m-
THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA
Amerikan
LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod —• za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO.. IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 196,
CHICAGO, ILL., SREDA, 9. OKTOBRA — WEDNESDAY, OCTOBER 9, 1929
LETNIK XXXIII.
BLAZNO HITRA VOŽNJA PRINESLA SMRT ENI OSEBI, TRI DRUGE PA JE TEŽKO RANILA. — UBITI JE BIL POROČEN 26 UR PRED SMRTJO.
Sheboygan, Wis. — Strašna avtomobilska nesreča, katere smrtna žrtev je bil en Slovenec, in v kateri so bile tri druge osebe težko ranjene, se je pripetila pretekli petek na cesti 141, pet milj severno od Port Washington, Wis.
Slovenec, ki je našel pri nesreči smrt, je bil 68 let stari Simon Ajdovšek, stanujoč v Milwaukee, Wis. Peljal se je iz Sheboygana, Wis., kjer se je v četrtek zjutraj ob 8. uri v slovenski cerkvi poročil z Mrs. A. Kitzmiller, stanujočo na 2402 No. 13th St., in je torej užival zakonsko življenje s svojo ženo le 26 ur. Poleg njih dveh so se v avtomobilu nahajal*1 še tri osebe. Razen voznika, Frank Sajeta, 1339 Annie Ct., ki je ostal nepoškodovan, so vse ostale osebe dobile težke poškodbe, in sicer voznikova žena, dalje 56 let stara žena Ajdovska, in neki drugi rojak, po imenu Louis Sklander. Ponesrečence so spravili v Sheboygan v St. Nicholas hospital, truplo ubitega pa v mrtvašnico v Port Washington.
Kakor so poročali očividci nesreče, in kakor je potrdil tudi ponesrečeni Sklander, je voznik Saje drvil po cesti z neznansko hitrostjo. Vsi opomini, naj vozi počasi, so bili brezuspešni. Naenkrat pa je voznik očividno izgubil kontrolo nad avtomobilom, ki je nato za nekim ovinkom zletel s ceste preko 5 čevljev globokega jarka, dobesedno presekal telefonski drog, prebil ograjo in se končno ustavil na polju zraven ceste. Avtom'obil sam je bil popolnoma razbit. Truplo smrtno ponesrečenega pa je bilo tako razmesarjeno, da ga ni bilo mogoče spoznati. Sunek ga je namreč vrgel s tako silo, da je prodrl streho avtomobila in zletel po zraku 15 čevljev daleč. — Bil j« vdovec in zapušča v Milwaukee več oženje-nih otrok.
ČAKALI, DA 'PRINCESINJA' VSTANE OD MRTVIH
Los Angeles, Calif. — Mrs. Otis Blackburn in njena hči ste bile aretirane na podlagi ob-dolžbe, da ste s pomočjo laž-njivih pretvez izvabile iz raznih oseb do 50 tisoč dolarjev. Obe ženski ste bili namreč voditeljici neke verske čete, torej nekake "duhovnice". Pred štirimi leti je adoptirana hči Mrs. Blackburn umrla, a njena mati jo je proglasila za "svetnico" in bodočo princesi-njo in "rešnico", ki da bo v kratkem zopet vstala od mrtvih. Na tej podlagi je od svojih lahkovernih pripadnikov dobivala lepe novce. Truplo u-mrle deklice je policija našla pokopano pod tlemi v sobi neke hiše.
— New York, N. Y. — V zapuščini pretekli četrtek umrle slavne igralke na filmu in odru, Jeanne Easels, so našli, da je v draguljih in zlatninah lasto-rala ob svoji smrti vrednost do 350 tisoč dolarjev.
KONVENCIJA DELAVSKE FEDERACIJE
Glavno razmotrivanje bo o u-vedbi starostne pokojnine.— Protest proti splošni vojaški dolžnosti. — Odredbe glede kvote.
fi -0-Toronto, Ont. — Pretekli ponedeljek se je otvorila v tem mestu 49. letna konvencija a-meriške delavske* federacije. Navzočih je nad 500 delegatov, ki zastopajo okrog 3 mi-ljone članov.
Kakor se doznava ,bo glavna in najbolj važna točka, ki se bo na konvenciji razpravljala, ustanovitev kampanje, da vsaka država sprejme v svojo zakonodajo postavo o starostni pokojnini za delavce. Javilo se je tudi, da bo predsednik W. Green skupno z deseterimi člani predložil resolucijo, ki naj bi se poslala na vojni department, v kateri bi protestirali proti nameravanemu popisu vojnih obvezancev, kakor tudi proti splošni vojaški dolžnosti, ki jo zagovarja Ameriška legija.
Glede priseljevanja Evropejcev v Zed. države se bo o-pustilo prvotno stališče, da bi se namreč ustavilo vsako naseljevanje za dobo desetih let; mesto tega bodo skušali vplivati, da se dosedanja kvota v krog 153 tisoč na leto, zniža na polovico. Tudi je bilo priporočano, da se za mehikansko državo postavi kvota, in sicer 2% prebivalstva, vzeto po štetju iz 1. 1890. Na ta način bi se mehikansko priseljevanje omejilo na 1557 letno, namesto dosedanjega 10,000. -o-
DEMONSTRACIJE SOCIALISTOV
Warsava, Poljska. — Preteklo nedeljo so tukajšnji so-cijalisti slavili takozvani soci-jalistični mladinski dan. To priliko so porabili za demon stracije proti Pilsudskijevi vladi. Izgrede so izvajale velike trume, ki so se zbrale po cestah, ki pa so jih policijske čete po kratkem boju razpršile. Več vodij je bilo aretiranih. Da se preprečijo nadaljnji nemiri je oblast prepovedala nadaljevati s proslavo.
---o-
VSE, KAR JE MUSSOLINIJU V NADLEGO, SE MORA UMAKNITI
Rim, Italija. — Mogočni diktator samo migne s prstom in že se izvrši njegova želja. Nedavno se je izrazil, da ga cestna železnica, ki vodi pod oknom njegove pisarne, moti pri njegovem delu. Čez par dni železnica ni več vozila. Odstranili so jo, ne glede na to, da mora vsled tega par tisoč ljudi peš hoditi po svojih poslih. Mussolini pomenja več, kakor teh par tisoč ljudi, da celo več, kakor vse prebivalstvo Italije.
ČOLN RIMSKEGA CESARJA KALIGULA
Skoraj 2000 let je ležal čoln cesarja Kaligula pod vodo jezera Nemi v Italiji. Zdaj so izsušili umetnim potom vodo in na slik? vidimo potopljeni čoln, kakoršen je danes.
SUHACl SE SPRAVIJO NAD PREST0LICQ
Sestavili bode posebno špi-jonske četo, ki. bo iskala krivce. — Aretacijo bo nato izvršila policija z "waran-tom".
Washington, D. C. — Zabolelo je suhače v njih občutljivo srce, ker se je nedavno tako nespoštljivo govorilo o presto-lici naših držav, da glede pro-hibicije ne stoji na prvem in
KRIŽEMJVETA
—	Omaha, Nebr. — V zgodnjih urah v ponedeljek zjutraj je neki bandit vdrl v tukajšnji Paramount theatre in prisilil pomožnega upravitelja, G. Mc-Daniela, da mu je izročil ves sobotni in nedeljski izkupiček. Ropar je z vsoto okrog 10 tisoč dolarjev neznano kam« izginil.
—	Chicago, 111. — Krvav konec je imela nedeljska igra baseball v Maywoodu, ki se je igrala med nigri in belimi. Po končani igri so se nekaj spore-kli, na kar niger J. Williams potegne nož in nevarno rani tri bele igralce. Williams je pa
s svojim
vzor-mestu med drugimi ameriškimi mesti. Izdelali so torej j nameraval pobegniti načrte, da Washingtonu zopet'avtomobilom, a ga je množica pridobijo dober glas in sklenili zadržala in došla policijska so, da ga temeljito izsušijo. Vr, patrulja ga je nato aretirala, ta namen so se zvezale fede- j
ralne distriktne oblasti in mest-1 — ReSina> Sask- ~ Iz radovednosti, kakšno je od spo-
na policija, da si bodo pri tem v vzajemno pomoč. Izbrale so posebno četo, a imena nje članov bodo skrivali kot tajnost; kakor hitro bi se kakega člana spoznalo, bo odstavljen in imenovan drugi na njegovo mesto. Ti člani bodo imeli samo nalogo "šnofati" okrog. Kakor hitro bodo kje našli zadosten dokaz o kršitvi postave, bo na tisto mesto poslana policija z "warrantom".
Nikar pa si ne domišljajmo, da bodo visoke senatorske glave kaj prizadete pri tem. Saj vemo, da se male grešnike lovi, a kaj se godi z velikimi, tega mi ne zvemo. Brezdvomno pa ga bodo visoki gospodje "vlekli" naprej, kakor so ga do zdaj.
-o-
ALBANSKO-TURŠKI ODNO-ŠAJI PREKINJENI
Tirana, Albanija. — Albanski kralj, Ahmed Zogu, je skrajno užaljen, da ga turška država še do zdaj ni marala priznati za kralja, in njegove države ne za kraljevino. V tej svoji užaljenosti je naročil svoji vladi, naj naznani Turčiji, da niso nič več prijatelji. Vlada se je pokorila njegovemu povelju in obenem poklicala albanskega poslanika iz Turčije domov in na ta način so prekinjeni diplomatski odnoša-ji med obema državama.
-o--
Kdor v Amer. Slovencu" oglasi, se mu kupec takoj o-glasi!
daj šolsko poslopje, ki so ga ravno vzdigovali, da bi ga premestili na drugo mesto, je 12 letni E. Sapinski vtaknil glavo v nastalo odprtino. V tem tre-notku pa se poslopje poruši in dečka na mestu ubije.
Iz Jugoslaviie.
POGREB PONESREČENIH ŽRTEV V RTANJU PRI ZAJE-ČARU. — PIJAČA VZROK NEPRESTNEGA PRETEPANJA MED FANTI. — DRUGE RAZNE VESTI SIROM STARE DOMOVINE.
USTANOVITEV
FARMARSKE
ORGANIZACIJE
Ustanovi se največja farmar-ska organizacija, kar jih je še do zdaj obstojalo v Ameriki. — Delniška glavnica 20 milj. dolarjev.
—o—
Chicago, 111. — Zvezna far-marska oblast, ki je imela pretekli teden v Chicagi svojo sejo, je odredila ustanovitev največje organizacije za prodajo žita, ki je sploh še kdaj obstojala v Ameriki. Kakor hitro bodo storjeni v Washingtonu še končni koraki, bo izdelalo podrobnejši načrt uradni-štvo organizacije, ki bo obstojalo iz 16 direktorjev, ki bodo morali biti vsi farmarji.
Organizacija bo delniška družba z 20 miljoni dolarjev delniškega kapitala. Izdanih bo milj on delnic po $20 vsaka. Delnice pa se bodo izdajale le tistim, ki jih bo odobril odbor •direktorjev. Nobena že sedaj obstoječa farmarska organizacija ne bo smela imeti več, kakor 5% delnic. Plačale se bodo lahko v gotovini ali z enako-
Pogreb ponesrečenih rudarjev v Rtanju.
Zaječar, 16. septembra. V nedeljo dne 15. septembra se je izvršil pogreb .ponesrečenih rudarjev v rudniku Rtanj pri Zaječaru. Umrlo je dosedaj 11 rudarjev, med temi je 6 domačinov pravoslavne vere in 5 katoličanov, izmed teh trije Slovenci. Katoličane je pokopal vojaški duhovnik iz 'Zaječara Franc Pavlič.
