primorje
je zgornjevipavski časnik
Ajdovščina • November 2007 • številka 61	• 7800 izvodov • cena 0,00 €
Advent-issimo!
Adventus - lat. prihod, iz advenire, priti, bližati se. Advent je torej čas, ki prihaja, čas pred božičem, ko »pravoverni« pričakujejo »njegov« prihod. Označujejo ga adventni venčki, s štirimi svečkami, vsaka naj bi izgorela v svojem predbožičnem tednu. V teh globalizacijskih časih pa se advent v skladu s potrošniško naravnanostjo slehernosti, oglašuje že prej, saj so tudi venčki povsem navadno potrošniško blago.
Adventno pa se obnaša tudi slovenska politika, saj pričakuje »njen« prihod. Prihod Evrope in našega predsedovanja njenemu veličanstvu. Nedolgo nazaj so nekoliko nervozno zamigotale štiri luč-ce na koalicijski torti, ko se je bodoči evropski »prime« minister kar nekoliko užaljeno in nedolžniško obregnil ob opozicijsko »nedržavotvorno« držo po izgu(do)bljenih predsedniških volitvah. Tega doslej od J. J. (beri: džejdžeja) nismo bili vajeni, saj je vedno deloval kot »mož jekleni«. Pa da ga morebiti niso zmehčali in pomehkužili ženski čari vsakdana. Ali ugotovitev, da bo treba v bližnji prihodnosti prevzeti vse sveto-jožefske evropske obveznosti, parlamentarni bratje z drugega brega, pa nekako tega ne gledajo z razumevanjem, ampak povsem hladno, politično privoščljivo in pišmeuhovsko. V vsakem primeru bodo morebitni uspehi v šestih mesecih predsedovanja EU razumljeni kot uspeh na vseslovesnki ravni, meni opozicija. Nerodnosti in kiksi pa pripisani sedanji vladajoči garnituri, meni pozicija. Motijo se oboji.
Le državljani se nerodno prestaplja-mo in nejeverno bulimo v zadnja dogajanja na vseslovenski politični sceni. Karavana pa gre dalje. Lučke bodo ena za drugo ugasnile, prišlo bo novo leto in nove volitve, ko se bodo polagali računi. Vseh in vsem!
Ivan Mermolja
	
	K Pipa je
	1 zabita.
	1 Odlično
'	I •
Pokušina
dela
pohodnike
zadovoljne.
liii
Wmm
Zaplešimo v noro potrošniški.
bogato
umirjen
december.
gospodarstvo
Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov.
Razvojna agencija ROD
Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E: ra rod@siol.net, W: www.ra-rod.si
Novice iz razvojne agencije Rod
Zaposlitveni sejem
25. oktobra se je v Ajdovščini odvil zaposlitveni sejem, ki sta ga skupaj organizirala Razvojna agencija ROD in Zavod RS za zaposlovanje. Območna služba Nova Gorica. Na sejmu se je s svojimi potrebami po delavcih predstavilo 17 podjetij iz občin Ajdovščina in Vipava.
Podjetja v našem okolju največ povprašujejo po delavcih s poklicno in srednjo strokovno izobrazbo, zlasti po kovinarjih, varilcih, ključavničarjih, strojnih tehnikih in elektrotehnikih ter delavcih s področja gradbeništva. Med visoko izobraženimi kadri je največje povpraševanje po inženirjih strojništva in elektrotehnike. Na zaposlitvenem sejmu so se poleg lokalnih podjetnikov predstavili še Zavod RS za zaposlovanje, Ljudska univerza Ajdovščina in Tehniški šolski
center iz Nove Gorice. Predstavniki slednjega so za osmošolce naših osnovnih šol pripravili predstavitev poklicev s področja strojništva in elektrotehnike. Predstavitve seje udeležilo približno 80 učencev, zato smo jo izvedli v dveh terminih, najprej za učence iz OŠ Ajdovščina in OŠ Dobravlje, potem pa še za učence OŠ Col, OŠ Šturje in OŠ Vipava. Obiskovalci so poleg informacij o aktualnih potrebah po kadrih, lahko pridobili tudi informacije o možnostih ka-
drovskega štipendiranja, opravljanja delovnih praks v podjetjih ter o možnostih izobraževanja na TŠC-ju in Ljudski univerzi Ajdovščina.
Z organizacijo zaposlitvenega sejma v Ajdovščini smo želeli zapolniti vrzel med velikim povpraševanjem delodajalcev po tehničnih poklicih in profili iskalcev zaposlitve, prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje, hkrati pa mlade navdušiti, da se odločijo za deficitarne poklice. Odziv na sejmu sodelujočih podjetij je bil dober, zato bomo zaposlitveni sejem organizirali tudi prihodnje leto.
V Razvojni agenciji ROD se bomo še naprej trudili, da bi podjetjem čimbolj olajšali iskanje
potrebnih kadrov. V ta namen bomo še naprej sodelovali v projektu Regijske štipendijske sheme, v sodelovanju z OOZ Ajdovščina in TŠC-jem Nova Gorica promovirali deficitarne tehnične poklice, organizirali obiske podjetji za učence ...
Vsem zainteresiranim iskalcem zaposlitve smo pripravljeni posredovati potrebe podjetij po delavcih. Kontaktirate nas lahko na tel. številki 05/ 365-36-00 oz. na e-naslovu ra.rod@' siol.net. Po predhodni najavi pa tudi na sedežu Razvojne agencije ROD (Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina).
SF
Udobno življenje vedno nekaj stane/ odločil sem se, vračal bom le odpadke prebrane!!!
Časopisni papir, reklamni letaki, drobna papirna embalaža, plastična embalaža od pijač, steklena embalaža in pločevinke , so materiali, ki jih industrija lahko zopet uporabi.
Na tak način prihranimo veliko energije za pridobivanje teh surovin iz rudnin in tako posredno zmanj-
šamo onesnaženje našega okolja.
To že vrabci čivkajo po žicah!!? Ko pa pregledamo vsebino smetnjakov ugotovimo, da še veliko število občanov sedi na ušesih.
Skoraj 50% zbranih odpadkov, še vedno, predstavljajo zopet uporabni (reciklažni) prej našteti materia-
li. Vse te materiale pa v veliki meri, mi uporabljamo za izgradnjo umetnega hriba pod Dolgo poljano.
Danes nas to še nič ne stane. V kratkem pa bo sledil davek na tako razsipnost, ki gaje EU že uvedla.
Imamo dva načina, da te materiale izločimo iz kupa odpadkov.
kov, pripeljanih na deponijo. Za ta način pa potrebujemo drago sortirno linijo z velikimi obratovalnimi stroški pa še nekaj dodatnih delavcev bo potrebno zaposliti.
Za tak način prebiranja pa so potrebna tudi pre' cejšna dodatna sredstva, kar se bo poznalo tudi na položnicah.
Prej ko se bomo odločili za sodelovanje pri ohranjanju našega okolja, kar neposredno počnemo z ločenim zbiranjem reciklažnih materialov, tem manjše bodo bodoče obremenitve gospodinjskega proraču-
na.
Prvi je prijaznejši, ker potrebuje le nekaj dobre volje, da naše odpadke ločeno odložimo v za to postavljene in označene posode.
Drugi način pa je prebiranje mase mešanih odpad-
EU direktive so tako stroge, da zahtevajo celo denarne kazni za državo v kateri se še vedno odlaga vse odpadke skupaj na deponijo.
Naša zakonodaja bo kmalu uveljavila podoben način kontrole vsebine v zabojnikih za ostanek odpadkov in tako visoke kazni porazdelila na tiste občane, ki ne bodo pokazali dobre volje pri ravnanju z odpadki.
KSD d.o.o.Ajdovščina Geržina
-S*™
ŠKAPIN d.o.o.
Vipavska cesta 4,5270 Ajdovščina Tei.: 05 364 41 62 Fax: 05 364 41 66
lesnina
NOVA GORICA Rožna dolina in Industrijska 5 Delovni čas: pon,- pet. 9 - 20, sobota 9-17
gospodarstvo, razno
100 let Mlekarne
Mlekarna Vipava je v ponedeljek, 12. novembra, slovesno praznovala svoj stoti rojstni dan. Ob tem jubileju sta minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc in direktor družbe Vipava 1894, kamor sodi tudi Mlekarna Vipava, Jurij Premrl odprla novo polnilno linijo za jogurte in deserte in si jo z gosti ogledala. Sodoben stroj, vreden nakaj manj kot dva milijona evrov, je zmogljivejši in bo izključil morebitne napake človeškega.
Mlekarna seje ves čas svojega de-^ ^lovanja tehnološko posodabljala in tako na trgu zagotavljala konkurenčne izdelke iz domačega mleka, domačega okolja “je na prireditvi poudaril direktor družbe Vipava 1894, mag. Jurij Premrl. Dodal je, daje mlekarna sicer v stotih letih doživljala številne spremembe, velikokrat se je preimenovala, deloma tudi organizacijsko preoblikovala, vedno pa je uresničevala svoj osnovni namen: pospeševala
in spodbujala je mlekarstvo v svojem okolju, gradila zadružne prostore, nabavljala stroje za izdelavo mlečnih izdelkov in skrbela za prodajo teh izdelkov. Iztok Jarc je ob tej priložnosti Mlekarni Vipava zaželel „zdrave in ekonomsko trdne investicije tudi v prihodnje".
Na strokovnem omizju so sodelovali trije profesorji z Biotehniške fakultete iz Ljubljane: dr. Slavica Golc Teger je predstavila razvoj kakovosti mleka
Vinski vodič
17. oktobra letos je izšel Vinski vodič Slovenija 2008. Je trenutno najpopolnejši kažipot po tekoči ponudbi vrhunskega slovenskega vina. Zajema vse pomembne slovenske vinarje. Vsa predstavljena vina so pokušana, opisana in ocenjena. Je informativen in aktualen. Kljub praktičnemu žepnemu formatu je pregleden in omogoča hitro iskanje po vinarjih, vinih ali kategorijah najboljših vin. V vodiču so predstavljena tudi priporočila najboljših nakupov in bo tako nepogrešljiv sopotnik vseh, ki imajo radi vino.
^ 7sak vinarje predstavljen s poda-
V	tki in lastnim opisom posestva, temu pa sledijo avtorjevi opisi vin. Lastnosti vina so grafično kodirane in postavljene tako, da tvorijo navidezne stolpce, ki so skozi cel vodič na istem mestu.
Tako je možno že s hitrim prelistavanjem vodiča enostavno poiskati določen stil vina. Vas zanimajo krepka rdeča vina? Brez težav! Iščete vipavska vina, primerna za staranje? Izvolite!
Kam po vodič? Na http://www.vin-skivodic.si/
V	njem seveda najdemo tudi Vipavsko dolino in vinarje, ki so bili dovolj pogumni, da so svoja vina dali na oceno. Imena, ki so zastopala zgornjo Vipavsko dolino so: Avin, Ferjančič, Furlan Branko, Guerila, Jamšek, Krapež, Ličen, Mansus,
Miška, Pasji rep, Petrič, Poljšak, Stegovec, Sutor, Štokelj, Štrukelj, Tilia, Ušaj in Vipava 1894. Eden najboljše uvrščenih v Vodiču sploh, je posestvo Sutor iz Podrage, ki se je uvrstilo med deset najboljših slovenskih vinarjev in je poleg posestva Movia iz Goriških brd tudi edino, kije za kar dve vini dobilo najvišjo oceno pet zvezdic. V vodiču najdemo ocene več kot 750 aktualnih slovenskih vin, vendar je le trinajst med njimi dobilo to najvišjo možno oceno.
