veiikonočne praznike v krogu svoje družine. Takoj po praznikih se zopet povrne v Schön- brunn. — Dr. Maranl odložll mandat. — Z Dunaja poročajo, da je poslanec mesta (jorice dr. Marani odložil državnozbor- ski mandat baje iz zdravstvenih ozirov. Izvolitev dunajskega župana. — Volitev dunajskega župana namesto umrlega dr. Luegerja se bode vršila dne 6. aprüa. Proslava bitke pri Novari. Jutri bode tukajšnji pešpolk Št. 47 slavil spo- min na bitko pri Novari. V ta namen bode že nocoj ob 8. uri vojaška godba obšla glavne mestne ulice svirajoč. Jutre zjutraj ob 6. uri in pol pa pri- rcdi ista godba budnico. Ob 8. uri in pol bode v cerkvi sv. Ignacija, pred ka- tero bode razpostavljen eel polk, slo- vesna sv. maša, po kateri bode polk pred brigadirjem defiliral. Zrakoplovec Rusjan je svoj letalnt stroj v toliko popravil, da se bo skušal vzdigniti v zrak velikonočni pondeljek popo- ludne öb 3. uri ako bo vreme dopuščalo in ako ne bo veter prehudo nagajal. V zrak se je vzdignil uže parkrat in obletel Velike roje naokoli 8 metrov nad zemljo. V pon- deljek se vzdigne torej pred občinstvom, katerega se zbere gotovo na tisoče. Okoli Velikih roj bo razpostavljeno vojaštvo in razna kolesarska društva, ki bodo skrbela za red. Občinstvu bo dovoljen vstop na Velike roje proti vstopnini. — Rusjanov letalni stroj „Eda" tehta do 200 klg; motor 75 kg; dolg je 6 m, širok 7 m. Perutnice so iz platna. Letalni stroj ima spredaj dve kolesi, po katerih teče predno se vzdigne. Rusjanov letalni stroj je naprava, vredno si ogledati, domače delo. Pa tudi prvi v Avstriji je Ru- sjan, ki se je lotil tega dela in se tudi v zrak vzdignil. Zapuščino A. Medvedovo uredi, na željo pokojnega, pesnikov pobratirn pisatelj Fr. S. Finžgar. Papežev god. — Sv. Oče je po- vodom praznika sv. Jožefa vsprejel kardinale, ki so mu čestitali povodom njegovega godu. Potem je papež vspre- jel predsednike katoliških društev in člene družbe Leona XIII., katerih za- stavo je blagoslovil. Papežu je došlo mnogo čestitk iz tu in inozemstva. Mesto venca na krsto blagopo- kojnega g. župana in poäpredsednika Antona Mozetič je volil p. n. cestni odbor goriškega okraja prispevek 50 K za „Slovensko sirotišče". lzpitl na tukajšnjem ženskemuči- teljišču. — Natukajšnjem ženskem uči- teljišču se bodo vršili izpiti po slede- čem redu: dne 2. maja se vršijo pis- meni zrelostni izpiti; dne 9. maja se bodo vršili usposobljenostni izpiti za pouk v ljudskih in meščanskih šolah. Tern izpitom sledijo neposredno izpiti za pouk ženskih ročnih del ter za vrt- narice. Prošnje za pripust k tem izpitom se imajo doposlati, opremljene s pred- pisanimi dokumenti, predpisanim potom ravnateljstvu učiteljiškega izobraževa- lišča najkasneje do 15. aprila t. 1. Ponesrečen mesar. — Včeraj je umrl v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov 62 letni mesar Andrej Bressan. Pokojnik je pred nekaj dnevi imel posla pri raztelesenju nekega vola v klavnici in se je pri tej priliki ranil z nožem ter si zastrupil kri. Vellk lredontovski Skandal v Pulju. — Kakor smo zadnjič poročali je pred nekaj dnevi v mornariški vo- jašnici v Pulju nek zločinec privezal cesarjevemu kipu vrv okolu vratu ter vrv na drugem koncu pritrdil na pli- novo cev in tako obesil cesarjev kip. Ker je pa bil kip iz mavea, se je del kipa od vratu naprej odlomil ter padel po stopnicah ter se razbil na male kose. Zaraditega ni smel noben mornar iz vojašnice in se je uvedla stroga pre- ¦iskava. Kakor se sedaj iz Pulju poroča, se je tej preiskavi vendar le posrečilo najti zločinca. Zločinec je trobentač .Furlani Hrw«-.