Pogreb je bil veličasten; v rudniku je počivalo vse -delo in vsi rudarji so se udeležili pogreba. Pred rudnikom je govoril zastopnik Delavske zbornice iz Belgrada, pri odprtih grobovih je pa govoril sam lastnik rudnika. Ko je vse pla-kalo je on izrekel te-le tolaž-ljive- besede sirotam in ženam umrlih: "Ne bojte se, doseda.i ste bili člani naše družine, od sedaj boste pa naši otroci; mi bomo skrbeli za vas." Te besede so jako tolažljivo vplivale na vse in narod se je lepo v miru razšel. Tehnična komisija iz Belgrada bo preiskala vzrok nesreče.
Auf biks! Na rauf!
— Berlin, Nemčija. — Med tem, ko je francoski poslanik v Nemčiji prisostvoval pogrebu umrlega Dr. Stresemanna, vredno množino žita je bilo iz njegovega urada u-kradenih 20 tisoč dolarjev vrednosti.
KAPELSK1 PUNT
je zanimiva zgodovinska povest s Korotana. Opisuje dogodke z leta 1775 do 1810. Je to povest iz življenja našega naroda in radi tega zanimiva od začetka do konca. Vsak bi jo moral citati. Jutri v/četrtek dne 10. oktobra začne izhajati v podlistku "Amer. Slovenca" na drugi strani in bo izhajala približno do Božiča. Kdor še nima "A. S." se ga naj takoj naroči, da bo čital povest od kraja. Kdor si ga naroči do 20. oktobra, poslali mu bomo vse številke od 10. okt. naprej, da bo čital zanimivo povest od začetka. Kdo ne more plačati več, naj pošlje za enkrat $1.00 in pošiljali mu bomo list dva meseca za poskušnjo.
Ta orjaška farmarska orga-I nizacija, ki bo nosila ime "Na-i tional Farmers' Grain Corp." bo ustanovila svoj lastni izobraževalni department, in ime la bo tudi svojo lastno tiskarno z glasilom, v katerem se bodo dajala farmarjem poleg drugega pouka tudi navodila, kako naj se na najbolj dobič-kanosni način prodajajo pridelki. Sedanji direktorski odbor je samo začasen; v marcu prihodnjega leta se bo vršilo splošno zborovanje delničarjev, kjer se bo tudi določil nadaljnji način uprave.
— Warsava, Poljska. — Koliko stane oboroževanje razne j države, nam je lep vzgled i poljska država, ki je v ravnokar sprejetem proračunu za prihodnje leto določila eno tretino ali 33% vseh državnih izdatkov za vzdrževanje vojaštva, d očim je za izobrazbo ljudstva določila samo 16%. -o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Kdor išče, najde. Ta pregovor se je najbolje uresničil v pondeljek okoli polnoči 16. septembra ko so trčili skupaj največji razgrajači v trgu Trbovlje ter si z noži rezali rane, da bodo dolgo pomnili na ta večer. Med krojaškimi in čevljarskimi pomočniki že od nekdaj vlada nesoglasje in se večkrat spopadejo. Tako so tudi v pondeljek — na "blau-montag" popivali ihed drugimi tudi. znani razgrajač in pretepač Franc, delavec pri Dukiču, čevljarski pomočnik Ignac in krojaški pomočnik Ivan. S svojim petjem "auf biks" in "na rauf" so spravili ves trg pokonci. Ko so se pozno v noč odstranili iz Zupanove gostilne, je Franc na glavnem trgu začel pretepavati Ivana. Ko je bil ta že dovolj tepen in je Franc že razbil na njem svoj kol, se je obrnil Ivan in z nožem začel sekati po Francetu in Nacetu. Prvi je dobil težke rane po rokah in rami, še težje pa Nace, kateremu je Ivan od zadaj zadri nož v pljuča. Oba so okoli polnoči prepeljali v bolnišnico, kjer jima je rudniški zdravnik g. dr. Je-šterle zašil rane, Franceta oddal v rudniško, Načeta pa v celjsko bolnišnico. Trboveljča-ni bodo pa imeli sedaj nekaj tednov pred temi razgrajači mir.
-o-
Župnik Janko Lobe.
V pondeljek, 17. septembra 1929., je vsled izkrvavitve u-mrl v Poljanah pri Toplicah na Dolenjskem ondotni župnik Janko Lobe. Rajni je bil rojen v Zagradcu na Dolenjskem dne 21. junija 1886. in bil v mašnika posvečen dne 15. julija 1912. Služboval je kot
kaplan eno leto v Sv. Križu pri Litiji, kot kapiteljski vikar v Novem mestu dve leti, kot kaplan v Črmošnjicah blizu eno leto, bil nato dve leti in pol vojni kurat in za tem poldrugo leto kaplan na Toplicah. Meseca maja 1920 je bil poslan za župnega upravitelja v Poljane pri Toplicah, kjer je leta 1926. postal župnik. Bil je blagega, mirnega značaja in povsod priljubljen.
-o-
Švicarji kupujejo električne centrale po Sremu.
Zemunska električna centrala, ki je bila dosedaj izključno v rokah domačega kapitala, je prešla v švicarske roke. Švicarska skupina je plačala njene delnice po 800 Din kos. Delnice so imele normalno vrednost 100 Din, z valorizacijo pa je bila nominalna vrednost povišana na 500 Din, dočim so bile sedaj prodane po 800 Din. Ta švicarska skupina namerava kupiti še električni centrali v Mitrovici in v Stari Pazo-vi, tako, da bi dobila vso elektrifikacijo Srema v svoje roke.
-o-
Nezgode v Mariboru in okolici.
Pri kolesarskem treningu je padel s kolesa, 19-letni Andrej Neureiter in se občutno poškodoval na levem laktu, levi roki in levem kolenu. — V Poče-hovi pa si je 45-letna Marija Holcerjeva pri padcu v svojem vinogradu izvila levo nogo in so jo morali prepeljati z rešilnim avtom v stanovanje v Mariboru. — Neki voznik je na Kralja Petra trgu prevrnil 52-letnega Mihaela Šturma. Povrh ga je še konj udaril po glavi s tako silo, da ga je moral rešilni avto odpremiti v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga nato izročili v domačo oskrbo.
Novega policija bivšega
Aretacija bivšega generalštab-nSga oficirja.
Kakor javljajo iz Sada, je tamkajšnja aretirala Iv. Tkalčiča kvstro-ogrskega generalštab-nega majorja, ki je bil po prevratu sprejet v našo vojsko, a je bil po par letih upokojen. V zadnjih letih se je Tkalčič bavil z žitno trgovino. Osumljen je, da je razne žitne trgovine v Sloveniji in Vojvodinji osleparil za približno 700.000 Din. Pri aretirancu je policija našla dnevnik, iz katerega je razvidno, da je Tkalčič strasten kvartač. V Novem Sadu je njegova afera vzbudila veliko senzacijo.
t -o-
Nenavadni gostje.
Zadnje dni je videti v Dolnji Lendavi tujce, ki vzbujajo po nenavadni zunanjosti splošno pozornost. To so poljski judje. Kakor se sliši, se namerava večje število teh gostov naselitj. deloma v Dolnji Lendavi, deloma v Murski Soboti in po drugih mestih.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda 9. oktobra 1920.
* AMERIKANSKI SL'OVENEC
Ptri
v.
in najstarejši slovenski list » Ameriki.
Ustanovljen lets 1ML
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America
Established 1891.
Isbaja Tsak dan razun nedelj, pon-leljkoT in dnevov po praznikih.
r . i
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. ., _ Telefon: CANAL 0098
Naročnina!
Zi celo leto ---$5.90
Za pol leta_____2.50
.Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto---$6.00
Za pol leta-------3.00
Tnsued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year________$5.00
For half a year---------2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year__________$6.00
For half a year________________3.00
POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znači,
io kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagat« listu.__
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov predništvo ne vrača.________
zatreti pod vsakim pogojem, Amerika pa ima kot vlada tudi" le vladno moralo, a ne zatira verske, celo nekako želi, da bi bilo prav veliko morale v Ameriki, ki bi slonela na Bogu, na višji in najvišji avtoriteti, ker Ameriki je pred vsem za moralo, Rusiji pa edinole za vladno moralo. Ali ni tako?
Poglejte našo prohibicijo. Ali se ne skuša spraviti vladno moralo v prohibicijo? Ali se ne zaukazuje prohibicija potom dekretov, zakonov? Kakšna morala, kakšna etika je to? Ali se razločuje od ruskega postopanja?
In vzgoja naše mladine?
Newyorški Sun je pre/d dnevi opozoril na silno pomnožene izdatke za javne šole, za "vzgojo", a opozoril je tudi, da so se izdatki za redarstvo, policijo in javne kaznilnice pomnožili še v veliko višji meri. Časopis meni, da mora biti nekaj gnilega, ako se izdajajo velike svote za "vzgojo", še večje svote se morajo pa izdajati za policijo in za ječe. Vzgoja naj bi povišala moralo, morala gre pa navzdol, in mora policija naprej držati roko iztegnjeno, in oči noč in dan odprte. Kako to? Enostavno. Amerika ima — vladno moralo, moralo brez Boga, vzgojo v javnih šolah, kjer je enako, kakor v Rusiji, Bog izključen, in kjer se vera smatra za tako nepotrebno robo kakor ob poletju površnik.
Entered as second class matter November 10. 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.___
J. M. Trunk:
Vladna morala
Kaka vlada more marsikaj storiti in doseči. Od prote-stantovske strani, ki se peča z raznimi brošurami, se iz Man-žurije poroča, da ruski ujetniki radi sprejemajo vse razne knjige, ki se jim ponudijo, odločno pa odklanjajo ruski prevod evangelijev in pri odklonitvi dajo duška zadovoljne ogorčenosti, da so se končno v Rusiji iznebili Boga.
Treba je pri tem pripomniti, da so to ruski vojaki, ki so prišli iz šole ruske rdeče armade, katero imajo komunisti popolnoma pod svojim vplivom in jo negujejo kot punčico očesa, ker v armadi je vsa njih zunanja moč. Ko odstranjujejo vero, Boga, so ga odstranili v rdeči armadi, kakor kaže navedeni dogodek. V drugih slojih bo stvar malo drugačna glede Boga in vere, ako ti sloji niso neposredno pod pritiskom vladne sile. Polagoma pa se le more ta vladna sila raztegniti tudi na druge sloje, toraj nad vse prebivalstvo, nad vso Rusijo.
Recimo, da pride do tega prej ali slej. Kako bo v tem slučaju z ljudsko moralo? Brez morale, ali vsaj etike, niti boljševiki ne bodo shajali, in n. pr. glede kraje, goljufije, poneverbe so celo vrlo strogi, in silno strogi, če zasačijo tako nemoralno robo pri kakih osovraženih buržoajih. Glave kar padajo in puške kar pokajo, in na ta način hočejo komunisti pokazati, da jim je stroga morala zelo pri srcu.
Komunisti toraj hočejo moralo, ljudsko moralo, etiko, in se trkajo na prsa, da bodo prav oni moralo in etiko potom o-rnike in znanstva spravili na vrhunec, do najvišje popolnosti.