Vinski vodič in ocene v njem so delo Roberta Gorjaka, mednarodno uveljavljenega in priznanega slovenskega vinskega poznavalca. Svojo podobo je Vodič 2008 dobil na Vipavskem. Oblikovali so ga v Studiu Ajd iz Dobr avelj.	bm
Na letališču Marca Polo v Benetkah
Vipavska vina
Ijo prometu tretje največje letališče -l v Italiji je bilo v sredo, 21. novembra tudi v znamenju vipavskih vin. Priložnost za njihovo predstavitev seje Razvojni agenciji Rod ponudila v okviru sodelovanja z Združenjem vinarjev Venezia Wine Forum v mednarodnem Projektu PRO-VITE. Da so si obisko-Valci privlačne stojnice vtisnili v spo-uiin Vipavsko dolino sta posebej za-
služna turistično informacijska centra iz Ajdovščine in Vipave, s svojimi vini pa jih je navdušil mladi vinar Marko Jamšek iz Manč. Poleg njegovih vin letnika 2006: zelen, chardonnay bar-rique in bele zvrsti Prepih so ljubitelji okušali tudi zelen Vinske kleti Vipava 1894. Novembrski predstavitvi bodo sledile še predstavitve v letošnjem decembru in v januarju 2008. S. F.
pri nas, ki jo še vedno ohranjamo," je poudarila. V razpravi je o varnosti živil spregovoril dr. Peter Raspor in izpostavil, da se s tem področjem ukvarjajo predvsem proizvodnja in ustrezne službe, v to razmišljanje pa bi morali zajeti tudi potrošnika. Agrarni ekonomist dr. Luka Juvančič je na omizju pretresal o trženju mlečnih izdelkov. Izpostavil je, da bi morale mlekarne za večji prodor svojih izdelkov na trgu iskati višjo dodano vrednost - razviti prepoznavne blagovne znamke, ki jim ljudje zaupajo, kar je sicer dolgotrajen proces, ter se pogumno posvetiti inovativnosti.
Številni mlečni izdelki Voviland so prav ob stoletnici Mlekarne Vipava dobili novo »obleko oziroma podobo« - nove lončke. Zdaj so še bolj barviti, imajo prijaznejšo obliko, prepoznavno črko Y in ... več jih je skupaj. Vse to omogoča njihova nova polnilna linija. Zdaj bodo na trgovskih policah kmalu njihovi dvojčki in četverčki. Številni njihovi izdelki imajo dopolnjen in obogaten okus, drugi so povsem novi izdelki, denimo mlečni izdelki za otroke YOYO (sadna skutka, sadni jogurt in puding), ki so obogateni s kalcijem. Nasploh so ob visokem jubileju v Mlekarni Vipava
poskrbeli za pestro izbiro še tako zahtevnih »sladokuscev«.
Pomembni prelomnici sta bili dve: prva v šestdesetih letih, ko so se združevale kmetijske organizacije in se je tudi Mlekarna Podnanos pripojila Kmetijski zadrugi Vipava, ki je imela pod svojim okriljem še Vinsko klet Vipava in Kmetijsko gospodarstvo Lože. Leta 1982 pa se je Mlekarna preselila iz Podnanosa v Vipavo. Še naprej se je uspešno tehnološko razvijala in bogatila svojo ponudbo mlečnih izdelkov Voviland. Zdaj Mlekarna Vipava na leto odkupi približno 15 milijonov litrov mleka, ki ga večino predela v mlečne izdelke.
domi
* Med prvimi odjemalci mleka Mlekarne Vipava (takrat je bila še v Podnanosu) je bila že leta 1908 Mlekarska zveza v Ljubljani, v naslednjih letih pa tudi razne prodajalne mleka in slaščičarne v Trstu. Nasploh je bil Trst vse do časa po 2. svetovni vojni največji odjemalec. Po
2.	svetovni vojni je imela prednost preskrba domačih potrošnih središč. Sledila je preusmeritev na slovensko obalo in Reko.
* Dobavitelji surovine danes:
Že več let v Mlekarni Vipava odkupujejo mleko od stalnih dobaviteljev - teh je približno 10 (nekaj zadrug, v katerih oddaja mleko približno 250 kmetov, in posameznih večjih kmetov). Prav tako je konstantna količina odkupa (povprečno 15,5 milijonov litrov na leto). Dobro sodelovanje in korekten odnos z dobavitelji je zagotovilo, da je surovina domača, kakovostna, kar je dober temelj, da so kakovostni tudi njihovi izdelki.
*Sicer korenine Mlekarne Vipava segajo v leto 1907, ko so v takratnem Št. Vidu (danes Podnanos) ustanovili Mlekarsko zadrugo. Ženske so namreč že takrat nosile mleko prodajat v Trst, kar je bilo seveda zelo naporno, zato so naši predniki izkoristili to priložnost in stnili moči. Začetki so bili skromni - na dan so zbrali 130 litrov mleka, že pred L svetovno vojno pa kar 18.000 litrov mleka, kar je Mlekarno uvrstilo med največje in najpomembnejše mlekarne na Primorskem. Za primerjavo: danes sprejmejo dnevno med 40. in 50. tisoč litrov mleka. Mlekarna je preživela težke fašistične čase in med 2. svetovno vojno le za tri leta prenehala z delovanjem.
Obuditev starega mlina
Ob reki Hubelj stoji stari mlin. Njegovo delovanje sega v 19. stoletje, ko je Wenzel Jochmann, katerega ime se sramežljivo kaže na sedanjih ruševinah, zgradil valjčni mlin. Zaradi uničujočega požara danes
ostajajo le še trdni, kamniti zidovi,
Bil je pomembna točka utripa življenja, s svojo lego, reko in cesto.
Občani Ajdovščine pa že dalj časa pogrešamo prepoznavno in živahno mestno središče, kjer bi se lahko srečevali, družili, kvalitetno preživljali prosti čas ter začutili naš utrip, ki je sedaj skrit.
Sedanja podoba starega mlina ni v ponos mestu. Vendar pa je k sreči ta prostor ostal »prazen«. Verjetno obstajajo mnogi apetiti po tem prostoru sredi mesta, zato je že skrajni čas, da se ga napolni z novo vsebino.
V razmislek ponujamo predlog, ide-
ki pričajo o mogočnosti stavbe n
jo, da bi na mestu starega mlina, kije dominantna in določujoča identitetna podoba mesta, zgradili središč z naslednjo vsebino:
1.	večnamenski prostor za kulturne prireditve, strokovna srečanja, poslovne konference...
2.	glasbeno šolo, ki sedaj posluje v neprimernih prostorih in je brez ustrezne prometne infrastrukture ( parkirišča, dovozne poti),
3.	restavracijo za potrebe obiskovalcev, udeležencev organiziranih prireditev in srečanj,
4.	zunanje otroško igrišče,
5.	ustrezno parkirišče.
Z navedenimi vsebinami, ki bi jih vključeval tak večnamenski objekt, bi dosegli dnevno obratovanje ter avtonomne finančne vire za lažje vzdrževanje tega objekta v prihodnje.
Manjši most čez reko Hubelj, namenjen pešcem, bi povezal središče
zelenem pasu ob reki Hubelj.
z Lavričevo knjižnico in zeleni pas obeh rečnijj bregov.
Potrebno bi bilo zgraditi tudi krožišče, ki bi povezovalo vse cestne poti pred in za hubeljskim mostom in razrešilo zagate ob prometnih konicah.
V pripravi je občinski proračun za leto 2008. Že v tem proračunu bi lahko namenili del finančnih sredstev za ustrezna pripravljalna dela, tako da bi k sodelovanju pritegnili morebitne soinvestitorje. Interes za investiranje v ta prostor obstaja, vendar pa je prav, da se z vsebino strinja čim širša javnost.
Naj stari mlin, ki ima pomembno mesto v bogati industrijski tradiciji Ajdovščine, ponovno zaživi in postane kulturni, večnamenski hram ter se spremeni iz mestne sramote v mestni ponos.
Alojz Dum, Jožko Premrn
»Ujeti« na Brjah
V soboto, 17. novembra, smo na Brjah pri Naglostovih, ki se ukvarjajo s konjeniškim športom in rejo konjev, ujeli skupino kolegov, ki so se po daljšem času ponovno srečali. Slo je za nekdanje študente Pedagoške kolonije, ki so se v stilu osmošolcev in maturantov tokrat srečali na Vipavskem. Gostitelja sta bila Tone Naglost in Tomo Grahovac.
obili so se Vesna, Sonja,.......
Marjan, Tomo in Tone že v petek na Turistični kmetiji Arkade pri Cigojevih v Črničah. Kot se za tako družbo spodobi, so seveda največ časa namenili nostalgičnim pogledom v preteklost, ko je bilo študentsko življenje še vredno svojega imena. Naglica in študijska globalizacija takrat še nista bili tako izraziti, romantičnost študentskih dni in noči pa povsem naravna stvar.
Potem, ko so prejahali Brje, so se odpravili še v kriški samostan.
Povečini zadovoljni in malce pre-mraženi so ugotovili, da se prihodnje leto ponovno dobijo, ko bodo v svojo malho nostalgije vključili še novonastale vtise in dognanja.
Turizem smo ljudje, kmečki turiz-mi, konji, dobro vino in okusna hrana. Pa prijaznost, nasmeh, burja, čisti zrak, spomini in.... želja - vse to imeti in negovati.	iče
Županovo odprto pismo
Nova stavba v Univerzitetnem središču Ajdovščina za podporno znanje za ajdovska podjetja z visoko tehnologijo
Občanke in občani Ajdovske občine, s tem člankom vas želim seznaniti z najpomembnejšo razvojno potezo sedanjega mandata ter zanjo pridobiti vašo moralno podporo, ki je potrebna tudi v podporo odločitvi svetnic in svetnikov Občinskega sveta. Gre za zadolžitev Občine Ajdovščina za 2 milijona EUR za namene izgradnje nove stavbe v Univerzitetnem središču Ajdovščina v katerem se bodo izvajali izobraževalni in razvojni programi za podporo ajdovskim podjetjem z visoko tehnologijo. Doslej si take poteze še nismo upali narediti. Zadolžitev je potrebna tudi zato, ker ne moremo za tak neobičajen namen v enem letu vzeti toliko sredstev iz občinskega proračuna, saj bi s tem bile preveč prizadete raznovrstne investicije po občini oziroma krajevnih skupnostih. Dolgoročna zadolžitev pomeni prerazporeditev bremen na daljše obdobje in obremenitev proračuna le za okrog 1,7 % skupnih letnih prihodkov.
TJodpora je materialno in duhovno JT smiselna tudi za večino občanov, ki ne bodo imeli neposrednih koristi od tega, to so tisti, ki ne bodo zaposleni, kooperanti, dobavitelji, razni serviserji ter sorodniki zaposlenih teh podjetij. Posredno pa bo od ustreznega tehnološkega razvoja naših podjetij z visoko tehnologijo imela koristi večina občanov — zaposleni v teh podjetjih in podjetja sama bodo potrošniki storitev ter dogajanj v zasebnem in javnem življenju vrste drugih podjetij, samostojnih podjet-
nikov in ustanov ter bodo prispevali v občinski proračun in k še bolj kulturnim ter prijaznim odnosom med nami.
Kako deluje podpora za znanje?! Vsako visokotehnološko podjetje je v začetku razvojna skupina, ki razvija določene specifične prototipe ali poskusne izdelke. Ali je to neka razvojna skupina podjetnih navdušencev brez okvira ali je to razvojna skupina že organiziranega podjetja, v vsakem primeru jim še kako prav pridejo posamezni ponavadi splošni
poskusi v raziskovalnih delavnicah ustreznih oddelkov univerze, še kako prav jim pridejo nasveti profesorjev in raziskovalcev z univerze. Temu pravimo podporno okolje za razvoj znanja in tehnologij. Ko se univerza bori z »roko v roki« s tehnološkimi podjetij za novosti in razvoj so rezultati najboljši.