^. T-^i.. J_ 1_ UM *« _ Mazziniancev. Preiskava se vodi ne- umorno dalje. Znlžane vozne cene v Rlm. — Od 3. do 12. aprila bodo cene za vožnjo v Rim od vsake italijanske postaje znižane za 50%. Povratni listki so veljavni, ako se jih kupi na mednarodni mejni postajl, 25, dru- gače pa 15 dni. Promot na Vipavskl železnlci v mesecu Januvarju 1910. V mesecu ja- nuvarju se je prepeljalo po Vipavski železnici 7800 oseb in 4500 ton blaga. Dohodki so znašali 16.700 K, dočim so znašali dohodki istega meseca v pre- teklem letu 11.976 K. Ooriški tramvaj. — V mesecu ja- nuvarju t. 1. je peljal goriški tramvaj 88.015 oseb ter imel 10.743 krön do- hodkov. Poloviöna voznlna za delavco. — Državna zveza javnih posredovalnic za delo v Avstriji je dosegla lep uspeh za one delavce, katerim se je dobilo in preskrbelo delo v kakem drugem kraju. Železniško ministerstvo je namreč iz- dalo naredbo, vsled katere imajo de- lavci, katerim se je delo preskrbelo v drugem kraju, pravico do polovične voznine. Tozadevne določbe pa se gla- se: 1. Delavci, katerim je preskrbela delo kaka javna in občekoristna posre- dovalnica v kakem vnanjem kraju, imajo pri vožnjah čez 50 km pravico do polovične voznine v tretjem razredu osebnih in mešanih vlakov. 2. Polovični vozni listki se dobe pri blagajni, če se pokaže po določenem vzorcu izgotov- ljena izkaznica javne posredovalnice. Na tej izkaznici pa mora biti ime delo- jetnalčevo, železniška proga in pa dan odhoda zabeležen, kakor tudi potrdilo, da se je lastniku te izkaznice preskr- belo delo. 3. Ta izkaznica se pri bla- gajni zaznamenuje z uradnim pečatom. Pri pregledovanju voznih listkov se mora pregledniku pokazati in na zad- nji postaji z voznim listkom oddati. 4. Železniška uprava ima pravico. da to ugodnost za določeno dobo, posamezna postajališča in nekatere vlake prekliče, oziroma ustavi. Stradanje naših visokošolcev pred durmi! Ko je bila pred dobrim letom tukajšnja „mensa academica" vsled tujega nasilja zaprta, se je odzvala slovenska jav- nost na klic stradajočih dijakov z obilnimi darovi. „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Du- naju" je bilo došlo vsled tega do srede marca že čez 10.000 kron, letos pa v istem času le okoli 5000 kron. Izplačalo je dru- štvo letos v 396 slučajih do danes že čez 6000 kron, toraj je bilo primorano porabiti čez 1000 kron od lanskega prebitka. Iz teh podatkov je popolnoma razvidno, da stoji društvo pred — prazno blagajno in da bode moralo svoje tako uspešno delovanje usta- viti, — ako ne pride naše slovensko občin- stvo hitro na pomoč. Obračamo se posebno še na naše denarneindruge zavode, hranilnice in posojilnice, na naša županstva itd. s prošnjo, da društvu po svojih močeh pomagajo. Društvu bo le tedaj mogoče uspešno vršiti visoko nalogo, ako se odprejo srea in roke vseh blagih rojakov. D a r u j t e društvu čim več morete, n a b i r a j t e prispevke med svojimi prija- telji in znanci! Slovenske žene in de- kleta, spominjajte se slovenskih fantov na daljnem Dunaju in n a b i r a j t e zanje pri- spevke ob veselicah! Odbor prosi, da se pošiljajo darovi društvenemu blagajniku Ivanu Luzarju, vi- šjemu revidentu juž. ž. v p. na Dunaju III. Reisnerstrasse 27. Za odbor: dr. Ant. Primožič, c. kr. dež. šolski nadz. v min. za bogočastje in nauk, predsednik; Ivan Luzar, višji revident juž. žel. v p., blagajnik; dr. Fran Skaberne, c. kr. min. podtajnik v min. za bogočastje in nauk, tajnik. Znake za revlzorje po vlaklh je uvedlo železniško ministerstvo, ker se je večkrat nameril za revizorje, ki jih ni mogel nikdo poznati kot take, kak neprijeten sluc'aj. Omenjeni znak je iz posrebrene kovine — uradne osebe svojega posla — kaže krilato pero z dvema trakovoma in latinskim napisom „revizor". Hofrichterjeva afera se bliža svo- jemu koncu in je formalno zaključena. Avditor Kunc izdela končni govor, a razprava se bo vršila koncem aprila, Drobtinice. Čudna obsodba. — Pred nekega angležkega sodnika so priveli nekega postopača, ki je imel na sebi polno prahu, ki se ga je nalovil na svojem