Ker oficielna Rusija ne pozna nobenega Boga, je tudi morala brez Boga, golo vladna, laična, zaukazana, odrejena, dekretirana, vpeljana potom zakona, dekretov ali ukazov po starem ruskem uzorcu. Delavec ne sme sabotirati, krasti orodja, goljufati pri času; trgovec ne sme verižiti, odirati, se dati pokupiti, uradnik . . ., itd. ,itd. Kdor se ne ravna po dekretu, ukazu . . . nima morale, etike, tega prime vladna roka in ga neusmiljeno kaznuje. Ta vladna morala seže toraj tako daleč, kakor vladna roka, in morala mora biti tam, kjer so vladne oči. Čez te meje vladnih rok in vladnih oči. ni morale, in je ne more biti, namreč take vladne morale.
Kako bo šlo v Rusiji pri morali potom zakona, dekreta, pri morali in etiki brez Boga, brez vere? Kako bo šlo? Vprašanje je na mestu in najmanj zanimivo, pa je odgovor lahak, namreč, da s to vladno moralo ne pojde ali pojde kakor z vozom, ki tudi nazaj gre, dasi pač le nazaj. Ni treba nikomur naravnost čakati, da bi videl, kako pojde v Rusiji s to moralo brez Boga, zgodovina vsakega lahko pouči, da še nikoli ni •šlo, nikjer ni šlo, in zato tudi v Rusiji ne pojde, ker mora morala seči malo dalje, ne samole do mej, kamor seže vladna roka ali vladno oko.
Sicer pa glede vladne morale in etike ni treba nam ravno špegati v Rusijo, da bi videli, kako bo s tako moralo. Imamo glede take morale uzorec prav pred očmi, že zdaj, da ni treba čakati, in ta uzorec je naša slavna amerikanska linija. Ni treba ti ogorčenosti, da se dela naši Ameriki taka insinua-cija. V Ameriki je pač vse mogoče, in zato je bila mogoča tudi — vladna morala in niti na kake boljšeje ni bilo treba čakati, ker "America first" velja tudi glede te brezbožne robe.
Razlika med Rusijo in amerikansko Unijo glede morale je le ta, da Rusija pozna le vladno moralo, skuša vsako drugo

GLEDE RADIO - KONCERTOV JUGOSLOV. GLASBE.
New York, N. Y.
Prijavljena je bila serija jugoslovanskih koncertov na radiu iz newyorske postaje WABC, prirejenih v glavnem od kvarteta "Jadran". Prvi koncert s slovenskim programom se je tudi priredil, in koncert s hrvatskim programom je bil že označen, kakor tudi nadaljna serija. 1. septembra pa sta se glavni postaji takozvanega Columbia Broadcasting System razšli in WABC je prevzela ves ko-mercijalni program postaje WOR, vsled česar je nepričakovano program WABC postal tako prenatrpan, da se je moralo začasno, izpustiti vse razun kontraktualno pogojenih trgovskih in reklamskih programov. Kvartetu Jadran pa je bilo rečeno, naj bodi pripravljen nadaljevati serijo, čim program to dovoli.
Toliko v odgovor na razna vprašanja ljudi, ki so bili razočarani, ker niso slišali naznanjenih koncertov. Čim se bodo v bodočnosti koncerti nadaljevali, bo stvar naznanjena v časopisih. Izpustitev zadnjega koncerta je bila odrejena prekasno, da bi bilo časa obvestiti občinstvo.
Ivan Mladineo.
-o-
TO IN ONO IZ BARBER-TONA.
Barberton, O.
Poštar našega mesta naznanja, da od 1. oktobra naprej se bo v prvi vrsti vpoštevalo le tiste naslove na pismih, časopisih in na drugem, kateri nosijo nove hišne številke in nova imena ulic, druge, noseče stare naslove pa šele potem, ko se ono z novimi naslovi odnese po hišah. Tudi tisti deli predmestja, kateri so bili a-nektirani pred kratkim, dobe nova imena ulic in cest in nove hišne številke.
Mestni oddelek za vodo je pred par dnevi raznesel po hišah vseh odjemalcev karte, na katerih so tiskane cene za vodo. Cene so iste kot prej, le da je bolj podrobno pojasnjeno, kako mesto računa za vodo.
Tukajšnje slov. dram. društvo "Slovenija" priredi dne 13. oktobra zvečer točno ob 7. uri igro "Sin". Igra je zelo zanipiiva in se rojaki vabijo, da se te igre udeleže. Dobiček od te igre se bo porabil za izboljšanje odra in igralnih priprav. Prireditev bo v dvorani društva Domovina.
Društvo Domovina priredi slavnost 26. oktobra zvečer v svoji dvorani. Slavilo bo desetletnico otvoritve svoje dvorane.
Družini Anton Rozman v Snydertown je umrla hčerka, stara 6 let. Užgala se ji je obleka pri ognju, katerega so kurili otroci na ulici. Družini naše sožalje.
Šola za amerikanizacijo se je zopet odprla v Central High School 2. oktobra. Šola bo dvakrat na teden zvečer od 7. ure do 9., v torek in četrtek. To se bo ponavljalo dvanajst tednov.
Veliko vrišča in trušča je bilo tukaj okoli, ko se je izvedelo, da je država dala dovoljenje vrtati za olje in plin na državni zemlji okoli Portage Lakes (jezer) in pri kanalu (Ohio kanal). Ta jezera, katerih je čez en ducat, so prava krasota in ponos tukajšnjega dela države Ohio. Nahajajo se okoli šest milj jugo-vzhodno od Barbertona in ravno tako daleč južno od mesta Akron. Vse je protestiralo in rotilo guvernerja, da naj dovoljenje prekliče. Guverner se je upiral. Ne morem, je rekel. Pogodba je postavna in pravilno odobrena. Skrbelo se bo, da se voda v jezerih ne bo onesnažila od olja in slane vode in ne pomorila ribe tam. Moraš pre-
klicati! — so vpili časopisi z velikimi črkami na prvi strani. Ako ti nočeš, bo pa kdo drugi namesto tebe. Žugalo se mu je s politično smrtjo in ga imenovalo one term governor. Od povsod so prihajali, da pomagajo pri boju. Iz Chicage, in celo iz daljne Floride. Posebno je bila aktivna v boju Izaak Walton League. Pri državi so se zvijali, odgovarjali, pomirjevali in hoteli napraviti kompromis. Nobenega kompromisa nočemo! je vse kričalo. Kaj je več, ali par ušivih dolarjev, ki jih bi država dobila, ali pa krasota naših jezer in naše okolice. Deputaci-ja za deputacijo je hodila v Columbus in tudi poslanci so se kar kosali, da pomagajo. Pa so se udali pri državi in vrtanja ne bo blizu voda in ne na državni zemlji. Tukaj se je posebno jasno pokazalo, kaj premore skupen, organiziran nastop ljudi. Naša okolica je posebno bogata na skladih soli, naravnega plina in tudi olja, pravijo, da je dosti.
Anton Okolish.
NASI LJUDJE.
Indianapolis, Ind.
V nedeljo, dne 29. septembra, smo imeli priliko prvič slišati našega novega pevca, tenorista, sina slovenskih staršev, Mr. Marijana Šabeca, kateri, je priredil njegov prvi koncert v tukajšni šolski dvorani s prav povoljnim uspehom.
ZAHVALA.
New York, N. Y.
Dragi ameriški Slovenci:—
Pred .odhodom v domovino čutim svojo dolžnost, da se Vam iz dna srca zahvalim za vso Vašo pomoč, katero ste mi izkazali tekom mojega bivanja v Združenih državah in za vso velikodušno gostoljubnost, s katero ste me sprejeli.
Posebno zahvalo izrekam vsemu časopisju, ki mi je šlo vedno in povsod v vsakem o-ziru na roko, nadalje vsem organizacijam, ki so blagovolile aranžirati moje koncerte, kakor tudi vsakemu posamezniku, ki mi je pomagal, bodisi glede koncertov ali na kak drug način. Vseh imen žalibog ne morem navesti,- v.zelo bi preveč prostora, toda spominjal se bom vedno vseh in vsem sem globoko hvaležen.
Dragi rojaki, sprejeli ste me res s tako odkritostjo in prisrčnostjo, da ne morem najti pravih besed, s katerimi bi izrazil to, kar čutim v srcu. Počutil s.em se med Vami tako domače, da se mi zdi, kot da bi odhajal od doma — domov.
Povedal bom stari domovini, da živijo onkraj morja bratje in sestre,"ki jim še vedno klije v srcu močna ljubezen do naše mile Slovenije.
Krepko Vam stisnem roko v slovo — dragi Slovenci — in solze hvaležnosti do Vas naj boder znak, kako silno Vas ljubim in kako globoko Vas spoštujem. Še enkrat — tisočera hvala!
V nadi, da se še kedaj vidimo, pošiljam najudaneje pozdrave vsem rojakom širom te velike dežele, ves Vaš
Anton Šubelj,
operni in koncertni' pevec.
New York, 3. oktobra 1929.
Mr. Marijan Šabec.
Marijan Šabec je takoj pri njegovem prvem nastopu po-
Mladi Šabec je pohajal v slovensko farno šolo sv. Jožefa. Že takrat je pokazal, da je zelo nadarjen v petju in je pel pri cerkvenem in šolskem zboru. Večkrat ga je častita sestra pozvala, da je moral peti solo v razredu, da so ga še drugi slišali. Gimnazijo je dovršil v starem kraju in tudi 2 leti univerze, nakar se je povrnil k svojim staršem v Indianapolis. Petja se je učil v Indianapoli-su pri Mr. Franklinu Taylor in Mr. Edward Nell of Metropolitan School of Music, kjer so najboljši učitelji za petje in glasbo. Mrs. Flora J. Carson, Amerikanka, se je zelo zanimala za njegov glas in mu je dala denarno podporo, da je mogel potovati v Milan, Italija, kjer se je izpopolnjeval zadnje dve leti v glasbi in petju. Mr. Šabec obvladuje šest različnih jezikov popolnoma in zna tudi peti v ruskem in deloma v francoskem jeziku.
Mr. Šabec namerava prirediti še več koncertov po drugih naselbinah, želi nastopiti
kazal, da ima prav prijeten glas in je svoj program iz-.v Jolietu, Chicagi in drugod.
vrstno izpeljal brez vsake napake. Pel je v petih jezikih. Le slovenske pesmi so bile nekoliko kratke. Udeleženci koncerta bi bili seveda radi poslušali, pa sevejda prvič ni mogoče zahtevati, da bi bilo vse tako popolno.
Pevec Marijan Šgbec je bil rojen v starem kraju. Njegovi starši so doma blizu Št. Petra, okraj Postojna na Notranjskem. V Ameriko je prišla družina Šabec najprvo v.Jo-liet, 111., kjer se je nastanila.
Želeti bi bilo, da bi mu šli rojaki na-roko, da tako pokaže svojo umetnost.
Mr. Šabec se iskreno zahvaljuje vsem onim, ki so posetili njegov prvi koncert in vsem onim, ki so na en ali drugi način pripomogli do tolikega u-speha. Vidimo, kako se Slovenci v Indianapolisu zanimajo za naprednost in kulturo svojega naroda. Le tako naprej !
Pozdrav vsem A. S.!
čitateljem J. G.
BARBERTONSKE NOVICE.
Barberton, O.
Tukajšnje dramatično društvo "Slovenija" priredi dne 13. oktobra točno ob 7. uri zvečer v dvorani društva Domovina na 14. cesti krasno dramo v štirih dejanjih, "Sin".
Uljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Barbertona, Kenmore, Akrona, in iz drugih bližnjih naselbin, da pose-tite to krasno predstavo v o-bilnem številu. Ker je igra precej obširna, se prosi cenjeno občinstvo, da zased« sedeže ob pravem času. Slišali bote tudi naše domače . pevce; vem, da bodo zopet prišli na dan z lepimi pesmimi.
Denar, ki ga imamo v blagajni, in ako nam bo sedaj kaj ostalo od igre, ga uporabimo za. izboljšanje odra, kar gotovo bo v korist vsem rojakom v Barbertonu. Sedaj, ako se hoče kaka boljša igra prirediti, gotovo se morajo igralci truditi, da znesejo vse skupaj. In ravno zato so člani dramatičnega društva sklenili, da se kupi potrebne stvari za prirejati igre in bodo na razpolago vsaki stranki, ne oziraje se, ali je cerkvena ali druga. Naš dram. klub je na nepristranski podlagi in je pripravljen pomagati z vsem, za kar ga rojaki potrebujejo.
Toraj na svidenje v nedeljo,
13. oktobra ob 7. zvečer \ dvorani društva Domovina.
(Ogl.) Ljubitelj drame.
BANOVČEV KONCERT V DETROITU.
V nedeljo dn& 13. oktobra priredi tenorist Banovec svoj koncert v Detroitu, Mich. Spored koncerta bo: Tiha luna. — Poj dem na prejo. — Nocoj je lep večer. — Dete zatisni pre-mile oči. — Metuljček. — A-drija iz Marde. — Arija iz Rigoletta. — Odmor. — Po odmoru: — Sem fantič iz zelenega Štajerja. — Gor čez jezero. — Je prav luštno po leti. — Ko so fantje proti vasi šli. — Bratci veseli vsi. — Pa moje ženske glas. — Pod o-kence pridem. — Potrkan ples. — Lahko noč.
PLINSKI GORILNIK NA PO-'	SODO.
Nov plinski gorilnik je The Peoples Gas Light and Coke Co. postavila na trg. Je to nova izn-ajdba, in da občinstvo z njo seznani, ga daje kompa-nija proti . mali mesečni odškodnini na posodo in ga sama vdela v "furftace," ki ga imate zdaj. Zaradi svoje nizke cene in ker se je izkazal kot zelo uporaben, je postal gorilnik splošno priljubljen. Čitajte o-glas v današnji številki.
MILIJONSKI PONAREJEVALEC
DOLARJEV
Zloglasni ponarejevalec bankovcev Douglas Charlein, ki je v začetku tega stoletja dal obilo opravka policijskim oblastem vsega sveta, je te dni po triindvajsetletnem zaporu umrl v newyorski ječi Sing Sing, Douglas Charlein je spadal med najbolj zagonetne pojave človeške zgodovine. — Pred očmi postave je z velikim uspehom izvrševal svojo obrt. Milijoni dolarjev iz njegove delavnice so neovirano kurzi-rali po vseh bankah sveta. In kdo ve, za koliko milijonov dolarjev bankovcev bi še izdelal, če ne bi zavraten slučaj napravil konec njegovemu početju. Po neprevidnosti Char-leina je nastal v njeg ovem stanovanju požar, ki se jo v.
veliko hitrostjo razširil po vseh sobah. Pri gašenju je pa prišla na dan dobro prikrivana skrivnost. V neseni skrivnem kabinetu so našli ne samo popolne priprave za izdelovanje bankovcev, ampak tudi na stotine svežnjev deset- in dvajset dolarskih bankovcev, ki so v ognjavarni blagajni čakali, da jih bo spravil v promet.
Čeprav je ta zločinec razpolagal z ogromnimi denarnimi sredstvi, je vendar živel"čisto skromno. Nobeden njegovih znancev ne bi mislil, da tiči v tem možu, ki je imel tako nedolžen obraz, zločinec. Vsako jutro je šel po svojih opravkih, zvečer se je pa vrnil domov in ostal v stanovanju do naslednjega jutra. Sostanoval-
cem je pravil, da se peča s krošnjarstvom, kar je bilo tem bolj umljivo in verjetno, ^kor je vsako jutro zapustil svoje stanovanje z lesenim kovčkom v roki. V resnici pa je imel .v kovčku ponarejene bankovce, ki jih je v kakem predkraju Philadelphije izročil svojim zaupnikom, da jih razpeča-vajo.
Douglas Charlein je svojim pomagačem brezpogojno zau-ipal. Iz najrazličnejših zločinskih družb, deloma iz New Yorka, deloma iz Chicage, je vzel te ljudi in jih najel za svoje namene. Pa tudi v bankah je imel syoje zaveznike. "Bank of Germany" v New Yorku se še spominja slučaja, ki je v začetku tega stoletja povzročil v Ameriki upravičeno pozornost.
Nekega dne se je v ravna-teljskih prostorih banke pojavil starejši gospod in prosil, da
'bi mu otvorili konto. Ker je takoj predložil v gotovini 50 tisoč dolarjev, so mu takoj ustregli, ne da bi se o njem kaj informirali. Vsoto so izročili blagajniku, vlagatelju pa čekovno knjižico in zdelo se je, da je vse v najlepšem redu. Nekaj dni pozneje je gospod spet prišel. Topot se je pa o-brnil takoj do blagajnika in zahteval izplačilo 40,000 dolarjev, češ, da se mu ntidi prilika, da poceni kupi neko posestvo. Blagajnik mu je zahtevano vsoto izplačal, nakar se je gospod poslovil. Še isti večer sta se v nekem skromnem lokalu v Long Islandu se-ala dva gospoda, katerih ne bi zopet spoznal, kdor ju je videl dopoldne v banki. Bila sta stari gospod in* blagajnik. Ne-opaženo je prvi izročil drugemu zavitek, v katerem je bilo 8000 dolarjev. Po aretaciji Charleina se je izkazalo, da
je bila ta vsota nagrada blagajniku, ki je kot zaupnik ponarejevalca izplačal 40,000 dolarjev v pravih bankovcih. Bankovci v znesku 50,000 dolarjev, ki jih je stari gospod vložil v banko, so bili vsi ponarejeni.
Douglas Charlein pa se ni pečal samo s ponarejanjem bankovcev. Bil je tudi v zločinskem svetu vplivna osebnost. Seveda vedno pod drugo masko. Njegovega pravega o-braza do aretacije niso poznali. Pri njem so našli celo zalogo brad, lasulj in barv. Charlein je bil brez dvoma najbolj nezaupljiv zločinec, kar jih je rodila Amerika. Čeprav je bil velik podpornik zločincev in je za izvršitev kakega zločina, ki je obetal mnogo uspeha, izdal velikanske vsote, vendar je te ljudi sovražil. Zato je umljivo, da je tudi svoje najbolj zveste
pomagače dal ustreliti, če so pokazali le najmanjši odpor proti njegovim poveljem.
Več kot petnajst težkih zločincev je bilo pod vodstvom in s pomočjo kapitala Charleina osvobojenih iz zaporov in ječ. Nekega dne je prišla k Charlei-nu mlada deklica in ga prosila, naj pomaga njenemu zaročencu, ki sedi radi umora v preiskovalnem zaporu, iz joče. Charlein je obljubil tistim, ki bodo to izvršili, tisoč dolarjev nagrade in je sam napravil dovršen načrt, ki se je čez dva dni posrečil.
Dve loti 1)0 usodnem požaru v njegovem stanovanju je bil Charlein aretiran. Pri policijskem ravnateljstvu v Philadol-phiji se je nabralo med tem vse polno ovadb iz vsega sveta, da so v prometu mojstrsko izdelani falzifikati deset- in* dvajsetdolarskih bankovcev. Čeprav so ime in popis zločin-
ca poznali in policijske centrale vseh dežel o tem obvestili, vendar mu niso mogli do živega. Zopet je moral poseči vmes slučaj. Ko je Charlein pri mehikanskem konzulu prosil za potni list, se je odkrila desna polovica njegove brade. Takoj so ga aretirali. Po popisu philadelphijske. policije so ugotovili, da je Douglas Charlein, nakar so ga izročili Združenim državam. Po večmesečnem zasliševanju in dokazovanju je Charlein priznal svojo krivdo. Dne 26. januarja 1906 je bil obsojen na dosmrtno ječo.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
V NAJEM
2 stanovanji, vsako s 3 sobami. Plin, elektrika; zelo nizka cena. 1801 So. Racine Avenue Chicago.	(2913)
Sreda 9. oktobra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3

Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLO.
ŠNOSLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Faidiga,, 319 W. 2nd St., Leadville, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
1.	nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grura, 4949 Washington St, Denver, Colo.
POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radcvich, Box 43, Midvale, Utah.
1.	porotDik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O.
2.	porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, III.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V. ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
^q^Q^^^>0^>O<><><K><>O<>OOO<>OO<>O<>OO<>OOO<>OO<>OO<)OOOOOOOOOOOOO<>
ZAPISNIK
VIII REDNE* KONVENCIJE ZAP. SLOV. ZVEZE, VRŠEČE SE V LEADVILLE, COLO., OD 19. DO 23. AVGUSTA 1929.
Br, Matt. Kochevar nato po-'kar pa hvala Bogu pri Z. S. Z.'sporazumno za večjo in moč-roča, da je treba za popravo'tega ni. To vidimo zlasti pri'nejso Z. S. Z. Zavest, da smo našega čarterja in konstitucije Glasilu, kamor članstvo precej ] pomagali zidati v tem terminu
sprejeti zato potrebno resolucijo, nakar isto tudi priporoča. Ob enem priporoča, da bi bilo jako umestno, da se da te resolucije toliko tiskati,'da bi en istis iste dobil"vsak delegat in gl. odbornik.
Predlagano in podpirano, da se da 50 istisov te resolucije tiskati. Predlog sprejet.
Zatem sledi čitanje brzoja-vov in pisem, in sicer od "Ame-rikanskega Slovenca" kot glasilo Z. S, Z. Chicago, 111. Orl društva Grintovec št. 21. Z. S. Z. Ely, Minn. Od društva Sv. Ciril in Metoda št. 33. Chicago, 111. In od društva Sv. Janez Nepomuk št. 11. Rockvale, Co.
10.	To društvo je tudi poslalo smodke za delegate in chewing gum za delegatinje. Zbornica vzame darilo društva št.
11.	z hvaležnostjo na znanje.
Pošiljateljem brzojavov pisem in daril se zakliče trikrat slava. Zatem predsednik zaključi tretjo sejo od 12 uri o-poludne.
Anton Kochevar, konvenčni predsednik.
John Germ, konvenčni zapisnikar. •
John Mutz, pomožni zapisnikar.
(Dalje).
stranke pravočasno obveščene!, po gl. tajniku, da bo potem lahko iztirjale omenjeno svoto od dediča.
Predlagano in podpirano, da se poročilo kon. porotnega [odbora o tej zadevi sprejme Predlagano in podpirano, da (kot čitano. Predlog sprejet, mora biti glasovanje javno.' Za tem pride na dnevni red Predlog sprejet z večino. Za-) Afera Joseph Videtifh-a kot
Med gl. predsednikom delegati -in obtoženima se vname živahna in precej ostra debata. Po daljši debati sklene zbornica, da naj gre poročilo konvenčnega porotnega odbora na glasovanje.
tem se vrši glasovanje, ki je izpadlo, kakor slecli:
Da se poročilo porotnega odbora sprejme je bilo oddanih 16. glasov.
Da se poročilo, porotnega odbora ne sprejme je bilo oddanih 27. glasov. 9 delegatov se je glasovanja vzdržalo, bili so nevtralni.