Kakšni razvojni in izobraževalni programi bodo v novi stavbi?!
Tam bo INKUBATOR VISOKOTEHNOLOŠKIH PODJETIJ. Finančno podporo in seveda tudi nadzor uspešnosti razvojnega dela posameznih pobud v inkubatorju nam je že obljubil določen sklad s tveganim kapitalom.
Poglejmo primer, ki se je v Ajdovščini zgodil! V Palah smo pred štirimi leti dali prostore (inkubator) na razpolago skupini mladih zagnanih raziskovalcev C-ASTRAL in doslej so tudi s podporo pri razpisu CRP, ki ga financira Ministrstvo za obrambo naredili več prototipov brezpilotnega letala ter razvili tehnologije vodenja in krmiljenja brezpilotnih naprav, ki bodo uporabne tudi v civilne namene. Upamo, da bodo v doglednem času uspeli začeti proizvodnjo za naročila - to je, da bodo šli iz inkubatorja. Za razvoj splošnega znanja s tega področja pa bo v okviru ustreznega programa univerze
deloval profesor s skupino raziskovalcev, ki bo pomagal za nadaljnji splošni razvoj na tem področju.
Univerzitetni inkubator bo nudil prostore oziroma delavnice in podporo desetim takim skupinam, kot je C-Astralova. Tam bo našla priliko za raziskave in razvoj marsikatera skupina ajdovskih nadebudnih raziskovalcev in podjetnikov.
Vsi vemo, da Pipistrel načrtuje razvoj 5-sedežnega letala. Na svoji lokaciji podjetje že ima in bo še povečal specifične razvojno-raziskovalne delavnice, vendar se bodo lahko določena splošna znanja njim v podporo oblikovali tudi v inkubatorju in v določenih specifičnih raziskovalnih programih univerze v tej ali drugi stavbi. Prav tako bo za splošno podporo razvoja raznih tehnologij različnih programov Pipistrela v okviru ustreznega programa na univerzi delovala skupina profesorjev in raziskovalcev.
Izreden dogodek o katerem smo nekateri le sanjali je, da v- Ajdovščino prihaja visokotehnološko podjetje BIA-SEPARATIONS, ki razvija tehnološke procese ter naprave za zaključne postopke v svetovni farmacevtski industriji. Tudi njim v podporo bo lahko uporabljena ena od delavnic inkubatorja. Poleg tega imajo resno namero pomagati univerzi
pri oblikovanju izobraževalnega in raziskovalnega programa posebnih procesov v biotehnologiji - ki bo seveda tudi nudil možnosti za splošno podporo njihovemu razvoju.
Neformalno vemo za pobudo skupine ajdovskih raziskovalcev za razvoj posebne smeri računalniških podpornih programov za specifične namene. Tudi ti bodo lahko uporabljali eno od delavnic inkubatorja, da razvijejo znanje in tehnologijo do stopnje, ko lahko zapustijo inkubator in začnejo zares s podjetjem.
Prepričan sem da, ko bodo še drugi ajdovski raziskovalci doma in po svetu videli uresničene možnosti v inkubatorju bodo hitro oblikovali skupine inovatorjev in raziskovalcev ter napolnili delavnice inkubatorja ter uporabljali raziskovalno podporo in znanje univerze.
Razumeti moramo, da smo to dolžni storiti sami sebi! Preveč je bistrih Ajdovk in Ajdovcev, da jim ne bi ponudili boljših možnosti. Preveč je genskega potenciala pri nas, da se bi bali, da taka poteza ne bo uspela. Pa saj vemo kaj smo - nadpovprečna duhovna in inovativna moč! Zato bomo malce »zategnili pas«, da sprostimo dodaten polet znanja naših nadobudnih občanov, mladih, otrok in vnukov!
Župan: Poljšak Marjan
Kako smo že sedmič hodili po Vertovčevih poteh
Prvo nedeljo po martinovi nedelji - letos je bilo to 18. novembra - smo se že sedmič odpravili na tradicionalni pohod po Vertovčevih poteh, ki ga je že v drugo odlično izpeljalo Društvo Matija Vertovec. Pohoda se je udeležilo med 3000 in 4000 tisoč obiskovalcev. In to kljub temu, da je ponoči takorekoč zasnežilo ves preostanek Slovenije.
T)rav vremenskim neprilikam pa .17 gre prišteti letošnji kasnejši prihod glavnine pohodnikov, kar pa je zgolj nekoliko raztegnilo pohodniške vrste. Med udeleženci je bilo ogromno novih pohodnikov - oboji, tako novi, kot stari, pa so bili v glavnini na koncu zelo zadovoljni. Pohvalili so gostoljubnost domačinov, pestro ponudbo pohoda in lepe poti, večina je tudi obljubila, da se prihodnje leto vrne.
Pohodnike smo s toplim čajem, kavo, piškotki, ... in informacijami čakali pod mogočnim hrastom pred vasjo Ustje. Nato so se odpravili preko zjutraj še precej magično meglenega polja proti Dolenjam, kjer so se zagrizli v hrib do prvega prijetnega
postanka - cerkvice sv. Marjete. Ogledali so si priložnostno razstavo vinskih zavetnikov ter dveh podob svete
Marjete, nato pa naprej, na razgledni Nabojs na Šilce žganja, čaj, kavo, piškotke... Naslednji sprejem je sledil na placu pred cerkvijo sv. Kancijana na Planini, ki je vabila na ogled, stojnice domačih ponudnikov pa k pokušini domačih dobrot. Postanki so sledili v Marcih, pod Ostrim vrhom, v Potokih, osrednji dogodek pa smo čakali v Šmarjah, kjer je bilo mogoče tudi pomalicati nekaj toplega po “sindikalni ceni”. Veliko pohodnikov seje udeležilo maše in proslave pred spomenikom Matije Vertovca, veliko jih je sprejelo gostoljubnost domačinov v Šmarenskih hramih. Naslednja postaja so bile Vrtovče. Domačini so
sledili lanski izkušnji in se skupaj organizirali v prijetno, domače druženje ob prikazu kuhanja “šnopca”, bogati ponudbi domačih dobrot na stojnicah - tudi letos je bila ena naj-prisrčnejših ponudb stojnica mamic iz Vrtove, ki so izdelke napravile skupaj s svojimi otroci in “šparajo šolde” za otroško igrišče - atrakcija
druženja na Vrtovčah pa je bil Elvis Presly »alias« gospod Oskar, pravzaprav eden najbolj znanih slovenskih posnemovalcev tega odličnega in nepozabnega pevca. Whisky, večne Elvisove melodije in - to pa je Vipavska posebnost - Elvisovo vino, pridelano na sončnih pobočjih Vipavskh gričev okoli Vrtovč... . Pot
na Ustje je bila za mnoge pohodnike še dolga.... Saj so tudi v Tevčah in na Uhanjah prijazni gospodarji in odprti hrami... Slovo na Ustjah je bilo predvsem zabavno, glasno, pa tudi prisrčno z obljubo, da se prihodnje leto ponovno srečamo. Več o utripu letošnjega pohoda pa si lahko pogledate na spletni strani TIC Ajdovščina, www. tic-ajdovscina.si, v rubriki »utrinki«, kjer je objavljena foto-reportaža s pohoda. Se vidimo prihodnje leto - če pa so vam Vertovčeve poti všeč, potem jih lahko prehodite kadarkoli, pot je
T)odaljšani čas obratovanja pomeni JT odprtje in poslovanje lokala pred 6.00 uro zjutraj ali po 22.00 uri zvečer, nanaša pa se na gostinske obrate, ki se nahajajo v strnjenih naseljih ali v poslovno stanovanjskih objektih, torej uredba velja za večino lokalov v občini Ajdovščina.
Obrazce za prijavo podaljšanega urnika zainteresirani dobijo v vložišču Občine Ajdovščina (informacijski pult-v srednjem nadstropju občinske
dobro označena, na TIC Ajdovščina pa vam bomo ponudili dodatnih informacij in info-zloženko.
sh
stavbe), kjer je mogoče poravnati tudi upravno takso v vrednosti 17,73 evra.
Občina Ajdovščina
Obvestilo Občinske uprave Ajdovščina
Konec leta se bliža, z njim pa tudi nekateri opravki, ki jih je potrebno postoriti v naslednjih dneh. Tako morajo vsi gostinci, ki poslujejo v podaljšanem obratovalnem času, najkasneje do 15. decembra 2007prijaviti urnik obratovanja gostinskega obrata za prihodnje leto.
Občinska uprava na obisku v krajevnih skupnostih
Vsak konec leta se predstavniki strokovnih služb Občine Ajdovščina, letos v spremstvu podžupana za gospodarstvo Igorja Česnika, odpravijo na obiske v vse krajevne skupnosti, ki sestavljajo našo občino. Obiski so namenjeni dobrim poslovnim odnosom med delavci uprave in vodstvom krajevnih skupnosti, pa tudi terenskemu pregledu opravljenih investicij. Enako težo pa ima tudi načrtovanje - zato so obiski opravljeni še pred načrtovanjem občinskega proračuna - stroka, politika in vodstvo kraja se tako skupaj in pravočasno odločajo o upravičenosti želja.
Tjreden preletimo posamezne kra--L jevne skupnosti še nekaj številk:
-	za investicije po krajevnih skupnostih je bilo v letošnjem letu porabljenih približno 640 000 evrov;
-	za tekoče poslovanje (tekoče vzdrževanje poti, objektov, redno delovanje KS) je bilo namenjenih približno 153 000 evrov;
-	lastnih prihodkov vseh krajevnih skupnosti skupaj (vodarina, grobari-na, najemnine, donacije, sponzorji,...) je bilo za približno 193 000 evrov;
-	vsi odhodki krajevnih skupnosti za letošnje leto pa znesejo približno 960 000 evrov.
Sledi pregled najpomembnejšega dogajanja po krajih znotraj Občine Ajdovščina v letu 2007:
KS AJDOVŠČINA je letos uredila javne površine pred stanovanjskimi bloki Ob Hublju ter na Goriški cesti, uredila podporni zid na Gradišču, v večji meri dodatno razsvetlila svoje ulice in trge ter »poasfaltirala« nekaj manjših odsekov cest in ulic; še pred koncem leta bo šturski Cankarjev trg krasila manjša fontana (načrtovana že nekaj let). Omeniti velja, da prostori Doma krajanov še vedno živijo svoje prijetno razburljivo družabno in društveno življenje.
KS BATUJE - v letošnjem letuje Občina Ajdovščina v kraju uredila Pločnik, sicer pa je vodstvo krajevne skupnosti popolnoma novo - krajani Batuj so namreč predčasno izvolili nov svet krajevne skupnosti istočasno s predsedniškimi volitvami; prvi načrti novega vodstva pa so usmerjeni v sicer že načrtovano obnovo prostorov krajevne skupnosti.
KS BRJE je letos veliko denarja, kar 35.000 evrov, investirala v ureditev (obnovo) ceste z zaselke Cinki, Možini, Furlani; na Brjah je javna e-točka, denar zanjo je krajevna skupnost pridobila na javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo; živahno družabno dogajanje, ki daje Brjam Poseben in privlačen utrip, usmerjajo tri zelo aktivna društva - vinogradniško, turistično in kulturno. Še posebej dobro so izpeljali letošnje martinovanje. Čestitke vsem trem!