brezsmoternem klatarenju po svetu, ne da bi se bil kedaj umil. Mož je bil že tako zamazan, da je sodnika popadla sveta jeza in 'je zato obsodil nesreč- neža — v 90 kopelji! Da-li mora te kopelji napraviti po vrsti v enem dnevu, ali vsak dan po eno ali v drugačnih rokih, tega nam naš vir, žalibog, ni povedal. Strah pred Halleyevim kometom neosnovan. Sloveči angleški učenjak, zvezdoslovec Robert Bai, je na celo ploho pisem, ki jih je dobival od pre- strašenih ljudi z ozirom na blizanje fialleyevega kometa, ocigovoril v listu „Times" sledeče: „Nosorog, ki je v polnem teku, se gotovo ne boji, zadeti v pajčevino; ravnotako se nam ni treba bati udarca s kometom. Leta 1861. smo potovali skozi rep nekega kometa, pa ni bilo nobene nevarnosti. Že nekaj sto miijonov let obstoji življenje neprestano na zemlji, čeprav vsako leto najmanj pet kometov obi^če naše zemeljsko telo. Ako bi torej kometi mogli zemlji škodovati, bi se to bilo zgodilo že pred toliko in toliko leti in ne vi ne jaz bi se danes ne razgovarjali o kometih in drugih stvareh. Upam, da vam bo to pismo dalo ono prepričanje, ki vam je potrebno. Kolikor jaz vem, nahajali se bomo v repu Halleyevega kemeta pred samim 1. majem in upam, da bo tako. Spominjam se, da je slavni John Her- schel nekoč rekel, da gre en cel komet stlačen v — žep jopiča." Nek drug angleški astronom pa navaja doslovno ono mesto iz Herschla kjer ta sloviti učenjak pravi, da more rep velikega kometa, kolikor mi vemo. obstajati samo iz nekoliko kil snovi. Japonska bo v kratkem anekti- rala Korejo, katero je doslej samo upravljala. Poljska repnblika v Amerlkl ~ Poljaki, naseljeni v Braziliji na ozemlju med državama Parana in St. Catharina na meji Urugvaja, so proklamirali neodvisno poljsko republiko : „Missoes" (Usoda). Začasna vlada, na katere čelu je tovarnar Stambor- ski, se nahaja v mestu Porto Uniao da Victorja. Poljski listi priobčujejo o tem do- godku obširne članke. Velikanska železničarska stavka v Severni Ameriki. Zveza lokomotivnih voznikov in kurjačev v čikagi je uka- zala stavko na 47. železniških progah. Stavkati je pričelo takoj 25.000 vod- nikov in kurjačev: vsled te stavke stavka skupno 150.000 železničarjev. 500 his pogorelo. — V J o k o- hami je izbruhnil požar, ki je upe- peljil 500 his. 3000 oseb je brez strehe. Koliko je domačih živali na svetu Gospodarsko ministerstvo v Washing- tonu je izdalo v svojem uradnem listu zanimivo statistiko o številu koristnih cetveronožcev na vsem svetu. Po tem izvestju je na zemlji 580 mil. ovac. 95 mil. konj, 7 mil. mal, 8 mil. oslov. 100 mil. koz, 21 mil. bivoiov, 2 mil. kamel in 150 mil. prešicev. Največ prešičev je v Združenih državah, to je 50 mil.. torej ena tretjina vseh prešičev na svetu. ZAHVÄLÄ. Podpisani se zahvaljujemo najsrčneje vsem on im, ki so v tako velikem številu izkazali zadnjo cast nepozabnemu očetu flntonu Nozetiču. Posebno pa bodi izrečena zahvala solkanskemu starešin- stvu in vsem domačinom, solkanskemu Sokolu in sokolski prvaški godbi, solkanski Čitalnici in njenemu pevskemu zboru, zastopnikom občin goriške okolice, c. kr. okrajnemu glavarstvu, okrajnemu šolskemu svetu, okrajnemu cestnemu odboru, daro- vateljem lepih vencev, šolskemu voditelju g. Bajtu za posloviten govor in zdravnikoma gg. dr. Jugu in dr. Brecelju ter vsim, ki so pismeno izrazili nam sočutje. Bog obilo povrni! V Solkanu, 22. marca 1910. Rodblna Mozetlč. Zahvala. Podpisani izrekajo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v teh težkih dneh čutili znami ter spremili našo nepozabno YL w T0MK0 WRUSIC v tako častnem številu k večnemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo p. n. članom Čitalnice in gg. pevcem za ginljivo petje. Vsem Bog povrni stotero. V Solkanu, dne 20. marca 1910. Žalujočl ostall Rn IQ I/I I P°dP'raJte nDJaKI! stov. soistvo Se nekaj tisoe visokodebelnatih jabliin in eesenj iiaj- boljse vrste, ter bilf Montiecle in Ki- parie odda takoj po» u^odni ceni Vinarsko in sadjarsko tlrnštvo v lUlll-MHHHKl. Priporočamo našim gospodinjam pravi .''FJIKKGKOV: kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček: iz zagrebške tovarne. •lw«aII.Y1161.12:9II.V. Loterijske številke. 