Torej zbornica je sklenila, da brata Frank Okoren in A-dolph Anzichek ostaneta na konvenciji kot delegata društva sv. Martina št. 1.
Brata Anzichek in Okoren se zbornici lepo zahvsiita. Zatem pofoča zapisnikar
bivšega blagajnika Z. S. Z. Ker je ta afera še vedno na sodniji, in ker jo je nemogoče rešiti pri tej konvenciji, zato priporoča konvenčni porotni odbor, da se ta zadeva izroči gl. izvrševalnemu in nadzornemu odboru, da jo reši čim prej mogoče. Predlagano in podpirano, da se poročilo sprejme kot čitano. Predlog sprejet. O tej aferi, da bolj obširno poročilo še predsednik nadzornega odbora.
Konvenčni porotni odbor nato poroča zadevo Rosie Pugel članice št. 16. Katera se je pritožila, da ji je bila odtrgana
kon. porotnega odbora zadevo' bolniška podpora, v znesku
John Janezich-a člana društva sv. Martina št. 1. Denver, Colo. Ta član zahteva dve operaciji, ki .so se vršile ob enem in istem času. Zato konvenčni porotni odbor potrjuje sklep gl. izvrševalriega odbora.
Frank Boitz, predsednik.
Leo Jurjovec, zapisnikar.
ODBORNIKI: Peter Blatnik, John Mramor, Frank Strginar.
Predlagano in podpirano, da se poročilo porotnega odbora sprejme kot čitano.
Konvenčni porotni odbor nadalje poroča zadevo umrlega člana Joe Jezik, člana društva Planinski bratje št. 5. Leadville, Colo. Ker v tej zadevi zahtevajo dolžniki pokojnika svojo svdte denarja nazaj, in sicer Frank Levstik iz Pueblo, Colo, zahteva svoto $65.00. Katero svoto mu je po dokazilu zaprisežene izjave dolgoval pokojni član Joe Jezik. In ki je umrl leta 1925. Ravno tako zahteva svoto $67.00 Mrs. Franca Žugel iz Leadville, Colorado.
Zato je konvenčni porotni odbor sklenil, da gll tajnik po preteku šest let po smrti pokojnega Joe Jezik, razglasi objavo v slovenskih listih, in a-ko bo mogoče najti dediča, kateri se še dosodaj ni oglasil. Ako se dedič ne, priglasi v šestih letih, po smrti pokojnika, potem naj gl. tajnik izplača svoto $65.00 Frank Levstiku, in $67.00 Mr. Frančiški Žugel. Ako se pa dedič priglasi prej, potem bodo pa vse prizadete
$30.00. Konvenčni porotni odbor sklene, da ker se ni članica ravnala po pravilih, še strinja z odločbo gl. odbora, ter se ji ta svota ne plača*.
Predlagano in podpirano, da se poročilo konvenčnega porotnega odbora o tej zadevi sprljme kot čitano.
Prošnja od članice Josephine Gačnik, od društva št. 4. Midwale, Utah. Konvenčni porotni odbor sklene, da se članici plača svota $16.00. Zaostale bolniške podpore, katero je deležna potom pravil člen 30. točka 7. Ob enem se pa priporoča tej konvenciji, da spremeni in popravi to točko pravil v toliko, da se bo slovensko besedilo vjemalo z angleškim.
Predlagano in podpirano, da se poročilo sprejme' kot čitano. Predlog sprejet.
Glede posmrtnine Mire O-rel, članice ml. oddelka društva Cleveland, št. 23. Je porotni odbor sklenil, da na podlagi pravil točka 17. stran 90. dediči pokojne Mire Orel, ni-■o deležni do posmrtnine, ampak samo do 50 odstot. povrnitve plačanih asesmentov. Kar je bilo tudi izvršeno. Porotni odbor v tem oziru hoče, da se ta zadeva reši v polne* zadovoljstvo društva, zveze, in. sobrata Orel kot dediča.
Porotni odbor je sklenil, da se za pokojno Miro Orel, plača njenim dedičem polovična posmrtnimi, in sicor v znesku
$225.00.
Predlagano in podpirano, da se poročilo konvenčnega porotnega odbora o tej zadevi sprejme. Predlog sprejet.
ČETRTA SEJA DNE 20. AVGUSTA 1929. POPOLDNE.
Predsednik otvori sejo točno ob eni uri popoldne. Čita-jo se imena gl. odbornikov in delegatov, navzoči so vsi, ra-zun predsednika nadzornega odbora, ki se je oprostil za nekaj časa. Z dnevnim redom se gre naprej.
Na dnevni red pride Glasilo. Gl. tajnik čita zatem razne ponudbe, od različnih listov, kakor OBZOR PUBLISHING CO. MILWAUKEEE, ^TS. SLOVENIC PUBLISHING CO. NEW YORK, -> AMERICAN HOME PUBLISHING CO. CLEVELAND, OHIO in od sedanjega glasila AMERIKANSKI SLOVENC. Nadalje tudi od Mr. Martin Kochevar-ja, iz Pueblo, Colo. Ta slednji poroča da se snuje v Pueblo, Colo, sedaj organizacija, ki i-ma namen ustanoviti novi slovenski list na zapadu. Zato priporoča konvenciji, da naredi taka pravila, da bo imel gl. odbor pravico premeniti glasilo, kar pomeni, da bi si gl. odbor lahko nabavil novi list, ki bo morebiti pričel izhajati v Pueblu, Colo. To je, ako bi glavni' odbor uvidel, da bi bila taka prememba glasila v finančno in gmotno korist Zveze.
Priporočilo v pismu se vzame' na znanje.
Zatem se čita poročilo Glasila Z. S. Z., ki se glasi kakor sledi:
12. avgusta, 1929.
Slavna konvencija Zapadne Slovanske Zveze!
Spoštovani glav. uradniki (ce), cenjeni sobratje delegat-je in sestre ddegatinje!
živahno dopisuje, a to v tolerantnem duhu. Naj bi ta duh v njenih vrstah živel še dalje in Zveza bo na tej podlagi naprej in naprej napredovala.
Zapadna Slovanska Zveza ima sedaj za svoje uradno Glasilo list "Amerikanski Slovenec" in sicer sredino številko v tednu. "Amerikanski Slovenec" izhaja dnevno v 7708 izvodih, to je vsak dan, razun nedelj in pondeljkov. Vsako sredo, katero številko prejema članstvo Zapadne Slovanske Zveze, izide list v 8900 izvodih. Nekaj sto članov dobiva dnevnik. Zlasti, kjer je v družini več članov, damo za vsakega člana kredit, kar plača nam Zveza zanj za Glasilo in potem le doplača kolikor pride za dnevnik in družina prejema dnevnik. Nekaj družin, ki ima svoje sinove in hčere pri Zvezi, to je da je od ene družine 6 ali 7 članov, par je takih, dobivajo dnevnik v zameno za glasila čisto zastonj. Vidimo, da jim to prav ugaja in so zadovoljni.
Važno za Zapadno Slovansko Zvezo pri njenem sedanjem Glasilu je to le dejstvo, da vsako številko njenega Glasila, ki izide vsako sredo bere okrog 6500 ljudi naročnikov Am. Slovenca, ki niso člani Z. S. Z. Torej dela med temi naročniki A. S. sredina številka, ki je Vaše Glasilo reklamo za našo organizacijo Z S. Z. Take ugodnosti nima sedaj nobeno drugo Glasilo katerekoli slovenske organizacije v Ameriki. Druga glasila prejema le članstvo, nečlani pa ne in tisti, ki niso člani ne vedo za njihovo reklamo. To dejstvo je zelo važno in smo prepričani, da u-videvate v tem veliko korist. Prepričani smo, da je v zadnjih letih ravno to veliko pripomoglo h tako lepemu napredku naše slavne Z. S. Z. Oglaševanje in reklama je ona sila, ki vodi prospeh ustanov in podjetij naprej.
Obenem imate Vaše sedanje Glasilo tudi zelo poceni. Šest cehtov na mesec, kaj je to? Da povemo popravici je to cena, katera samo pokriva to kar stane. Kadar je v mesecu pet sred, to je vsake tri mesece, takrat se težko pokrije, ker dati je treba pet številk. Mi tega ne omenjamo radi tega, da govorimo kako poceni je, ampak zato, da vidite, da ima Zveza res uplivni list za Glasilo, pri tem pa tudi resnično poceni, kar je Zvezi v gospodarsko korist. Ako se ne motimo, ste imeli pred tem glasilom, za Glasilo list, ki ga je članstvo dobivalo samo enkrat na mesec, plačevali pa ste zanj po 5c. na mesec. Zdaj plačate samo lc. več, dobite ga pa vsak teden. Ker je urednik sam tudi član Z. S. Z. ga naravnost veseli, da more nuditi Z. S. Z Glasilo za tako ceno
tudi mi Z. S. Z. bo nam vedno prijetna
V nadi, da bo slavna konvencija Z. S. Z. začrtala na sedanjem zasedanju nove še boljše smernice ugledni in slavni Zapadni Slovanski Zvezi, da bo Z. S. Z. rasti a in pro-cvitala v korist in ponos našega naroda v tej zemlji, ostajam
z udanimi bratskimi pozdravi
John Jerich,
Urednik Glasila Z. S. Z.
Br. gl. tajnik nato poroča da to so vs,e ponudbe, za Glasilo Z. S. Z: In iz med vseh ponudb je ponudba od "Amerik kanskega Slovenca" najcenejša.
Nato se vname daljša debata o Glasilu. Eni delegatje so bili za en list, drugi zopet za drugega, in tretji za vstanovi-tev lastnega glasila, večina je pa bila da ostane "Amerikanski Slovenec" še glasilo Z. S. Z. Po daljši debati je bil stavljen predlog in podpiran od več strani da ostane Glasilo Z. S. Z. še nadalje Amerikanski Slovenec, z dodatkom da ima glavni odbor polno moč in pravico, da Glasilo lahko izpre-meni ako vidi da bi bila taka izprememba v finančno in splošno, korist Z. S. Z.
Predlog je bil sprejet z nad dvetretjinsko večino.
Br. gl. tajnik zatem čita,. neko pismo od članov društva št. 16. Pismo je nosilo podpis treh članov, omenjenega društva in sicer Joe Mencina, John Petka in Frank Javornika. Pismo je bilo jako žaljive vsebine. In delegacija iz Pueblo se je zgražala nad tem pismom. Predlagano in podpirano ter soglasno sprejeto, da se to žaljivo pismo vrže v koš.
Zatem pridejo na dnevni red pravila.
Predlagano in podpirano, da se čita pravila točko za točko, in da delegacija pazi in kjer želijo izpremembe ali dodatkov, da se bo isto, pravočasno storilo. Predlog soglasno sprejet.
s poslovanjem v Kanadi. O tem tudi poroča br. Germ navaja težkoče ene in druge slovenske organizacije ki jih i-ma s poslovanjem v Kanadi. Priporoča, da se razširjenje 'delokroga na Kanado za sedaj še opusti.
Br. gl. tajnik Jeršin in ravno tako tudi sobrat predsed-' nik nadzornega odbora priporočata, da Z. S. Z. razširi svoj delokrog tudi na Kanado jr tam naj se pa prične poslovati šele takrat, ko ne bodo vec take težkoče. Nakar je bi stavljen predlog, ki se glasi Zapadna Slovanska Zveza posluje po vseh Združenih Državah ameriških in v Kanadi. Predlog je bil podpiran in sprejet z nad dvetretjinsko večino.