KS BUDANJE so slavile odprtje Podružnice, ki je zaznamovalo tudi letošnji praznik Občine Ajdovščina. S sredstvi, pridobljenimi iz občinskega javnega razpisa za obnovo kulturnih spomenikov, so obnovili spomenik pri šoli, poleg katere ravnokar faste nova pridobitev - nadstrešek za avtobusno postajo, v izogib mokrim šolarjem... Del svojega denarja so namenili za investicijsko vzdrževanje Cest, v izredno dobro obiskan športni Park nad vasjo pa so napeljali vodo. Tudi v Budanjah teče aktivno društveno življenje, tam so doma pred-vsern pevske zasedbe vseh vrst, ki Vsaj enkrat na leto skupaj predstavijo svoje delo. Tradicionalno pa postaja tudi srečanje oktetov.
KS CESTA se veliko posveča urejanju svojih treh igrišč (balinišče, ntroško in športno igrišče), ki podajajo pravo družabno stičišče krajanov; letos so opravili več manjših asfaltacij lokalnih cest, uredili manjši 0tlsek kanalizacije in dopolnili jav-n° razsvetljavo, ne nazadnje pa so si 0rganizirali tudi svojo spletno stran. KS COL je v letošnjem letu razširila tisti problematičen ovinek na cesti v Gozd, trenutno pa še potekajo konč-ua dela za ureditev podpornega zidu v
zaselku Orešje. Tudi društva na Colu velja pohvaliti za pestro družabno poletje, predvsem za odlično organizacijo dveh tradicionalnih javnih in odličnih promocijskih prireditev -Colska nedelja in Konjeniški praznik v Gozdu.
KS ČRNIČE se je letos ubadala s potmi - asfaltirali so poti v Tabor in na Ravne, pri tem so krajani opravili veliko prostovoljnega dela. Uredili so tudi javne poti v Črničah, pripravljajo pa se na asfaltacijo poti proti pokopališču.
KS DOBRAVLJE se lahko pohvali z odlično osvetljenim igriščem - luči so bile montirane sredi poletja. V manjši meri so bili letos obnovljeni prostori krajevne skupnosti, ubadajo pa se tudi z vzdrževanjem lokalnih poti in cest.
KS DOLGA POLJANA ima novo, razširjeno dostopno pot v zaselku Kamence, veliko »papirnatega« dela je bilo potrebno za pravno-formalno ureditev statusa športnega igrišča, napeljanih je nekaj novih luči javne razsvetljave.
KS GABERJE komunalno ureja novo naselje na koncu vasi, dokončujejo prenovo ogrevanja v domu krajanov, dokončan pa je tudi lani začet projekt javne razsvetljave. Čeprav Gaberje velja za najmanjšo krajevno skupnost v Ajdovščini, zato niso gaberci nič manj družabni. Njihov Martinov hram je letos gostil kar nekaj družabnih dogodkov, na predvečer tradicionalnega martinovanja pa so predstavili tudi knjigo Gaberje je lepa vas, je Vipavski v okras...
KS GOJAČE je polna delovnih strojev, ki aktivno urejajo poslovno cono. Krajevna skupnost je letos dokončala investicijo v javno razsvetljavo, asfaltirala nekaj odsekov cest ter uredila poti znotraj Gojač in Malovš.
KS KAMNJE je z lastnimi sredstvi obnovila zajetje vodovoda, manjša površina ob igrišču ima nov asfalt, v prihodnjem letu pa nameravajo asfaltirati še parkirišče. V kraju aktivno deluje nekaj društev, ki vedno bolj pogumno prirejajo tudi javne dogodke. Iz leta v leto pa je bogatejši, tako po organizacijski plati, kot po številu udeležencev, tudi velikonočni pohod na Malo Goro. Društvom v Kamnjah se obetajo lepši časi, saj prihodnje leto krajevna skupnost dobi v upravljanje prostore bivše šole - računati gre, da bodo družabno zaživeli, saj kraj ima kaj pokazati.
KS LOKAVEC so letos dokončali investicijo širitve ter komunalne ureditve poti v Palkovše - v letošnjem letu so za to namenili 39.000 evrov (nekaj že lani). Poleg tega so dopolnili javno razsvetljavo, kupili nekaj opreme za dvorano oziroma za prostore krajevne skupnosti - med drugim tudi prevleko/zaščito za parket, tako bodo v dvorani lahko prirejali tudi družabne prireditve.
KS OTLICA dokončuje investicijo prizidka mrliške vežice, medtem ko je širitev pokopališča ter zuna-
nja ureditev končana. Omeniti velja veliko zagnanost vodstva krajevne skupnosti in krajanov pri dopolnjevanju prenove dvorane na Otlici. Precej denarja (veliko tudi prispevkov krajanov) pa je šlo za asfaltacijo poti v kraju. Otlica je ena najbolj romantičnih vasi na naši Gori. Tega se zaveda tudi Turistično društvo Okno, ustanovljeno predvsem z namenom promocije svojega kraja. Dobro jim gre, pokukajte na njihovo spletno stran, kjer deluje tudi forum!
KS PLANINA je bogatejša za sodobno opremljeno balinišče, ki si ga balinarski klub Petrič, glede na svoje športne uspehe, tudi zasluži. Asfaltno prevleko je dobilo tudi športno igrišče Planina - katerega celotna investicija v letu 2007 je znašala 33.000 evrov. O društvenem življenju na Planini bi lahko veliko povedali, pa nimamo niti časa, niti prostora. Omenimo le Društvo gospodinj s Planine, ki je letos že v tretje predstavilo celoletni projekt ohranjanja etnološke dediščine kraja - letos so se lotile ženitvo-vanjskega običaja na Planini.
KS PODKRAJ je v letošnjem letu opravil projekt asfaltacije javnih poti v kraju.
KS PREDMEJA trenutno dopolnjuje tehnično in drugo opremo dvorane in to z razlogom - že lani je znotraj Društva podeželskih žena Predmeja začela delovati tudi dramska sekcija, ki bi. decembra v tej dvorani premierno predstavila že drugo veseloigro - v celoti avtorsko delo članic društva - Važno je seme. Če ne boste utegnili na premiero, vabljeni na katero od ponovitev. Pa nazaj k investicijam - del investicijskih sredstev je krajevna skupnost namenila za obnovo skupnega pokopališča na Otlici, večja investicija je bila tudi as-faltacija poti, zanjo so letos porabili kar 19.000 evrov, velik del denarja so prispevali krajani
KS SELO je nekaj malega investirala v vzdrževanje javne razsvetljave ter v obnovo dvorane. V kraju deluje vrlo aktivno športno društvo - Sapca, ki zelo dobro skrbi za svoj košček obale Vogrščka, tudi z javnimi dogodki.
KS SKRILJE je precej investirala v ureditev parkirišč pri pokopališču, nekaj malega pa tudi v vzdrževanje javnih poti.
KS STOMAŽ dokončuje investicijo v širitev poti, sredi vasi bo urejeno tudi avtobusno obračališče (pri mrliški vežici pred pokopališčem), skupna vrednost investicije je 43.000 evrov.
KS ŠMARJE je razsvetlila zaselke v KS, 12.000 evrov pa je namenila obnavljanju cest po kraju. PGD Šmarje je letos - dan pred tradicionalnim Vrtovčevih pohodom - praznovalo kar 50. obletnico, društvo Matija Vertovec pa je rojaku pred spomenikom zasadilo trto in uredilo okolico.
KS USTJE se lahko »pohvali« z eno večjih investicij v krajevnih skupnostih v letošnjem letu nasploh - projekt
izgradnje mrliške vežice z zunanjo ureditvijo in parkiriščem je namreč vreden kar 85.000 evrov. Deloma je bila letos urejena tudi komunalna infrastruktura v Dolenjah.
KS VELIKE ŽABLJE je v letošnjem letu z ogromno udarniškega dela krajanov prenovila dvorano. Tu je prostor dobila nova e-točka (prav tako kot Brje je tudi žabeljska KS kandidirala na razpisu ter pridobila opremo - po štiri mize, računalnike ter brezžični dostop do interneta) namenjena tako domačinom, kot obiskovalcem kraja. Sicer pa se je svet krajevne skupnosti ubadal še z asfaltiranjem poti pri pokopališču, trenutno pa teče investicija širitve ceste v Šmarje. Letošnje poletje je bila prav ta cesta v znamenju hitrosti - športne avtomobilske hitrostne preizkušnje vse bolj cenijo »ž’bljske rajde«...
KS VIPAVSKI KRIŽ ureja obstoječo avtobusno postajo v Kukovžah ter vaško jedro v Plačah. Letos so že uredili kanalizacijo v Malih Žabljah, 32.000 evrov pa namenili za urejanje lokalnih poti v kraju ter širitvi križišča v Vipavskem Križu.
KS VRTOVIN je letos nadaljevala in dokončala podporni zid na novi obvoznici skozi Vrtovin. Kraj se je izredno dobro znašel tudi kot gostitelj
letošnjega Poletnega tabora Evrope. Gostje so bili navdušeni ob zares gostoljubnem sprejemu, dobri organizaciji, ne nazadnje pa jih je presenetila tudi lepota kraja in dežele Vipavske nasploh.
KS ŽAPUŽE je letos poleti slavila odprtje novega doma krajanov, z veliko večnamensko dvorano ter drugimi prostori. Obsežno investicijo je vodila Občina Ajdovščina, krajevna skupnost pa se je posvetila zahtevnemu urejanju okolice, za kar je namenila svoja investicijska sredstva (25.000 evrov). Tako so zelo racionalno izkoristili prostor, pri tem pa obdržali vse tradicionalne atribute tistega prostora (kamen, vodnjak - Žapuže so znane po čisti in hladni vodi...); ob otvoritvi je izšla tudi brošura Žapuže, vas najčistejše hladne vode, s predstavitvijo kraja, pomembnih krajanov.... Danes se v domu krajanov zares dogaja, v njem so našli svoj košček časa mnogi krajani z različnimi aktivnostmi.
Tako, opravili smo kratek prelet že opravljenega, kmalu po novem letu pa zapišemo še o načrtih. Dotlej pa želimo vsem vodstvom krajevnih skupnosti trdne in vztrajne volje ter modrih odločitev.
Zapisali Sanda Hain in Mojca Božič.
Tudi po naših vaseh
Okno v svet
Dvoje naših krajevnih skupnosti - Velike Žablje in Brje - je uspelo na javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo pridobiti sredstva za ureditev javnih e-točk. Pri zahtevnih izpolnjevanjih obrazcev je pomagala in sodelovala Občina Ajdovščina.
A /Tinistrstvo je v celoti financiralo projekta, vredna nekaj manj kot 12.000 IVJLevrov na Brjah in nekaj manj kot 10.000 evrov v Velikih Žabljah. Za ta denar so bili urejeni prostori, v njih nameščena oprema - štiri pisalne mize z računalniki ter urejena brezžična internetna povezava. E-točke so namenjene vsem uporabnikom - tako krajanom, kot obiskovalcem kraja in turistom. Za vzdrževanje bodo skrbele krajevne skupnosti, prav tako za čim večjo in čim širšo dostopnost e-točk. Točke so že urejene, na Brjah v prostorih krajevne skupnosti, v Velikih Žabljah pa v enem od prostorov prenovljene dvorane. Vabimo vas, da jih obiščete tudi vi!	sh
kultura, december
Zavino - Sviti'no
Zavino! Vas, ki je sestavni del KS Šmarje. Položena proti kraškemu, še prej braniškemu koncu. »Z nekaj več kot 33 hišnimi številkami, od katerih jih je »živih« približno 25. Seveda so tu še tiste z »a«, ne vem, če tudi z »b«, zadaj. Ne vem natančno«, pravi naš sogovornik, včasih tudi predsednik KS Šmarje, Branko Furlan.