19. maivu. Dnuaj..... o() 2S 40 7,1 4S üradec......64 °0 41 on o.l Tovirniika znamka. Ne kupujte cerkvene oprave dokler se niste prepričali o kakovosti niašnih plasiov. pluvija- lov, dalmatik. zastaw bander, nebes (baldakiuov). kovinskih Iz- delkov in eerkvenena peri I a pri prvi slowancki tovarni cerkvene ------------- oprave in zastav = Jožef Hcškudla, Olomuc. Posiljatve na izboro. stroskovni proraeuni in ceniki brezplaeno. Cene so radi cenih delavnih moei na deželi in nidi velike prodaje za 25"„ nižje. kakor druga konkurenena podjetja. Posebne delavnice za cerkveno opravo, zavezenje in za cerkvena umetna dela. IV Nimam v založbi tržnega blaga, kakoršno druge tvrdke na vabljiv način ponujajo. "^PH = Najcenejši in najiop nakup = v modni trgovini Engelbert Skušek GORICA via meiitf*T,F, «. 2a lospode Ovratniki Za ratuice 3Iauštte Giimbe za maušete Xaprsniki Spoduje blače Xaramnice Rokavire Modui telovuiki Nogavice Dokoleuke (epice Dežuiki Pasovi Podvcze Gumbi Turistov. oprava Zepni robci Gamaše Klobuki Za dame Srajee Hlače Spoduja krila Predpasniki Pasovi Xogavice Korse ti drlavniki Žepni robci Xasitke za perilo Toalj'tiio milo Parfum Cene strogo solidne, postrežba točna Cenjenim odjemalcem na dezeli pošljem blago na izbero. Cenj. dame in gospodje — pozor! Irr.ate že šivalni stroj i Ako »h inmate, nmislite si najnovejšo marko ,,Original- Viktoria" in najboljšega izdelka Pr dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepri- čanja, oa ostane „Original" vedno le najboljši. Original Victoria st^oji delaio še po 10 ietni uporabi brezšumno. Original Victoria stroji su iieprekosl]!vi la 'lorruco rabo in obrtne namene. Original Victoria stroj! so iiajpnpravnejSi '.a umetnu vezenje (rek amiranje). Tvrdka stavi na r a v c a r, VABILO k Občnemu zboru Gentralne posojiloict rsgistrovine zadrige i omeieno zavezo - --------=- v Qoriei, =:=^^=== ki so bode vrSil v četrtek due 14. apribi 1910 (>]) 10'_, nri prcd- poludne v prostorih „C E X T 11 A L N E P 0 S O J I L X I C E'(, DNEVNI RED: 1. Poroeilo načelstva. * '2. Poroeilo nadzorstva. o. Potrjenje raeuna za leto 190D in določba o porabi čistega dobička. 4. Poroeilo in sklepanje o trgovini, ki se vodi pod imenom „Kro- jaška zadruga". 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajni predlogi. Načelsfvo. Dr. Bip Kfinr zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specialist za ženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran - Josipovo tekališče 6 (tik lekarne Kürner). Dp. Ivan Erzen zobozdravniški in zoboteh- niški atelje v Gorici 6orso Verdi St. 37. Ordinira od 9.—5. Ruharsko knjigo zastonj vdohi vsakdo po posti pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici. Rsl 12 If 11 Spominjajte se ob vsaki nUJdill. priliki „Šolskega Doma„ Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croce stev. 6. Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z oinojeno zavezo posrednje pri naknp kmetijskih potreMcin in pri proflaji -v *v %j\r kmetijskih pridelkov. ^x^ */v %J\^ Zaloga je v his! „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALI5ČE JOS- VERP! ST. 32. Cevljopshfl zadruss u Mirnu naznanja sL obcinstvu, da je odprla produ- jalno svojili izdelkov na trgai sv. Antona na vogalu v Ilabatišoe štev. 1 ter se priporoca za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsako- vrstnega obuvala ter sprejema naročila po m* zmernih cenah. -w nsKa „rNaroana nsKarna" ^oagov. l.. LUttezic.)