Člen 4. točka tri se poprav: slovnično.
Člen 5. točka 1 Predlagane in podpirano, da se ta točk£ premeni v toliko da se voli L Članov v porotni odbor namesto 3.
Člen 5. točka 1 se črta sledeči stavek. "Potom splošnega glasovanja."
Člen 5. točka 3. Naj se glasi. "Glavni odborniki prevzamejo svoja mesta pri prvi seji meseca januarja po kon venci ji.
Člen 6. točka 1 ostane pc starem.
Člen 6. točka 2 se črta, tei se jo nadomesti z novo točko ki se glasi:
"Ako kak uradnik zapazi kake nerednosti v uradu svojega souradnika, ali odborni ka Zveze, mora zadevo takoj naznaniti gl. predsedniku Zveze, kateri mora takoj uvesti preiskavo. Ako se dokaže, da je obtoženi odbornik v resnic: kriv, mu ima gl. izvrševalni in nadzorni odbor pravico od vzeti urad in postaviti namest nika. V slučaju poneverbe Zve-zinega ali pa društvenega premoženja, se mora zadovo takoj naznaniti Surety Bond Co.
(Dalje prih.) IIIIWIIIWIWIlllBllllWIIIWIIIIBilllllllMliaillllBillllMp
Dopisi lokalnih društev
ittuiiniiiBtuii
Kar se tiče za naprej, pripravljeni Vam nuditi
Doba štirih let je minula in -'Amerikanski Slovenec" zopet ste se .zbrali skupaj predstavniki članstva slavne Zapadne Slovanske Zveze, da pregledate poslovanje, uvede-te nove zaključke in odredbe, ki jih zahteva tudi pri naši organizaciji tok časa in razmere, v katerih se nahajamo.
Zapadn a Slovanska Zveza je od svoje zadnje konvencije do danes lepo napredovala. Kredit gre njenemu vodstvu, kredit gre članstvu, ki tako navdušeno dela, da je poveča« lo vrste, domalega podvojilo vrste Zapadne Slovanske Zveze.
Najčastnejše * spričevalo za Zapadno Slovansko Zvezo je pa tudi to, da vlada v njenih vrstah tako vzorno bratstvo, sporazum in zastopstvo. V tem oziru lahko rečemo, da pred-njači Z. S. Z. pred vsemi drugimi organizacijami, kajti več ali manj so z gotovimi boji prizadete vse druge organizacije,
smo list za
staro ceno to je 6. na mesec od člana, pod istimi pogoji kot dosedaj. Izjema bi prišla vpo-štev le v takem slučaju, ako bi n. pr. poskočila cena v papirju, ali bi se dvignile tiskarske plače in drugi obratni stroški, ki bi efektirali podjetje, v takem slučaju bomo pa seveda podali dokaze glavnemu odboru Z. S. Z. in ako bodo tehtni jih bo previdni glav. odbor gotovo uvaževal. To je samo v slučaju, drugače pa ostane cena kakor dosedaj, to je 6c. na mesec od člana (ce).
S tem predlagamo slavni konvenciji našo ponudbo za | prihodnji termin in če sprem-Ijiva in jo konvencija sprejme ostane tedaj A. S. še nadalje Glasilo Z. S. Z. Ako pa kdo nudi ugodnejše pogoje, nižje cene, boljše ugodnosti, tud dobro, ostanemo prijatelji vseeno z zavestjo, da smo v tem terminu delali lepo složno in
Inkorporacija.
Člen 1. 2. 3. 4. 5. in 6. ostanejo. Spremenijo se le v toliko, kolikor zahtevajo današnje razmere časa.
Ustava in pravila.
Temelj Zveze ostane po starem, kakor do sedaj.
Člen I.
Ostane po starem.
Brat konvenčni predsednik, nato izroči vodstvo konvencije sobratu podpredsedniku John Fajdiga. Nakar prosi za besedo in stavi predlog, da naj se sedež Zveze premesti iz Den-verja, V Pueblo, Colo. Predlog je bil podpiran od več strani.
Sestra Mary Grum stavi predlog, da ostane urad Z. S. Z. še nadalje v Denverju tudi ta predlog je bil podpiran. Zatem se je pa vnela živahna debata, ki je bila precej dolga in vroča. Nakar je bil stavljen predlog in podpiran, da gre zadeva premestitve zvezi-nega urada na glasovanje in sicer naj se voli z listki. Predlog je bil soglasno sprejet.
Nato sledi volitev. Rezultat volitve je sledeči:
Za Denver je bilo oddanih 22. glasov. Za Pueblo pa 26. glasov.
Ker pa pravila zahtevajo v premestitvi gl. urada iz enega mesta v drugega dvetretjinsko večino oddanih glasov in ker predlog za premestitev urada v Pueblo, Colo, ni dobil predpisane dvetretjinske večine, zato ostane gl. urad Z. S. Z. še nadalje v Denverju, Colo.
Za tem pride na dnevni red vprašanje, naj li Z. S. Z. razširi svoj delokrog tudi na Kanado. Zopet se vname kratka živahna debata. Br. Butkovič poroča, kako velike so sitnosti
|
|
IsHiHHillliMillllllUllH
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT. 33 Z.S.Z.
Chicago, 111.
Nekoliko dni nazaj sva s tajnikom društvene knjige pregledovala, ker sem se hotel sam nekoliko prepričati, kako naši člani in članice plačujejo njih prispevke, in akoravno je večina vedno v redu, se vedno še dobijo taki, ki svojo dolžnost zanemarjajo in ne plačujejo svojih prispevkov redno in točno vsaki mesec in za one sem se namenil napisati in jim dati nekoliko pridige.
Vsak izmed članov(ic) mora vedeti, da mora tajnik vsakega 25. dne v mesecu poslati celi asesment na gl. tajni ka, če je isti plačan po članu ali ne, z drugo besedo, ako član ne plača svo-jego prispevka, mora istega društvo založiti, da je tako član vedno zavaro van v slučaju kake nesreče. Seveda tajnik bi lahko vsakega suspendiral za mesec, za katerega ni dotični član plačal in v takem slučaju bi član(ica) v slučaju nesreče ozir, bolezni ne bi bil deležen do nobene podpore, vendar to nam je težko storiti, ker odbor čuti, da moramo delovati skupaj eden z drugim kot res pravi bratje in sestre. In radi tega je pa tudi vsakega posameznega dolžnost, da gre tajniku na roke, kolikor mogoče, da se društvene blagajne brezpotrebno ne iztrebuje. V slučaju, da je enemu ali drugemu nemogoče plačati asesment za eden ali dva meseca, dajte to tajniku naznaniti in jaz Vas zagotovim, da se bo Vas počakalo. Neobhodno je pa potrebno, da se zgla-site pri tajniku v takem slučaju, da ne bo potem kakega govora, da se je delalo kako krivico članu. Takole tudi zelo potrebno, da se vsi udeležujete mesečnih sej ,da potem veste, kaj se na seji dela in sklepa, obenem pa gotovo skoraj na vsaki seji ste tudi deležni kakega zanimivega programa, katerega Vam priredi odbor.
Upam, da se bote prihodnje seje u-dcležili vsi od blizu in daleč, ker bomo imeli na dnevnem redu točke, katere bodo vprid celemu društvu
Na svidenje v sredo, dne 9. oktobra, v cerkveni dvorani!
Bratski pozdrav,
Leo Jurjovec, predsednik.
length. At its foot lies the Bowl of Tears, a glacial lake above timberline, surrounded by high walled cliffs. One of the sources of the Colo. River, the longest stream in the world. To one side lies an immense snow-field depicting the form of a kneeling- woman with arms outstretched toward the Cross. This has been named the "Adoring Virgin". Enroute to the Cross via a trail from Red Cliff one passes some of this region's most beautiful scenic spots. Lake Constan-tine, Lake St. Helena and the Falls of St. Helena.
The Shrine.—Located 8 miles cast of Red Cliff in a natural amphitheatre, capable of holding 50,000 people, a gathering place for worshippers of God's gift to mankind. From here, viewed thru one of many of the cuts along the rugged ridge of Notch Mountain, the Cross appears as if in a huge frame. A sight worth traveling from the ends of the world to see. Ill lakes surround the Mount of the Holy Cross. 1,000 miles of trout streams, innumerable spots of beauty and many 'Phantom Cities", relics of the mining era are within easy acce.ss.
Thursday, August 22nd, finds us all on deck and feeling better. We worked hard on the by-laws all morning. Thursday P. M. finds us with the bylaws completed. Hurrah! The Juvenile Dept., as has been continually suggested and planned by the T. Bs., has passed and now the children may have their own little lodges. Just as my address, on the Juvenile Dept., was completed and our reccommenda-tion accepted, the Convention received a letter of greeting from a juvenile, my daughter Helen Miroslavich, 11 years of age.
This Thursday evening the lodges }f Leadville prepared a real banquet, program of speeches, musich which was followed by a dance uutil the rooster crowed. There were the Sup. Officers seated in front at thd foot of the stage, delegates took up the right and left wings, other people filled in the center and east and west sides of the hall. Pretty women, dressed in white, served the hungry.
Mollie and Katie were at my table and I received more than my share, as Fr. Trunk, who sat beside me, and myself seemed to receive special favors. There was John Horvat displaying a free lunch counter reach which would make the old timers of pre-prohibition times green with envy. Tomsic, Glach, Glavich and a few others were just about famished from want of putting on the nose-bag. I suggested to the waitress that she count the silver ware before Trontel and Rupar leave the table.
Oh! Man! We had cantaloupe with pineapple sauce, marshmellow and cherries; spring chicken, potatoes, tomatoes and lettuce salad sprayed with mayonnaise, coffee, soda, candy 'n everything. And, Oh! Yes! A fancy tooth-pick to prove that wc dined.
One of the girls, in white, paid "spesul tenson" to a certain delegate; cheer up, wives, it was not your husband, because this delegate in question is a single man—yet. But it won't be long now.
Howards Orchestra of 6 pieccs played all the while we were devouring the good eats. Someone, we believe it was Blatnik, drang out of the finger-bowl. Hail! Hail! The gang's all here!—played the orchestra and wc all joined in. After we relieved the tension on our belts we settled back to listen to some fine speeches. Gos. Ivan Butkovich was the "happy-go-lucky Toastmaster. His jokes and words of cheer in between numbers showed him to be a dandy one for such, occasions. There were keen
(Dalje na 4. strani).
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Our Young ZSZ.
WESTERN SLAVONIC ASS'N. Convention Mention.
(Continued.) This Cross is formed by the peculiar location of two fissure veins which are filled with snow the year 'round The vertical vein being -',000 ft. in
OGLAS.
Kakor je že znano, se je u-stanovilo na Uršnih Selih pri Novem mestu "Prostovoljno gasilno društvo," katerega t. c. načelnik je g. Ivan Jakše in t. č. tajnik Ivan Rustja. Kakor znano, so tukajšni kraji revni in nimajo od tukajšnjega ljudstva za pričakovati, da bi nas podprlo v denarju. Denar pa rabimo in nas bo vse skupaj stalo v Vašem denarju 2000 dolarjev, ali v našem 100.000 dinarjev, katerih pa mi ne zmoremo. Zato je društven odbor sklenil, ,tia se uljudno obrne na dobra srca naših rojakov v Ameriki, da bi tam v deželi dolarjev prevzeli nabiranje prispevkov v ta namen in bi med ožjimi in drugimi našimi rojaki zbirali v ta namen skupaj prispevke za naše društvo, katero je nujno potrebno vsej okolici: Uršnim Se-lom, Dobindol, Gorenje Suši-ce, Laze itd. Ker rabimo, u-pamo, da nam bote tudi to u-slugo izpolnili. Vse prispevke se naj pošlje na podpisanega, ki zbira v Ameriki prispevke za Gasilno društvo na Uršnih Selih in bo tudi vse prispevke poslal na pristojno mesto za omenjeno društvo. (2893) Anton Jakše, 10746 Buffalo Avenue, So. Chicago, III.