»Včasih, pred drugo vojno, smo ime naše vasi pisali Svino. Vsem je znano, da smo bili povečini v teh krajih naklonjeni partizanom in partizanstvu.
Tukaj so bili že okrog leta 1942, tudi Janko Premrl - Vojko. Pri nas si lahko srečal Aleša Beblerja, pa Franca Leskoška - Luko. Nad vasjo so ime-
li bunker, povečini pa so bili v vasi. Tudi pri nas, kot so nam pripovedovali, nono kaki dve leti ni prodal kanca vina, spili so ga partizani«, se zasmeje Branko.
»Enkrat v pogovoru, bilo je 1944 ali 45 so ugotovili, daje malce nerodno, da vas s tako dobrim vinom, nosi tako nerodno ime. Da bi ga kazalo spremeniti. Kaže, daje odločitev padla že takrat, leta 1952 pa so preprosto prišli z novimi tablicami in novim imenom: Zavino. Bogve kje so se odločili. Ljudje niso nasprotovali, lepo se je slišalo ime za vas, kije bila grozdju in vinu pravzaprav že takrat zavezana. Čeprav smo imeli povečini še živino in njive za najnujnejše, je bila trta prevladujoča kultura. ZAVINO - lepo se sliši, a ne?«
Začetki vasi gotovo segajo daleč v čas pred Napoleonom, saj ustno izročilo pravi, da so Francozi vas »odkrili« po naključju, ko so se pomikali po tej dolini proti vzhodu in so v jutranjem mraku slišali petelinje petje. Menda so bile preproste hiške povsem skrite pod velikimi hrasti. Še vedno je v Zavinu poznan izraz Napoleonova cesta, pravi Branko, teče nad vasjo in po njej si lahko šel s parom volov, bila je tlakovana in na obeh straneh obzidana s kamnitim zidkom. V vasi imajo kapelico posvečeno Materi božji (vaški praznik je mali šmaren), menda jo je v celoti sfinanciral eden od močne družine Furlanov, ki je delal v petek in svetek in se potem zbal, da ne bi šel v pekel, se smeje naš sogovornik. Zemlja, ki jo obdelujejo, pre-
Branko Furlan
Kovačija Milovana Furlana
smm
Te eden izmed štirih večjih vinarjev v Zavinu. Kmetijo je podedoval po očetu in pravi, da upa, da jo uspešno pelje naprej. Nikoli ni bil zaposlen, vedno je le kmetoval na svoji zemlji. Do leta 1993 je svoje grozdje večinoma oddajal v Klet Vipava, doma je ostalo vina le za lastne potrebe. Takrat pa se je odločil, da začne kletariti doma. Pred sedmimi leti je prekinil z živinorejo in na ta račun povečal vinograde na približno 8 ha. V svojih vinogradih ima 12 različnih sort, prevladujejo pa rebula, malvazija, sauvignon, kabernet sauvignon in seveda pinela ter zelen.
V Brankovi kleti (Zavino 33) visi veliko število priznanj in listin, ki pričajo o njegovem dobrem vinogradniškim in kletarskem nosu.
»Moj prvi vinski sejem je bil 1996. leta v Gornji Radgoni. Rebula je dobila zlato medaljo in postala prvak med rebulami. Kako mi je bilo všeč in kako dobro sem se počutil«, vidno zadovoljen, kot bi tiste trenutke še enkrat podoživljal, pravi Branko.
1997 leta je na ocenjevanju prereza letnika postal prvak z rebulo, pinelo in malvazijo, »Vipavcem sem vzel titulo za pinelo, Istranom za malvazijo in Bricem za rebulo«, se smeje.
Letos je na Vinskem sejmu v Ljubljani pobral zlato priznanje za pinelo in srebrno za zelen (gre za priznanje in ne medalje, ker je bilo v obeh konkurencah premalo vzorcev).
Oktobra pa je v Olimju red vitezov vina Slovenije njegovo pinelo poimenoval »Viteško vino, pinela 2006«, s pripisom: »...s to častitljivo oznako sme pridelovalec viteškega vina označiti 1.500 steklenic. Tako bodi!«
Nič čudnega, kar sva v njegovem hramu poskusila je bilo odlično in vrhunsko.
Ob obisku Zavina smo obiskali in poklepetali tudi z Milovanom Furlanom, lastnikom stare kovačije, kije za svoj pogon uporabljala vodno moč potoka Svinšek, (izvira pod Kazalami, hribom, ki je križišče poti, kolovozov in cest med Zavinom, Velikimi Žabljami in Šmarjami), o čemer pričata dve kovani ogromni kolesi, ki pa verjetno nikoli več ne bosta stekli. Iz počrnele notranjosti kar »pripovedujejo« spomini. Seveda danes pogonsko moče daje elektrika.
»Kovačija je začela z delom pred L svetovno vojno, mislim, da nekje 1886. leta. Kupil jo je moj nono, Janez, kije 12 let preživel v Ameriki, kjer sta z ženo Francko »pridelala« tudi dva sinova Albina in Ivana, mojega očeta, se potem vrnila in s prihranki začela tukaj na svoje. Sicer se je nono izučil za kovača prav v Zavinu, na drugi kovačiji, ki jo je napajal potoček Zalnka in drugi manjši izviri. V Ameriki seje tudi ukvarjal s kovaštvom in se marsičesa naučil. Bil je možak naprednih misli, s 1001 idejo. Pred 2. svetovno vojno se je kovalo cele dneve, vedno smo imeli tudi vajence, ki so prihajali od vsepovsod. Kovalo se je vse, kar so kmetje potrebovali pri vsakdanjih opravilih, gredlje za pluge, šape, sekire, fouče, foučule, rogačke, lopate... Nono Janez je koval tudi partele za sode, ki so sicer bili leseni«, se je razgovoril Milovan.
Ko smo si kovačijo ogledovali, jo je Milovan spravil v pogon, sam pravi, da tudi še udari po nakovalu, bolj za svoje potrebe in potrebe prijateljev. Obvlada kovaški poklic, kot pred njim nono in oče.
»Med 2. svetovno vojno so bile vse
vladuje seveda trta, je povečini okrog vasi. Problem je v tem, da je precej razparcelirana, komasacija jo je le za silo združila, obdelovanje je tako oteženo in dražje. Zavinčani (Svenani) skupaj bi pridelali kakih 3000 hektov vina, ocenjuje. Večina aktivnega prebivalstva ( skupaj vas šteje kakih 94 duš...) je zaposlena v Ajdovščini in Novi Gorici.
»Ko so nastajale nove občine so nas želeli v Branik, pa smo se odločili za Ajdovščino. Ko niso nehali ti pritiski, sem mojim sovaščanom dejal, v Ajdovščini že imamo svoje »gorjane«, če gremo v Branik, bomo mi njihovi gorjani (smeh), pa ne da bi imel kaj proti našim Gorjanom, precej jih poznam, sami dobri ljudje. Bolj za šalo, kot kaj drugega, sem jim to povedal«.
te vasi »tu zadaj« partizanske, tudi Svinno in Šmarje. Marsikaj smo skovali za potrebe naših borcev. Pa še zgodbico ti povem. V kovačijo so enkrat prišli karabinjerji, nono pa je že imel Titovo sliko. Vprašali so ga, kdo je to. Počasi si je nadel očala na nos in na kratko odgovoril: Mussollini. Tri mesece zapora mu je prinesel ta duhovit odgovor, tak je bil«.
Milovan ima v svojem hramu pravi
mali muzej starih predmetov, kijih še naprej zvesto zbira. Opaziti pa je tudi take vsakodnevne: tam visijo izredno lepi pršuti, iz njegovih sodov pa smo »potegnili« kar nekaj kozarcev dobre domače kapljice.
Ivan Mermolja -Iče
Memorial Franca Pergarja
T Zspomin na Franca Pergarja iz V Lokavca je Balinarski klub Hubelj iz Ajdovščine 27.oktobra izvedel memorialni turnir v balinanju, ki se ga je na pokritem igrišču v Palah udeležilo 12 ekip iz Gorice, Krasa, Idrije, Tolmina in Ajdovščine. Predtekmovanje je naplavilo štiri finaliste: BK Hubelj, BK Slatna iz Grgarja, Društvo upokojencev Ajdovščina ter BK Lokavec. Domača ekipa Hublja je nazadnje slavila z zmago nad
Grgarci, ki so imeli najboljšega balinarja v bližanju - Čubej Jožeta. Izgleda pa, daje izbijanje pomembnejše - najboljši izbijač je bil Jurij Pergar iz Lokavca, ki se tudi kot predsednik BK Hubelj veseli napredovanja svoje ekipe v L medobčinsko balinarsko ligo. Se morda bliža veliki derbi Prve slovenske lige med BK Petrič Planina in BK Hubelj ? Kdo ve. Zaenkrat Hublju čestitamo in želimo veliko uspeha v nadaljnem tekmovanju. M.A.
ELEKTRONIKA PELJHAN
Izidor Peljhan s.p.
-	antenski sistemi
-	digitalni satelitski sistemi
NOVO V PONUDBI
v:
totalTV
Od sedaj tudi
pop H (D
in še veliko drugih najaktualnejših domačih.in tujih programov s slovenskimi podnapisi na satelitu! Možnost opreme v NAJEM!
Za več informacij lahko pokličete na tel 041 708 134 ali obiščete našo spletno stran www, elektronika-peljhan.si izldor.peljhan@gmap.com
^OSTnLlLTKD^ col
Gorazd Repše s.p.
REZERVACIJE ZA PREDNOVOLETNA SREČANJA IN SILVESTROVANJE
Info: 05 3668610, 041 622 514, repse.gorazd@siol.net
Urnik: Ponedeljek in Ibrek zaprto, Sreda-Sobota od 12. do 22., Nedelja od 10. do 22.
'V:

LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA
________________________VABI V:_________________________
PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE:
TRGOVEC, ADMINISTRATOR, GOSTINSKA DELA (kuhar, natakar, kuhar/natakar),
GOSTINSKI TEHNIK, GOSTINSKO-TURISTICNI TEHNIK, EKONOMSKI TEHNIK, STROJNI TEHNIK
PROJEKTNO UČENJE ZA MLAJŠE ODRASLE (PUM)
JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE IN DRUGA IZOBRAŽEVANJA.
Zaključite svoje obvezno šolanje in se brezplačno vpišite v OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE.
V mesecu decembru smo posebej za vas pripravili TEČAJ LIČENJA (prijave sprejemamo do 6. decembra 2007).
Izkoristite tudi možnost E UČENJA PREKO SPLETNEGA PORTALA
www.cvzu-vita.si
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
05/366 47 50 041 437 785 www.lu-ajdovscina.si
5
novcu«* acMHUA MiNisnurvo za Šolstvo in >o»i
PROGRAM SOFINANCIRA
M*«STRSTVO ZA ŠOLSTVO W ŠPORT

PROGRAM SOFINANCIRA EVROPSKA UNIJA
Evropski
Socialni
Sklad
iz naših sredin
Hodili kot za stavo Medveda si moraš zaslužiti...
Stanovalci Doma starejših občanov Ajdovščina so, 3. oktobra, pod vodstvom strokovnih delavcev DSO in ZD Ajdovščina, na stadionu pod štursko osnovno šolo, opravili test hoje na dva kilometra.
