Novičar iz avstrijanskih krajev. v Iz Sa vinske doline na Stajarskem 31. okt. Fr. Z.— V Savinski dolini imamo letos precej boljšo letovno kakor lani, čeravno nas je suša huje stiskala memo lanskega leta in so se zavoljo nje nekteri sadeži tudi slabeje obnesli, ne-kteri pa toliko boljše. Sterneno žito se je letos obneslo kakor v naj boljših letovnah; ker je bila spomlad precej suha, smo se bali, da bo prehitro izzorelo in da bo žito prav medlo ostalo; res je kakih deset dni poprej dozorelo kot druge leta, pa je vendar, hvala Bogu, česar se poprej nismo nadjali, posebno lepo debelo in čversto kot jeklo, tako, da se od letošnjega žita veliko več namelje kot od lanskega. Sena se je pa letos zavoljo spomladanske suše prav malo nakosilo in tudi detelje bolj srednjo mero; otave, smo mislili, da je bo prav obilo, ker je začelo kmali deževati, ko smo seno pospravili; al kmali je vdrugič suša pritisnila, da je tudi ni bilo ravno obilo. Sploh moremo reči, da živinske klaje je manj kakor za srednjo letovno. Spomladanska setev, razun turšice in krompirja se tudi se ve da zavoljo suše ni kaj posebno obnesla; oves in ječmen posebno bolj pozne setve sta se slabo skazala, komaj sta po štiri zerna dajala; fižol, kar ga je bilo zgodnjega, je bil še koj poln, kar pa ga je bilo poznega, pa še skor semena ni povernil. Proso prav zgodnje setve, dokler še ni bila tako huda suša, je bilo posebno lepo; ker je pa pri nas sploh navada, da ga o sv. Urbanu narbolj sejemo in se nam večidel dobro obnaša, in ker je bila letos od sv. Urbana do sv. Petra nar-huja suša, se pa ni moglo ozeleniti in je še le proti jeseni začelo narbolj rasti; zatega voljo ga je letos pri nas le srednje mere. Kar je predenine, so konoplje letos še koj precej se obnesle, al lan, posebno spomladanski, je bil pa letos prav za nič. Zelje se tudi letos ne more k boljšim letovnam prištevati, nekaj zato, ker nam je suša sajenje zakasnila in mu je še potem večidel zmiraj mokrote manjkalo, nekaj pa tudi zato, ker so ga požrešne gosence silo nadleževale, da še ne vemo tako; ljudje so vse poskušali, pa nič drugega ni bolj pomagalo, kakor vsaki dan pridno obiranje; v nekterih zelnikih so ga noter do štorov čisto požerle, posebno v takih, kjer jih niso dan na dan marljivo oberali. Krompirja je letos pri nas prav obilo, in posebno lep in zdrav je, le bolj na močirnih krajih se ga je nekoliko gnjilega narajmalo. Repe, kjer je niso gosence nadleževale , se je precej pridelalo. Korenje bo tudi zavoljo suše nekoliko drobneje ostalo, pa vendarle je boljše kot smo poleti mislili. Turšice se bo letos še precej nalušilo, ker ona le bolj sušo kot močo ljubi, vendar jo je letos enmalo preveč stiskala. Ajdina posebno na prodnih njivah je prav majhna ostala in smo mislili, da ne bo nič zernja imela, ker je v silni suši rastla in cvetela, tako, da so čbele čisto malo na nji nabrale , pa, hvala Bogu, ker je bila pa 357 tako prijetna in topla jesen, je naredila toliko zernja, da je bila malokdaj tako polna kot letos; samo na puhličastih poljih jo je enmalo slana osmodila. Sadja , razun nekaj čre-šinj in nekoliko hrušk, je bilo letos tako malo, da že zdav-nej ne tako, menda zato, ker je preveč v suhem cvetelo in ker tudi čisto brez slane ni bilo spomladi. Vina, bodi Bog zahvaljen, se je letos obilo in prav dobrega pridelalo, in ker je letos grojzdje posebno lepo dozorelo, ima pa vince tudi več v sebi ko druge leta, tako, da so nekteri vinogradniki precej drugi dan po nalivanji sodov že nekoliko okajeni bili. Al le v takih krajih je letos obilen in dober vinsk pridelk, kjer je kraj za vinograd že po legi pripraven, v nizkih in bolj merzlih goricah ga je pa letos še manj od lani, ker ga je nekaj pozimsk pozeb vzel in spomladi je slana mladico nekoliko osmodila. Zatorej zdaj iz tistih merzlih in nizkih goric milo gledajo vinogradniki na bolj pripravne gorice, kjer se dobre in obilne kapljice veselijo. Letos se je popolnoma spričalo: kje je za vinograd pripraven kraj, kje pa ne; naj bi gospodarji naši te očitne skušnje ne zanemarovali, in povsod dajali zemlji, kar zemlji gre, to je, naj bi ne tišali povsod terte, kjer ni kraj za njo! Iz Pična v Istri 30. okt. J. K,— v 