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda 9. oktobra 1929.
jwwwwwwwwww9wwm
>	<kxhkkkxkk>ooo j
>-OOOOOOOOOOOOO ( »-OOOOOOO-OOOO-OO I » OOOOOOOOOOOOO I » OOOOOOOOOOCKK) |
» KMK>CKK>CKH><>C>0-0 ( I OOOOOOOOOOOOOl
>	OOOOOOOOOOOOO I » <><K><><><>C><><><><><>0 I
>	OOOOOOOOOOOOO I
>	>00{KXX)000<KKK)|
I CWKKKHMXKKKKK^ I
» OOOOOOOOOOOOO (
»OOOOOOOOOOOOO-I
>	<>CH>cK>ao-o<><><><><> <
>	^oooooooooooo- 4 » {K>CK><KKKKKKKH>|

T. C. Bridges:
Na pomoč
ROMAN.

► ooooooooooow J »ooooooooooooo^
>oooooooooooooj
» OOOOOOOOOOOOO | t OOOOOOOOOOOOO ;
iijuumulimuliimliiHL
iimni)imiuiniimniiiii'nt"iin)Jiii»iJi
"Pojasni!" zahteva profesor; toda Greg ga prekine.
"Selby je še zdaj do kože premočen očka in ne bo dobro, ako bo v mokri obleki postajal okoli. Naj mu jaz poiščem obleko, da se preobleče, potem pa boste pri^ večerji o tej stvari poizvedeli vse potrebno."
"Prav," mu pritrdi oče. "Bodi pa uren, kajti večerja bo v desetih minutah gotova."
Greg je za Jima poiskal obleko iz dobre sive flanele in ko je Jim šel dol, se je počutil tako prijetno topleje in izbrano oblečenega, da je komaj samega sebe poznal. Pod stopnicami je srečal Mrs. Thorold in so ji ga predstavili. Gospa je bila tako prijazna, da se je Jim takoj počutil kakor doma. Nato pa so šli k večerji.
Dasi bi bil Jimovo povest silno rad slišal, mu vendar profesor iz vljudnosti ni pustil prej govoriti, dokler ni bil z večerjo gotov. Nato Jarvis prinese kave in Jim prične. Pripovedoval je vso zgodbo od tedaj, ko je prvič dobil zvezo z Uptonom, profesor, njegov sin in Mrs. Thorold pa so poslušali z največjim zanimanjem. Le tedaj, ko je Jim pravil, kako sta pustila Gadsdena, da je neprijetno in krepko nasedel na plitvino, ga je profesor prekinil z dolgim in gromkim' smehom.
Ko je Jim končal, je začel govoriti profesor.
"Alan Upton je moj nečak. Poslal sem ga v Brazilijo, da poišče neko skrito mesto; prišel naj bi tja, če mogoče, z aeroplanom. Mislil sem, da bo mogel tam dobiti še kake preostale spomenike, ki bodo pojasnili zgodovino plemena Hula, ki je živelo v teh krajih že davno prej, preden so prišli Inka. Zelo sem ti hvaležen, fant moj, da me spraviš v zvezo z Alanom, pa tudi zato, ker si me obvaroval, da me ni ta Gadsdenov človek navlekel."
Jim pa zdaj reče: "Zakaj pa se Gadsden tako poteguje za to stvar ? Saj se ne zanima za stare rodove!"
Profesor se nasmehne in ponovi: "Za stare rodove! Če bi bil rekel: za novi denar bi bilo bolj prav. Alan in jaz imava dosti vzroka, da smatrava to skrito mesto za morda najbogatejši kraj na zemlji. Ne vedoželjnost. ampak ljubezen do zlata vleče Gadsdena tja. In naj ti še to povem," zagrmi sedaj, "ni ga dejanja, ki bi se ga Gadsden ustrašil, samo da bi mogel svoje grabežljive roke položiti na te starodavne zaklade Hulov!"
9. Nazaj v Polcapple.
Jim in Sam sta imela v Polcapplu navado vstajati ob pol sedmih. Ko pa se je Jim zjutraj po svojem prihodu v Ludford prebudi!, je bilo dobro uro več. Prva stvar, ki jo je zagledal, je bil Sam, sedeč v postelji. Oblečen v modrobelo pižamo Grega Thorolda, je Sam začudeno gledal lepo majhno taso z vrčkom čaja in nekaj rezinami z maslom namazanega kruha; pravkar je Jarvis postavil vse to na omarico pri njegovi postelji. "Toda jaz vendar nisem bolan!" je Sam ugovarjal. "Zato mislim, da mi ni treba zajtrkovati v postelji !"
Jarvis pa se ni smejal. "To ni vaš zajtrk, gospod. Ta bo v pritličju o"b pol devetih, Mrs. Thorold pa je mislila, da se vam bo morda prilegla skodelica, čaja na tešče. Ali zapovedujete vročo ali mrzlo kopel?"
Sam ga debelo pogleda. "Največkrat se grem kopat dol v morje," to je bilo vse, kar je mogel spraviti iz sebe.
"Potem vam pripravim mrzlo, gospod," pravi Jarvis. "Kopalnica je takoj preko hodnika."
Jarvis odide. Sam pa bulji za njim; nato se obrne k Jimu in ga vpraša: "Ali imajo bogatini vedno dva zajtrka ?"
"Vedno," reče Jim resno. Sam pa kar zija; preden pa je mogel še kaj reči, je planil v sobo Greg. "Hitro pokonci, fanta! Očka pravi, da ob devetih odrinemo."
"Kam?" vpraša Sam.
"V Polcapple, kam pa!" odvrne Greg. "Tam mu je Jim potreben, da ga zveze z A-lanom čim prej mogoče."
Jim pa pravi: "Žal pa tega ne bomo mogli storiti prej ko šele jutri zjutraj. Tvoj bratranec ne bo poskušal govoriti podnevi. Pa tudi mog»el ne bi. Vrhu tega sva se zmenila, da se ne bova klicala, dokler ne poteče oseminšti-rideset ur."
"Vem," reče Greg. "Pa vkljub temu bo najbolje, ako čim prej odrinemo. Še tega se manjka, da se spravi Gadsden nad tvoj radio !"
"O, saj se kaj takega ne bo upal!" pravi Sam srdito, "vsaj, dokler bo moj.a teta blizu, ne. Povem ti, da ga bo kaj hitro z metlo nagnala."
Greg prasne v smeh. "Bravo! Upam in želim, da mu prav gorkih naloži!" Greg zdaj odide, da se napravi. Sam pa se gre kopat.
Kakor hitro je bil zajtrk končan, pripelje Greg prostoren avto na štiri sedeže in profesor reče, naj se Sam usede spredaj k Gregu, on pa se mora zgovoriti z Jimom.
Vožnja z avtom je bila za oba fanta nekaj novega, kajti dotlej sta se vozila le z avtobusom domačega kraja, toda Jim se je kmalu tako zelo zatopil v pogovor s profesorjem Thoroldom, da je na vse drugo pozabil. Profesor mu je zastavljal vsa mogoča vprašanja lo njegovem radiu in Jim je kmalu spoznal, da se za njegov aparat prav zares zanima.
"Kdo te je pa učil?" vpraaš profesor.
"Nihče, gospod; pač pa mi je naš župnik Mr. Trevenna, ki me druge stvari uči, posodil knjige o elektriki in o radiu."
"Potem pa nisi imel nobenega rednega pouka v tej reči?"
"Nobenega, gospod," pravi Jim preprosto.
Profesor pokima s svojo veliko glavo in pravi z globokim, bobnečim glasom: "Ta reč ti je v veliko čast. Prav zelo me zanima, da bi si tvojo novo iznajdbo ogledal."
(Dalje prih.)
"Am. Slovenec" je tvoj prijatelj, predstavi tega svojega prijatelja svojim drugim prijateljem in jih nagovori, da si ga naroče!
na punwt Mura or an »»camuatio«. its timus um m customim. «t womoht as clou as i»r«KT intcB
Veliki koraki v iznajdbah, veliki izdatki ....
PRI TRGOVINI, ki uporablja telefon, ne pride v poštev niti prostor niti čas. Razkropljeni deli organizacije s svojimi trgovci in odjemalci, se lahko zvežejo za takojšnji pogovor. Dom, kakor tudi urad, doseže vse, vedno se množeče sosedske kroge.
Telefon je neumoren in uren. Hiti v bližine in daljave, sklepa kupčije in vzdržuje prijateljstvo. Telefoni po celi hiši prihranijo čas in trud/ Prinesejo udobnost urada ženskam na domu.
Da se vedno stopa pred novimi ameriškimi razvoji, je treba delati velike korake v iznajdbah, velike izdatke v denarju. Izdatki Bell sistema za nove naprave in izbolj.ške znašajo v tem letu več kakor 550 miljonov dolarjev. To ie enkrat in pol več, kakor je stal Panama kanal.
Ta program je del cilja, da bi mogel vsakdo in povsod govoriti hitro in po nizki ceni z vsakomur in povsod. Pri Bell sistemu se nikoli ne miruje.
ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY BELL SYSTEM
One Policy - One S' str i - Universal Service
V NAJEM SOBA.
Odda se soba za enega ali dva moška, ali dve gospodični, pri pošteni družini. — Alois Rupnik, 144 Foxall St., Brooklyn, N. Y.
ROJAKOM V VEDNOST.
Kdor namerava kupiti novo pohištvo, se mu priporočam, da se zglasi pri meni. Imam zveze s tovarno pohištva, in preskrbim mu lahko prvovrstno blago po "wholesale" cenah. Oglasite se pri John Šimec, 2056 W. 22nd St., Chicago. — Tel. Canal 5346, ali pa na 6141 W. 19th St., Cicero, 111.	(2897)
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — dr»a in prevažanje pohištva ob času selitve.
Poklifit« Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar
2018 W. 21 »t Place, Chicago. IU
(Nadaljevanje s 3. strani).
speeches by all of the Sup. Officers, Rev. Trunk, the Mayor, Editor of the Herald Democrat,- Faidiga, Boitz. An-zichek, Jurjovec, McDonald, son of Leodville's' former Mayor, Jno. Cortil-ini. Pres. of Chamber of Commerce, and others.
John Germ, with his beautiful tenor voice, sang a few selected songs. His "Kje je moj mili dom" (where is my dear home) was sung with such splendid feeling and expression that it made many in the hall shed tears. It was wonderful. Next was the Brotherhood Trail, the T. Bs Lodge song, sung by myself, then as a duct by Germ and'I, then the 200 or more people in the hall joined in.
Everybody in Leadville is singing this song now. Some young lady asked me to sing again as it sounded so nice when I quit. Wow! Germ sang. "Daj, daj, srček nazaj". All the crowd joined in the chorus which ended the program. Yelenich was so enthused that he threw his hat in the air and it hasn't come down yet. When it does, will the »finder please send same to Denver by telegraph. Then we made more whoppee at the dance for many a happy hour.