Tdeja se je porodila nekega lepega Xpozno poletnega dne, ko je pogled na naše lenobno razpoložene stanovalce, kar klical po spremembi. Pa sta staknili glave naša fizioterapevtka in delovna terapevtka ter prišli na dan z idejo, da bi v Domu izvedli test hoje za pokretne stanovalce. Od ideje pa do prvih kondicijskih priprav sta morali pridobiti kar nekaj soglasij, odločilno besedo pa je imela domska zdravnica, ki je za vsakega udeleženca pohodov dala svojo odobritev.
Novica o nečem novem, se je med stanovalci hitro razširila ter bila sprejeta z navdušenjem. Tako seje 3. septembra zbralo na prvem pohodu ob reki Hubelj, do reke Vipave in nazaj kar 20 udeležencev. Nestrpnost in vznemirjenost pred odhodom je bila velika, a sreča, ki je sijala z obrazov zmagovalcev pohoda, je bila nepopisna. V mesecu septembru so tako opravili še šest pohodov različne težavnostne stopnje. Da smo priprave vzeli čisto zares, smo dokazali tudi s tem, da smo v goste povabili strokovnjakinji ZD Ajdovščina s področja zdravstvene vzgoje, ki sta nam spre-
govorili o pomenu gibanja in tehnični izvedbi samega testa. In kaj test hoje je? Test omogoča določitev telesne zmogljivosti na osnovi enakomerno hitre hoje na dva kilometra, času, ki ga posameznik potrebuje za prehojeno pot in srčnem utripu ob koncu hoje. Ob tem se upošteva še starost, spol, telesno težo in višino posameznika.
Napočil je težko pričakovani dan in na startu se je zbralo trinajst udeležencev v starosti od 57-84 let, različno telesno pripravljenih, a vedrega, mladostnega duha. Hodili so in hodili, se borili in smejali, malo vzdihovali in kar je najvažnejše, dokazali so, da zmorejo. Ob koncu je vsak dobil diplomo in analizo dobljenih rezultatov.
In tako je ideja obrodila sad, naši pohodniki pa še kar naprej veselo trenirajo. Nekaj pa se po domu šušlja o tečaju Nordijske hoje... upam, da nam bo uspelo. Tako pošiljamo pozdrave vsem starejšim, ki živite na svojih domovih in sedaj prebirate ta naš članek ter vam kličemo: »Kar pogumno, hoja krepi človeka«
Jana Klančar
Brejski konec vleče
Martin in z njim ter mladim vinom povezane navade, vabijo v kraje, kjer je vino takorekoč doma. Da so Brejci svoj kraj v zadnjih letih pospešeno promovirali, dokazujejo vse pogostejše skupine, ki si za svoj cilj, seveda pohodniški, izberejo prav to, nad dolino privzdignjeno vas s številnimi zaselki. Cilj je praviloma cerkvica sv. Martina.
^ Tnedeljo, 4. novembra se je za in srknili ter z »odličnim« vodičem V tako pot odločila skupinica Ičetom nadaljevali do cerkvice, ki se Cestnarjev. Povečini že utečeni peša- ' je zdela kot na dlani. Seveda so parki, z malimi težavami posameznikov, krat zašli, ampak: Vredno je bilo, so So prišli preko Dobravelj, čez polja, rekli, ko so se proti domu odpravili mimo reke Vipave, do Brij in zašel- preko Velikih Žabelj in Vipavskega ka Furlani, kjer so postali, prigriznili Križa.	imi
Zlatka poznam že dolgo. Na Goro se je priženil s Tolminskega in je tu globoko pognal korenine: med skalami in kamni so našle tisto malo rodovitne gorske prsti in se trdno zasvedrale v nedra Gore.
T ovsko slo je Zlatko na ta svet pri-i—/nesel s sabo. In ljubezen do strmin, iz mračnih grap kipečih v globoko nebo. Tako je povsem naravno, da se je včlanil v idrijsko LD Krekovše, saj - ali so še kje na svetu tako prelestno skrivnostne grape, bolj bistre divje vode na njih dnu, bolj razdrapani grebeni in globlja tihota v zvezdnih nočeh?
In v ta divje lepi svet izginja Zlatko dan za dnem: z Otlice mimo Koklja in Jakuža do Preske, skozi Tisovec, mimo Magazina in Treh smrek, čez Poslušaj do Bukovega vrha, v strugo Ipavška, v Brusavo grapo, do Hudega polja, v soteske Idrijce in Belce, mimo Prižnice čez Krekovše, skozi Bedrovo grapo k partizanski bolnici Pavli, v tesni Laso-kabla, v stmadine Široke doline in gor v prepadne stene Putrha. Vse gamse ima tod preštete, za vse jelene ve in srnje družine. Pozna vse medvede, ki so si tod poiskali svoje domovanje, in vse tiste, ki le popotujejo skozi ta svet. Ne uide mu risji sled in ne volčja pot. Ve, kje imajo prehode divji prašiči, ki v pozni pomladi in zgodnjem poletju prihajajo sem iz daljnih pasišč. Znana so mu rastišča divjega petelina, gozdnega jereba in gnezdišča planinskega orla.
Globoko pod Bukovim vrhom, dol proti Hudemu polju, so krekovški lovci na koncu zapuščene gozdne ceste postavili zaprto visoko prežo. In Zlatko je tja, na beli pesek polkrožnega obračališča, ob vznožje grušča-stega melišča, začel pokladati medvedom turščico in jabolka. Kmalu so poprijeli. Prihajali so, zdaj medvedka z mladičem, zdaj tri ali štiriletni medvedji mladenič, zdaj dva dvesto in večkilogramska stara godrnjavsa. Več kot dve leti jim je vozil in nosil hrano.
V kopnem z avtom, v snegu na hrbtu, na smučeh in s sanmi. Dvajset kilometrov v eno smer, dan za dnem, teden za tednom, mesec za mescem.
V	mesečnih nočeh jih je hodil gledat. Medvedje so se navadili njegovega vonja in niso zbežali, ko so ga začutili. Le bolj pogosto so pogledovali proti preži, ko so začutili njegov duh.
Gledat in opazovat jihje Zlatko hodil vedno sam. Hitro mu je mineval nočni čas. Bili so le on, zvezde in medvedje. In mesec. In nočni gozdni zvoki. Veter včasih. In bežne bežeče misli...
Potem se je Zlatko odločil: uplenil bom medveda!
Prišel je letošnji oktober in z njim odločba z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: na območju hrušiških, nanoških, idrijskih in trnovskih lovskih družin lahko lovci uplenijo tri medvede: enega nad sto kilogrami in dva do stota težka.
Zdaj Zlatko na prežo ni več hodil sam. Z njim je bil prijatelj Jože z Otlice, lovec iz LD Kozje stena. Pravila so pač takšna: pri lovu na medveda morata biti dva izprašana in izkušena lovca. Popravnega izpita ni. Kazni za napake so visoke, še hujše tiste, ki ti jih dosodita Narava in tv.oja vest, kot tiste, ki ti jih izreče sodišče.
V	prvi letošnji oktobrski noči je krmišče obiskal največji medved; ob treh ponoči se je pri medlem svitu lune kot duh pojavil na belem pesku pod meliščem. A - kot bi vedel: ves čas je zrl v prežo in Zlatko ga v glavo ni hotel streljati.
Drugo noč je že zgodaj prišla medvedka z mladičem. Zlatko in Jože sta dolgo uživala njuno igrivo in hkrati oprezno bližino.
Tretjo noč pa je že kmalu po enaindvajseti uri prišel poldrugi stot težak
kosmatinec. Zlatko ga je začutil in zaslišal, že preden ga je zagledal, čeprav se je le droben kamenček sprožil po melišču. Takoj je vedel: to je medved! Če bi bila kuna ali lisica, bi se v meli sprožilo več kamenčkov. Sliši .se neverjetno, a je res: sto in večkilogramska zver hodi bolj neslišno od drobne kune! Malo nad krmiščem je medved obstal. Njegova črna silhueta se je kljub temni noči ostro odražala na peščenih tleh. Zlatko seje v trenutku odločil. Bil je povsem miren. Pod medvedovo desno prednjo nogo je v belini peska v strelnem daljnogledu poiskal križ, z njim drsel po nogi navzgor in počasi vlekel petelina. Ko je počilo, ga je ogenj iz puškine cevi za trenutek oslepil, spodaj pa je smrtno zadeti medved zarjul, da je oba lovca spreletel srh. Težka žival je planila nazaj, odkoder je prišla, a je že po nekaj sežnjih obmirovala. In slišati je bilo le še vse tišje hropenje.
Zlatko in Jože sta najprej otrpnila. Molčala sta. Nato je Jože potiho rekel: »Pa si ga...«
Počasi, s tresočimi se koleni, sta zlezla s preže, se previdno spustila do negibnega medveda in ob njem obstala ...
Potem so zapeli telefoni - v Idriji, na Otlici, v Ajdovščini. Zlatkovi prijatelji smo najprej v aparatih zaslišali hripav vrisk in vedeli smo, ne da bi nam povedal. Vstajali smo izpred televizorjev, nekateri iz postelj, tretje je klic ujel na poti domov, v gostilnah, celo na oddaljenih medvedjih prežah v drugih loviščih. V eni uri smo bili že vsi zbrani pod Bukovim vrhom. Prvi je s Hudega polja, kjer ima leseno hiško, prihitel Boris. Nato smo prihajali: Janez, Slave in Miško iz Idrije, Miran in Zlatkov sin Damjan z Otlice, Martin in jaz iz Ajdovščine. In tam, v srcu idrijsko-trnovskih gozdov, smo se sredi noči, pod svetlimi zvezdami in vzhajajočo luno, razvrstili v krog okrog plena. Z občudovanjem, spoštovanjem s kančkom obžalovanja smo zrli v medveda in v lovca, ki je čepel ob njem in mu s prsti razčesaval kožuh na vratu ...
Pripis:
Zlatko je izračunal, da je za uple-nitev medveda prevozil, prehodil in presmučal več kot 7000 kilometrov. Koliko koruze, jabolk in drugega sadja je znosil na krmišče, ni poskušal izračunati. Ko je njegova žena Jožica zvedela, da je medveda končno uplenil, je zavzdihnila: »No, zdaj bo, hvala Bogu, več doma!«
A kdor Zlatka pozna ve: še naprej ga bo neustavljivo vleklo v gozdove Tisovca, v prepade Putrha in v kre-kovške grape. Med gamse, jelenjad in srnjad in - medvede ...
Franc Černigoj (Foto: Miran Krapež)
Društvo upokojencev Ajdovščina
se je Martinu v letošnjem novembru poklonilo na Koroškem. Po vodenem ogledu Slovenj Gradca so zabavno martinovo druženje zaokrožili na kmečnem turizmu, ko so krst vina in skeč popestrili s harmonikarsko vižo in petjem.
Zgledno uspešni so bili športniki Društva: Balinarke so na turnirju v Tolminu zasedle 2. mesto, pikader-ke pa na tekmi v Kobaridu 1. mesto.
Med posamezniki je zmago slavila Pavla Zemlič.
Četitke vsem.