83. listu je bilo naznanjeno od krasnih dreves, ki se pod imenom ladonja nahajajo v P i č n u , pa tudi drugod v primorskih deželah. Naj povem par besedic od tega drevja. Ladonja (La-dogna)je po pisavi in izgovarjanji laška beseda; po slovensko se imenuje koprivec, ker se biči (gajželniki) iz tega drevesa delajo in koprivniki imenujejo. Res hodijo Krajnci sem in kupujejo ladonjo, jo sožagajo in na stotine bičev iz enega stebla narede, ki so šibki in voznikom jako dragi. Koprivec nek vsako drugo leto sad želodu priličen rodi, ki ga včasih otroci hrustajo, pa tudi za prešiče je dober *). — Naj še povem, da v okolici pičniški oljke rastejo , od kterih se v dobrih letinah mnogo dobrega olja pjridela; le škoda , da je pretekla zima jih veliko pomorila. Ce potuješ proti Plominu, ogledaš na obe strani ceste visoke in nizke oljke po vinogradih ob krajih zasajene; spomladi se v teh krajih nepopisljivo prijeten duh od cvetečih breskev, češinj, posebno pa od vinske lože razširjuje, in zraven pa slavčikov glas zjutraj in zvečer popotnika z radostjo napolnuje. Le škoda, da sedanji gospodarji svoje prednike v sadjoreji premalo nas!edujejo,v dasiravno se jim od več strani iskreno priporočuje. — Žarko sončice ovi mesec nas nepristano greje; jesen je tako lepa, da po besedah starega moža že 40 let ni takošna bila; poljodelci veselo orjejo pa pšenico sejejo, pastirji ovčice in purice nastajajo; kadgod se čuje tu in tam glas Istrijana, kadar od svojih prijatlov vesel domu potuje, — vince mu serce jači. Dobro tako! Sliši se, da so Krajnci sopet v Istro prišli in nekoliko vina pokupili. Iz Ljubljane. Včerajšni list „Laib. Zeit." naznanja gotovi prihod Nju Veličanstev v Ljubljano takole: „Po te-legrafnem pismu Njih eksc. gospoda ministra notrajnih oprav *) Slavni Oken v svoji naravoslovski knigi „Allgem. Naturge-schichte fur alle Stande" od koprivca piše sledeče: »Navadni koprivec (po nemško Ziirgelbaum, po latinskem botaniškem imenu ,.celtis au str al is") zraste 40 do 50 čevljev visok; perje mu je podolgasto-sulične podobe, po robovih ojstro zobato, zgorej graspovo, spodaj kosmato , 3 pavce dolgo , pa-vec široko; cvetje je zelenkasto-belo; sad njegov je drobnim češnjam podoben, ki so spervega rumene, pozneje pa rudeče, nazadnje černe, okusne, sladke in zdrave; tiči ga radi zobljejo, pa se rabi tudi za kašelj in druge pljučne bolezni; v Afriki delajo iz njih celo vino. Po Dioskoridu je koprivec „lotus", po Homeru in Tcofrastu pa „Zizyphus lotus". Lesa je černika-stega, šibkega, skor tako terdega kot je zelenika; rabi se za vozove, obroče za sode, za pisali in trobila, za palice itd,; na doljnem Francozkem delajo iz 5 do 6 let starih vej razsohe ali senene vile in pa biče, ktere prodajajo celo v Pariz; iz bolj černikastih korenin pa izdelujejo ročnike za nože. V Aix-u ob Roni stoji koprivec, kteri je že čez 500 let star, in je tak velikan, da preseguje vse mestne hiše. Vred. do c. k. deželnega poglavarja bojo Nju Veličanstvi cesar in cesarica 17. dan tega mesca popoldne v Ljubljano prišli, 18. in 19. poglavno deželno mesto s Svojo prečastito nazo-čostjo osrečevali, 20. zjutraj pa naprej proti Terstu se na pot podali". — V poslednjem listu piše ,,Zgodnja Danica" zastran slovesn.ega sprejetja Nju Veličanstev sledeče: „Visokočastito škofijstvo naznanuje častitimu duhovstvu, de je zavolj primerniga sprejetja Nj. cesarskiga apostolj-skiga veličanstva posebin odbor sostavljen, kteri bo dotične olepšave vredoval. Prednik tega odbora, visokorojeni grof g. And. Hohenvvart, bo sam do Kranjske meje proti Istrii popotoval ter se sem ter tje s predniki tistih krajev zavolj slovesnost posvetoval. Prečastitim gg. duh ovna m visoko-čast. škofijstvo to naznanja s pristavkam, de naj tudi oni po svojih okolišinah pripomorejo, zlasti pa tudi, de naj ljudstvo, ko Njih veličanstvo skoz gre, v praznični obleki in s prijaznim pozdravam (,,Zivijo"-klicom) svoje veselje nad to posebno srečo razodeva. Kjer zamore šola vpriča biti, naj bota katehet in učenik pričujoča ; duhovstvo pa de naj bo vselej v tal ar j i, kjer Nj. veličanstvu pred oči pride". 358 Odgovorni vrednik: Dr. ianei aieiwei8. — Natiskar in založnik: Jožef Blainik.