Friday, August '23rd.—Am on my way to the convention hall to attend meeting No. 9, the last of this convention. With me is Mrs. A. Težak. The beautiful Mt. Massive, reaching up tovard heaven again, as usual, looks down upon us in a majestic way. We converse as T smoke my good nickel^ cigar (costing ISc in Leadville this week). We will admit that the prices charged in most places UP here for necessities are ' exorbitant. My! Oh. My!
The photograph turned out real nice. A real remembrance of this friendly delegation.
Th'e final meeting commences with everyone feeling in good spirits. The next. 9th Convention, will be held in Pueblo. Colo., in 1933.
Whosap'. The Pres. refused to recognize me for the floor. Just wait until I meet him on the street; he will not be recognized by me. Now. then, the outstanding event of the day; the election of Sup. Officers for the next four years. The election was quiet and in good order with a few-close contests.
The following were elected: Pres. Anton Kochevar: Vice-Pres. Geo. J. Miroslavich. A wonderful nominating speech was made for me bv Bro. John Butkovich. All the nominating speeches were great. Sec'y Anton Tersin; Treas.. Michael P. Horvat; Pres. of Trustees. Matt Kochevar; 2d Trustee. Mary Grum; 3rd Trustee, Joseph Scrabec; Trustee alternates were Frank Glach and Dan Radovieh. A button hit me in the eye, found out that it was from the coat of Scrabec when he swelled up over his election. Pres. of Judiciary Board. Leo Jurjovec; 2nd, Anton Runar: 3rd. Rose Grebene; 4th. Edward Tomsich; 5th. Peter Blatnik. Medical Examiner. Dr. T. F. Snedec. Am glad that all the boosters and hard workers were put in office.	Jure.
THE TRAIL BLAZERS LODGE, NO. 41 W. S. ASS'N.
Denver, O.
Perhaps it would be interesting to the followers of "Our Young Z.S.Z." to read of a very lively Pinochle Contest. in full action now, between Zalar. Grum. Jersin and Perme of the St. Martin's Lodge, and Shaball, Trontel, Chemas and Miroslavich of the Trail Blazers Lodge.
This organization is known as the Four Pinochle League and it holds two tournaments in each year, which run for 13 weeks each in series of S games a week. In Dec. the Champions (Zalar and Grum) of the first tournament will plav a special series with the Champs of the tournament now in progress for the Grand Championship if the year.
The four teams in this Four Aces League issue a challange to any pair of pinochlers in the ZSZ., for any size •mrse—or what have you?
In meeting at one another's homes once a week we get the opportunity to have a good sociable time while playing the games and our families get together in a friendly gathering. The high bids, unexpected melds and all
sorts of upsets as well as spectacular and bone-headed playing furnishes much fun and excitement all evening.
The T. B's. arc constantly urging more sociable co-operation between the ZSZ. members in everyday life as well as in the work of our organization. The Fraternal Spirit can best be brought t>ut by having more get-togethers a little rjftetier which will also stimulate enthusiasm and a greater interest will be taken in the work and affairs of our Association.
We are indeed happy that the, Queen of the Holy Rosary Lodge picked up this idea and that the St. Martin's Lodge quickly fell in line with its by giving the joint celebration on New Years Eve. Many similar affairs will be held as it seems that almost everybody in Denver is anxious that we all work as one for the welfare of the Z.S.Z.
Why not start thinking about an Annual Reunion, to beheld every summer, at Palmer Lake. Pine Crest, or any such half-way between p]aee, in the form of a picnic given by the lodges of Pueblo, Denver and neighboring towns? We second the motion.
We hail the pleasure of listening in on the initial broadcast by the "Cleveland Broadcasters" and enjoyed it im-menfelv. The program came in clear. Nice work. Anton. Let's have more of your articles.
Geo. J. Miroslavich.
TISOČE LJUDI NE MORE BITI VEDNO V NAPAČNEM!
Štirideset let popularnosti pomeni veliko. Tisoče ljudi jemlje dnevno
TRINERJEVO GRENKO VINO
vsa ta masa gotovo ni v napačnem. Če "bi ta odvajalna tonika ne bila zanesljiva, ljudje bi se je bili naveličali v zadnjih štiridesetih letih. Trinerje-vo grenko vino izčisti čreva na lahko in odžene strupene ostanke iz njih. Torej prežene slab tek do jedi. za-prtnico, slab dih, zgubo spanca; glavobol in nervoznosti. V vseh lekarnah. Vzorec zastonj od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Kupon za brezplačni vzorec
Dept. 12
Ime ..........................................................
V
Ulica .............................................................
Mesto, država ...........................................
Historični materializem se je
razgalil in še nekdo se je.
G. Molek člankuje: "Ameriški kapitalisti, ki dajejo sov-jetom kredite in jim zidajo tovarne in elektrarne a- Rusiji, pomagajo s tem razvijati nov ekonomski in socialni red v ruski republiki, dasi je ta red proti njihovem prepričanju; na drugi strani pomagajo bolj-ševiki ameriškim kapitalistom do nadaljnih profitov in s tem podaljšujejo življenje kapitalizma v Ameriki, dasi je to proti njihovem prepričanju. O-boji se morajo nekoliko žrtvovati — oboji drže figo v žepu, kadar stiskajo desnico drug drugemu.
Je pa razlika. Ameriškim kakor drugim kapitalistom je business cilj, docim je boljše-vikom le sredstvo. Sedanji voditelji Rusije so praktični ljudje, ki skušajo izrabiti vsa mogoča sredstva — by hook or crook — za dosego svojega namena, ki je industrializacija agrarne Rusije. Ameriški kapitalisti, tudi materialisti do mozga na svoj način, pa izrabljajo ves svet za povečanje svojega businessa.
Edino na ta način more biti jasna ironija kooperacije ameriškega kapitalizma in ruskega komunizma. Drug drugega hočeta izrabiti za cilje, ki sta južni in severni pol. Nikdar v zgodovini človeške družbe se
Javne zahvale«
ALPEN TINKTURO zoper izpadanje in • za rast las sem rabil z najboljšim uspehom, za kar vain ostanem vedno hvaležen. F. Bosanec, Box 738, Schumacher, Out., Can. — Pri-poznam, da je Vaša Bruslin tinktura zoper sive lase v resnici zelo koristna; meni so postali lasje popolnoma naturni. Vam hvaležna Frances Polich, Chicago, 111. —• Bruslin tinkturo zoper sive lase sem rabil z najboljšim uspehom; lasje izgledajo kakor mladeniču pri 16. letih; ostane« Vam hvaležen Sim. Zuber, Box 310, Kirkland Lake, Ont., Cana. — Wahčič Fluid zoper revmatizem in trganje po kosteh je v resnici najboljši na svetu; moj prijatelj je ležal 3 mesece bolan na rev-matizmu, in ko je začel rabiti Fluid, ie v 8 dneh popolnoma ozdravel, za kar Vam ostane vedno hvaležen; tudi meni blagovolite takoj poslati Vašega hvale vrednega Fluida ena steklenico; Joseph Jenich, 283 Droiullard Rd., Ford City, Ont.. Cana. — Moram v resnici pripoznati, da je Vaša Elza žavba najboljša na svetu zoper rane, mozulce in srbečo kožo; se Vam lepo zahvalim za Vašo pošteno postrežbo. Vam hvaležni D. Brankovan, P. O. Box 48, Ambler, Pa. — Imel sem kurje oči na nogah in bradavice na rokah in v treh dnevih sem si popolnoma odstranil nadležno spako. Vam hvaležni John Grabjan. 3307—7th St.. St. Louis, Mo. — Imam še na stotine zahvalnih pisem za te in' druge bolezni. Zdravila so garantirana; pišite takoj po brezplačni cenik.
JACOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St., CLEVELAND, O.
ni resnica historiškega materi-alizma tako očitno razgalila.
Tako g. Molek.
Prav, prav, ako se na tak esklatanten način razgalja resnica historičnega materializ-ma. Morda se je hotel g. Molek malo drugače izraziti? Morda? Ampak ko govori o "razgal.jenju", hoče pač s tem reči, da se je pokazal historični materializem v najgrši podobi, tako na strani amerikan-skih kapitalistov, kakor tudi na strani ruskih pi*otikapitali-stov. Prav, prav. Ako pa se je razgalil ta historični materializem, se je moral z njim še nekdo razgaliti, namreč vsak, ki se za tak materializem poteguje in ga propagira na vse kriplje, in vsaj med nami je za tak historični materializem g. Molek iz Chicaga. Kdo se je toraj še razgalil? Kdo?
Tel. v uradu; Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484.
BR. FRANK PAULICH
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad:
2123-25 South 52nd Ave.,
CICERO, ILL.
(Poleg Elevatorja.)
Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do 5 pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne.
(47)

Potovanje za praznike v
Jugoslavijo
ODHOD IZ NEW YORKA
S.S. GEORGE WASHINGTON 13. nov. — 14. dec. S. S. LEVIATHAN 21. nov. — 7. dec.
S. S. PRES. HARDING 27. nov. S. S. PRES. ROOSEVELT 3G. nov. S. S. REPUBLIC 11. dec. Vse ladje, razen LEVIATHAN, plovejo direktno v PLYMOUTH, CHERBOURG in BREMEN. LEVIATHAN gre naravnost v CHERBOURG in SOUTHAMPTON.
Odločite se. prebiti letos radostni predbožicni čas v svojem rodnem kraju.	•
Izvršite že zdaj vse priprave, da boste prebili čas bližajočih se praznikov v. svojimi dragimi, in da boste obiskali mesta svojega detinstva .
Izberite si katerokoli izmed izbornih ladij United States Lines, da boste uživali izborno potovanje, udobnost in zabavo, glede katere so te ladje svetovno znane.
Kupite si povratni vozni listek, da si zagotovite mesto za vaš povratek. Ako niste državljan Zed. držav, Vam bodo United States Lines pripomogle do povratnega permita.
Za popolna pojasnila, cene in posebna potovanja; obrnite se na svojega lokalnega agenta, aji pa pišite naravnost na
United States Lines
110 So. Dearborn St., Chicago, 111.—45 Broadway, New York City
NAJMITE SI
PLINSKI gorilnik
za svojo sedajno peč ,
-Only
A MONTH
S tem novim načinom lahko do dobra preiskusite avtomatično ogrevanje, ne da bi kupili novo opremo.
Ta avtomatični plinski gorilnik bo prikladen brez ozira, kak način kurjave imate— vročo vodo, vroči zrak ali paro. Posodimo Vam ga samo za $5 na mesec s pravico do nakupa (Majhni instalacijski stroški). Ce se odločite, da ga kupite, se bodo najemninska plačila vštela v ceno. Ako ne boste popolnoma zadovoljni, bomo gorilnik vzeli zopet ven in preuredili vašo peč, kakor je bila prej. Preskrbite si podrobna pojasnila s tem1, da še danes brez vsake obveznosti odpošljete ta kupon.
THE PEOPLE GAS LIGHT AND COKE COMPANY 122 South Michigan Avenue, Chicago Dept. 48
I would like to know more abolit renting a Gas Burner for my furnace. Send information without any obligation on my part
Name
^Address ..........................................................;.!
YOU CAN DO IT BETTER
I
I
WITH GAS
JOS. SNIDER
v zvezi
Hartford Undertaking Co. •
1455-57 Glenarm St., Denver, Colo.
, Keystone 2779	South 3296
se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogr**>- io na}ti,£jih cenah in v najlepšem redu