DUls
V spomin dr. France Kerkoč
Pri predmetu zgodovina medicine in stomatologije smo študentje 1. letnika dentalne medicine dobili nalogo opraviti intervju z zdravnikom, ki si ga sami izberemo. Dr. Kerkoča sem za ta intervju izbrala zato, ker je domačin in je večino svojega življenja tudi deloval v mojem domačem kraju, dalje, ker se mi zdi, da je njegovo delovanje pustilo vsem Ajdovcem velik pečat in navsezadnje, ker me je kot otroka spremljal kot prvi zdravnik, pediater. Intevju sem opravila v začetku maja. Na pobudo mentorice doc. dr. Zvonke Zupanič Slavec, da bi bilo vredno razmisliti o objavi intervjuja, sem si zadala tudi to nalogo. Zal je dr. Franc Kerkoč 11.10.2007 umrl, še preden sem uspela ta intervju objaviti. V veselje mi je, da mi je zaupal delček svoje izkušnje zdravnika in da lahko njemu v zahvalo ta intervju posredujem med ljudi, ki jim je kot zdravnik lahko pomagal. Ko sem prišla na njegov dom in ga povprašala, če bi bil pripravljen sodelovati, se je naprej malce izgovarjal, da naj raje inter-vjuvam kakšnega zobozdravnika, ki mi bo znal več povedati o mojem področju študija. Povedala sem mu, da je naša naloga inetvjuvati kateregakoli zdravnika, p° tem je povabilo z veseljem sprejel. Nastal je tale pogovor.
Doktor Franc Kerkoč, vaše otroštvo...?
Rojen sem bil 10.6.1930 v Ljubljani. Oče in mati sta bila učitelja in oba begunca zaradi zasedbe Primorske po prvi svetovni vojni. Oče je bil Ajdovec, mati pa s Krasa. Svoja prva štiri leta sem preživel v Šentjoštu nad Vrhniko. Na ta kraj me še danes vežejo lepi spomini. Leta 1934 smo se preselili v Gaberk v Poljanski dolini. V spominu mi je ostal prijatelj Lojzek, s katerim sva se veliko potepala in včasih tudi kakšno ušpičila. Leta 1941 smo se zaradi vojnih razmer preselili na Log pri Brezovici in z Lojzkom sva izgubila stike, starega prijatelja pa sem po tolikih letih pred dvema letoma spet našel in sicer v Argentini. Še danes si dopisujeva prek e-maila.
Kakšni so vaši spomini na čas med drugo svetovno vojno?
Druga svetovna vojna je bila kriva, da smo se preselili na italjansko stran okupirane Slovenije in tako izbrali ‘manjše zlo’. Do izobražencev ljudski glas ni bil najbolj naklonjen, na drugi strani pa je Primorska hlepela po izobrazbi. Spominjam se, da so v Šentjoštu imeli telovadno društvo, pripravljali smo igre, tu sem prvič slišal za vaje na bradlji, krogih, pa tudi za veletoč.. .Nenazadnje pa sem tu dobil tudi prvi stik z glasbo. Videl sem harmonij, orgle, staro violino, ki je bila na podstrešju, kitaro, ki so jo igrali potujoči muzikanti in cigani. Vedno pa so mi bile najbolj všeč citre, želel sem tudi igrati nanje in sedaj, ko bi mi čas sicer dopuščal, mi pa sluh žal ne služi več najbolje, zato sem se mora! svojim sanjam odpovedati.. Nikoli pa ne bom pozabil filma Cvetje v jeseni, kjer se v ozadju vrti glasba Urbana Kodra, slišijo pa se tudi citre. Sicer pa me je glasba spremljala v času študija in tudi še danes. Raje kot
v drami sem sedel v operi, najljubše pa so mi operete. Te sem poslušal v Zagrebu, Reki, Splitu in v Ljubljani, kjer pa so predstave bile bolj poredkoma.
Med vojno smo kot begunci morali bežati tudi na Dolenjsko, v Stično, po vojni pa smo se preselili v Ajdovščino.
Kako se je začelo vaše šolanje?
Začelo se je kar pod okriljem matere, saj je bila učiteljica. Nadaljeval sem z gimnazijo v Ljubljani, nato smo se preselili, zato sem gimnazijo nadeljeval v Gorici, ker pa ni bilo denarja, sem zadnji dve leti in maturo opravil v Postojni. Maturiral sem leta 1948.
Od kod navdušenje za medicino, ali je bila to od nekdaj vaša želja?
Veselje do medicine sem dobil prek knjige Lovci namikrobe. V Ajdovščini je bila higienska postaja, okrog katere sem se rad sukal, V Šturjah pa je bil v bolnišnici, ki jo je vodil dr. Kralj, tudi inferkcijski oddelek.
Študij sem' tako nadaljeval na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer sem 26.12. 1953 tudi opravil zadnji izpit - sodna medicina.
Ste kdaj obžalovali svojo odločitev?
Pediatrija je vedno bila na prvem mestu in nikoli mi ni bilo žal, da sem postal zdravnik, pediater.
Kako pa je potekalo vaše izobra-ževnje po končani fakulteti?
Že 15.1. leta 1954 sem nastopil staž v vipavski bolnišnici pri internistu primariju Rozmanu in nato na kirurškem oddelku pri primariju Peršiču. Staž sem po pol leta prekinil, ker sem moral junija za eno leto k vojakom. Po odsluženem vojaškem roku sem se prijavil na razpis, v katerem so na obali razpisali 20 zdravniški mest, vendar so mojo prošnjo zavrnili. Dobil sem ponudbo v Srbskih
Moravicah, to ponudbo sem zavrnil in sprejel mesto v Ilirski Bistrici, kjer sem nadomeščal dr. Kovača. Od tu pa so me leta 1957 Ajdovci ‘odkupili’ s pogojem, da opravim UNICEF-ov tečaj za zaščito matere in otrok. To je bilo nekakšno izpopolnjevanje, ki sta ga vodila ginekolog dr. Tekavčič, ki je bil vodja dispanzerja za žene v Ljubljani in doc. dr. Zdenka Humer, ki je bila vodja centralnega otroškega dispanzerja v Ljubljani. Taka predavanja preventivne usmeritve s tega področja so takrat prvič potekala v Ljubljani. Prej so se morali zdravniki izpopolnjevati v Zagrebu. V takratnih razmerah so bile v zdravstvu skromne razmere. Naj navedem le primer punčke z otroškim diabetesom. Na leto je imela pravico do nakupa le petih injekcijskih igel, zato so deklico oskrbovali z zadostnimi količinami inzulina tako, da so se posluževali tudi raznih sleparij. Zanimiva je tudi primerjava v opremi patronažnih sester. Takrat sem jim izboril en par terenskih čevljev na leto in ‘šuškavc’ -dežni plašč, ki jim je služil celo življenje. Danes pa se patronažne sestre vozijo z avtomobil in z vso potrebno opremo.
Kaj pa specializacija pediatrije specializacija?
Leta 1968 sem začel specializacijo pediatrije. Najprej dve leti v bolnišnici v Šempetru pri Novi Gorici, nato pa še dve leti v Ljubljani na otroški kliniki in vzporednih klinikah, ki jih je predvideval program. Leta 1972 sem specializacijo tudi zaključil.
Ali mi lahko poveste za kakšen zanimiv primer, ki ste si ga posebej zapomnili?
V vseh letih delovanja na tem območju se najbolj spominjam epidemije hepatitisa, ki je tu razsajala leta 1965. Začela se je nekje nad Stomažem in se nato preko šole širila med otroki. Prizadela je otroke iz Velikih Žabelj, Vipavskega Križa, Brij, Malih Žabelj, torej vseh vasi, katerih otroci so šolo obiskovali v Dobravljah. Takrat sem opazil, daje okrevanje otrok bilo predvsem odvisno od prehrane doma. Tako so najbolj ‘nastradali’ otroci kmetov, ki denarja niso imeli. Nekoliko bolje so jo odnesli otroci polproletarcev, katerih starši so bili mali kmetje in bili tudi delno zaposleni, tako da so imeli stalni vir dohodka.
Še danes lahko navzven opazim razliko med otroci, ki so imeli dovolj dobro prehrano in tistimi, ki te možnosti niso imeli. Kljub tej množični epidemiji pa smrtnih žrtev nismo zabeležili.
Spomnim se, da so okuženi otroci iz Idrije hodili na infekcijski oddelek v Ajdovščini. Ti otroci pa so bili še večji reveži, ker so poznali le svoj dialekt in tudi Ajdovcem je bil njihov dialekt neznan. Sam sem se nekoliko priučil njihovega narečja in tako pomagal pri sporazumevanju.
Ali imate tudi kakšno negativno izkušnjo, ki se vam je zgodila v okviru zdravniškega poklica?
Kot začetnika meje zelo motilo, ker so v zdravniškem društvu vsakega začetnika dali na poskripcijski oder (poskripcijska lista je črna lista, spisek oseb obsojenih na smrt, izgon).
To je pomenilo, da so ga načelnik za zdravstvo in njegovi podrepniki lahko opravljali in mu kot začetniku povedali vse njegove slabosti. Šlo je predvsem za ‘mehčanje kosti’. Pred sestankom, ko naj bi sam bil na po-skripcijskem odru, sem na dvorišču pred Šempetersko bolnišnico srečal načelnika, ki mi je povedal, da bo tisti dan tekla beseda prav o meni, takrat pa sem mu sam ponudil srečanje ob kavici, kamor pa načelnika ni bilo. V tem društvu mi ni bilo všeč in zato sem se priključil zdravniškemu društvu v Kopru. Tu so potekala tudi strokovna predavanja, kjer sem lahko poglabljal in bogatil svoje znanje.
Dandanes se posebej pri otrocih pogosto pojavljajo alergije in astme. Kaj je po vašem mnenju vzrok temu?
Sam sem mnenja, da sta pri astmi v glavnem dva vzroka. Prvi vzrok je mati, ki svojega otroka preveč ščiti, tu moram izpostavi tudi pomen dojenja (mati naj bi dojila vsaj 7 mesecev), drugi vzrok pa so hišne razmere. Prevelika čistoča in sterilnost nista zdravi.
Otroke z astmo sem spremljal 20 let kot zdravnik in z njimi hodil na letovanja na Debeli Rtič. Zapiskov iz teh letovanj nisem delal, ker sem se takrat še lahko zanašal na svoj spomin, pa tudi zato, ker bi zapiski v napačnih rokah lahko pripeljali do nevšečnosti, predvsem glede tolmačenja teh zapisov.
Kaj pa delo z ljudmi, ali se spominjate kakšnega konflikta?
Enkrat so me celo obtožili prodaje otrok v Ameriko. Dva tovariša sta me zasliševala in ko sem jima pokazal priporočilo ORG. sekretarja slovenske partije, kjer je naprošal posameznike in inštitucije, da pomagajo zakonskemu paru pri posvojitvi, sta tovariša obmolknila.
V zdravniški poklic spada tudi srečanje s smrtjo. Zanima me, kako ste se vi doživljali zadnje trenutrke ob umirajočem?
Menim, da bi moral zdravnik stati umirajočemu ob strani, priznam pa, da večkrat tega tudi sam nisem zmogel. Ta tesnoba in strah najbrž izvirata še iz otroških let, ko smo kot otroci v Logu slišalo pok. Stekli smo v smer, od koder je prihajal strel in našli ne tleh partizana, ki seje po nesreči ustrelil. Gledali smo ga na tleh, kako je umiral. Ta izkušnja smrti, ki sem jo doživel še kot otrok, me je vedno spremljala.
Kaj pa vam pomeni rojstvo, novo
življenje?
Trenutkov rojstva sem se vedno zelo veselil. Enkrat sem se za novorojenca zelo zbal. Malce starejša gospa je prvič rojevala, ni pa želela v porodnišnico. Porod je bil težak, in ko sem pred odhodom preveril stanje matere in otroka, sem pri otroku opazil okrog ust zelene mase. Ustrašil sem se in se zbal, daje otrok v smrtni nevarnosti. Nato pa mi je stara mati povedala, da je sama otroku dala v usta majaron, da mu ne bo smrdelo iz ust, ko bo velik.
Po televiziji sem slišala intervju z zdravnikom, ki si je iz študentskih let zapomnil predvsem vonj po formalinu. Ali se tudi vi še vedno spo-mite tega specifičnega vonja?
Da, seveda, okrog secirnic je vedno smrdelo po formalinu, spominjam pa se tudi vonja po valeriani. Ta vonj je na kup zbiral mačke, zato so se tam okrog vedno klatile mačke.
Kdaj ste zaključili zdravniško službo?
Leta 1995.Od takrat še vednosledim novostim v medicini, predvsem tako, da se udeležim kakšnega sestanka zdravniškega društva, obiščem svoje kolege in z njimi izmenjam kakšno besedo...
Verjamem, da bi mi znali povedati še in še takih in podobnih zgodb in pripetljajev iz vašega dolgega in bogatega delovanja na zdravstvenem področju, veliko pa je najbrž drobnih dejanj, ki so že zapustile vaš spomin, pa so vendarle zelo pomembne.
Najlepša hvala za čas, ki ste si ga vzeli zame in za izčrpne odgovore!
To, da je dr. Franc Kerkoč uspešno opravljal svoje zdravniško poslanstvo, dokazujejo tudi številne matere, ki so svoje otroke zaupale njemu. Če je on povedal, da z otrokom ni nič narobe, so lahko pomirjene zapustile ordinacijo. Na drugi strani, pa je znal pregledati otroka in videti, kaj bi lahko bilo narobe. Tako je pri otrocih našel tudi marsikatero bolezen, ki bi lahko za bolnega malčka bila usodna, in ga seveda pozdravil.
V veselje mi je bilo spoznati del njegove preteklosti in sprejeti njegove nasvete za življenje. In če sem s tem intervjujem pripomogla, da delo dr. Kerkoča ne bo šlo v pozabo, je moj trud poplačan, ker menim, da smo mu vsi Ajdovci lahko še kako hvaležni-Toliko let je deloval v dobro vseh ljudi, še posebej otrok in mater, in za ves trud; iskren hvala! Lucija Gregorc
martinovanja
V	Dupljah
V	Dupljah pri Skonc' vih seje odvijalo tradiconalno martinovanje. Ponovno so se izkazali vsi prisotni, ki so si vzeli čas za "delo"ob obloženih mizah in novemu vinu. Letos res že skoraj dozorelemu. Rano vino, zlato vino!
Na Planini
Na kmetiji Viktorja Marca s Planine pri Ajdovščini je potekalo že tradicionalno martinovanje 2007, letos v velikem ogrevanem šotoru. Zbralo se je okrog 120 ljudi. Med njimi so bili predvsem trgači, ki so gosopdarju pomagali v času trgatve.
ostje, ki znajo ceniti skrbno pri-vJ delano vinsko kapljico, so lahko poskusili tudi domače dobrote, značilne za Vipavsko dolino, ki jih je pripravila gospodinja. Za dobro razpoloženje gostov sta skrbela harmo-nikaša. Ob plesu in dobri kapljici je druženje trajalo pozno v noč.
Po končanem kulturnem programu je sv. Martin v kleti krtstil mošt v mlado vino.
Zadovoljni obrazi gostov ob odhodu so gospodarju v ponos. Gostje, ki se na kmetji počutijo domače, se bodo gotovo spet vrnili.
V.M.
V Vipavskem Križu
Turistično društvo iz Vipavskega Križa je letos že peto leto zapored organiziralo blagoslov hramov in krst vina v času martinovega.
Ker brez temu primernih oblačil ne Sre, so nam v ta namen prva tri leta °bleke posojali prijatelji s Planine. Sedaj pa se moramo za svoje prečudovite obleke zahvaliti gospe Jolandi Črnigoj, ki jih je oblikovala in sešila Kr gospe Ireni Jazbar za poslikavo.
Zanimanje pridelovalcev grozdja Za krst vina se je to leto še povečalo 'o smo morali zato že zgodaj začeti ^ slovesnostjo. V samem srednjeveškem mestu Vipavski Križ smo naj-Prej blagoslovili tri hrame in s tem °dprli celo zadevo, nato pa nas je pot v°dila še k sosedom v vasi Cesta in na Brje, kjer smo obiskali Bogdana
Makovca, enega največjih vinarjev v našem vinorodnem okolišu, s kmetije Mansus. Pot smo zaključili pri našem največjem »dobrotniku«, na Mrevljetovi kmetiji ali po naše »Pri Profesorjevih”, kjer smo si po končanem obredu privoščili izredno okusno hrano in dobro kapljico.
Ob tej priliki bi se radi za uspešno sodelovanje zahvalili vsem obiskovalcem oziroma trgačem grozdja, saj so s svojim odgovarjanjem in petjem pomagali pri izvedbi programa. Iskrena zahvala gre tudi gostiteljem za lep sprejem, zgledno urejene vinske kleti in pogostitev.	Harij Bat
Brje v prepričljivem vodstvu
Martinova štiridnevnica
Brejci so se letošnjega martinovega lotili povsem drugače kot drugod in tudi kot pretekla leta. Več poudarka so namenili predvsem strokovni plati »dogajanja« s trto, grozdjem, moštom in vinom; svojemu vinorodnemu okolišu ter Brjam samim. Tudi kulturno - zabavna plat vseh štirih dni je visoko presegla povprečje, ne samo v dolini, rekli bi lahko, da v širšem slovenskem prostoru. Osrednje prizorišče je bil velik ogrevan šotor.
rV- ačelo se je v četrtek, 8. novembra, Z-jko so v prostorih bivše osnovne šole pripravili predavanje z naslovom Podeželje in njegov potencial. Tema, ki se je je lotila Suzana Ferjančič z ajdovske razvojne agencije ROD, je tekla skozi prikaz črpanja sredstev iz četrte osi (LEADER in LAS) v obdobju 2007-2013 s predstavitvijo lokalne razvojne strategije.
Petkov večerje postregel z odprtjem razstave ustvarjalcev poletne likovne kolonije, ki jo organizira Društvo Norma 7, dopolnjeno s fotografskim pogledom na Brje, pretekla martinovanja in drugih vaških dogodkov.
Domačini so po tem predstavili svojo vas in celotno Zgorajevipavsko, sledila je predstavitev vinske sorte merlot, ki stajo pripravili Andreja Škvarč in Tamara Rusjan iz KGZ Nova Gorica. Obe sta dokazali, da tudi ženske znajo, še kako strokovno podprto, pokazati na včasih predvsem »moške reči«. Degustacija merlotov brejskih, vipavskih in briških je bila zelo prepričljiva in zgovorna.
Ta večer seje tudi začela vsakoletna
akcija Odprti hrami Vipavske doline. Sobota je bila praznična že v dopoldnevu, ko je furmanska vprega po brejskih hramih in kleteh nabirala vino, ki ga je domači župnik krstil v
uvodu v popoldansko dogajanje. S poezijo o vinu, domačih interpretov ter pesmijo je pozni popoldan zaokrožil Oktet Castrum, da bi Atomic harmo-nic skoraj »raznesel« šotor, prepoln
razigranih »fanov«. Še dobro, da so kadilci vlekli izven prizorišča.
Cel večer je bila na voljo kmečka tržnica, kjer so se predstavljali vinarji, medičarji, sadjarji, sirarji, ekološke kmetije in še kaj, stekla pa je pokušina vin domačih vinarjev, podprta s ponudbo štrukljev brejskih gospodinj.
Martinova nedelja (11. november) je dopoldan zbrala 380 pohodnikov
»po oljčni poti«, ki so se odpravili iz Branika na Sveti Martin ter v kar na-
klonjenem vremenu pospravili toplo joto, ki je skorajda pošla. Pohod sta organizirala TD Branik in Turistično in kulturno društvo sv. Martin.
Po popoldanski maši je ponovno zaživela kmečka tržnica, zaigrali številni harmonikaši na Srečanju treh dežel, že malce utrujene organizatorje pa v jutro zapeljale Navihanke.
Štiridnevno druženje in zabavo je organiziralo Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje na Vipavskem.
Ivan Mer m olj a - Iče
»Gaberje je lepa vas, je Vipavski v okras«
Bogato so martinovali
Rod tem naslovom je bila v petek, 9. 11.2007, v Gaberjah predstavljena knjiga o zgodovini in življenju vasi. Knjiga je izšla pri založbi Libris iz Kopra, bogato arhivsko in dokumentarno gradivo pa je zbrala in obdelala domačinka Dragica Ukmar Kodelja, zgodovinarka in šolska pedagoginja. Pri zbiranju gradiva so sodelovali še: Zdenka Uhelj, Jože Nusdorfer in Erika Zavnik.
njiga poleg zgodovine vasi po-JX-drobno predstavi zgodovino vaške cerkve in osnovne šole, ki je delovala do leta 1962. Opisane so vaške šege in navade, družabno življenje na vasi, naštete so tudi narečne besede, ki izginja-
jo v pozabo. Knjigo bogatijo fotografije iz različnih obdobij in področij, kar jo zelo približa bralcu.
Predstavitev knjige v nabito polnem vaškem domu so popestrili pevci cerkvenega pevskega zbora, recitaci-
ja šolarke Teje Turk in pričevanje nekdanjega učitelja na vaški šoli g. Alda Černigoja ter domačinke ge. Olge Gorup, interniranke v Nemčiji. Knjigo lahko Jcupite na KS Gaberje ali v knjigarni Libris v Kopru.
Prav simpatično je bilo tudi v Gaberjah tudi naslednji dan, na mar-tinovo soboto. Obiskovalce so šteli v stotnijah, glavni vaški trg je bil napolnjen do zadnjega kotička. Uživali so ob povorki s svetim Martinom na čelu in krasnem programu, ki sta ga odlično dopolnila nova sokrajana DAMJANA GOLAVŠEK - zmagovalka slovenske popevke 2007 in njen življenjski sopotnik ČARLI NOVAK. Krajanom sta v znak hvaležnosti ob lepem sprejemu poklonila torto velikanko. Menda se v Gaberjah odlično počutita, kraj pa bo z novima stanovalcema zagotovo pridobil... Martinovali so v Gaberjah vse do jutra, kot se za največji vinski praznik v vinorodni deželi tudi spodobi. sh
vetrišče, kultura
Slovenski kvintet Vipavski Križ gostil Nepal

trobil je s koncertom v Ajdovščini potrdil odličnost svoje sestave. Pet slovenskih glasbenikov, solistov, članov orkestra Slovenske filharmonije in glasbenih pedagogov je zbrane s skladbami popeljalo od renesanse, baroka in romantike do ragtima in sodobnih del.
Brane Jazbar je s slikarskim ciklom podnaslovljenim Impresije izpod Himalaje opremil razstavišČ-ni prostor kriškega Doma krajanov. Odprtje razstave v petek, 26. oktobra, je preraslo v dogodek, ki ga je s svojo navzočnostjo in naslovitvenim govorom obogatil častni ataše Nepala, Aswin Shrestha, v imenu občine pa pozdravil ajdovski podžupan Borut Koloini.
T^Vrugi koncert v okviru glasbenega -L/abonmaja Zveze kulturnih društev Ajdovščina je tako ponudil obilo glasbenih užitkov tankočutnim ušesom ljubiteljev izbranih melodij. Te so s pripovedovanjem življenjskih zgodb goste tudi geografsko sprehajale, da se je njih radost iz skladbe v skladbo stopnjevala. Dve trobenti, Stanko Arnold in Matej Rihter, prvi spremlja kvintet že vsa leta, Boštjan Lipovšekna rogu, Stanko Vavh s pozavno in Darko Rošker na tubi so letošnji listopad v dolini pevcev nepozabno prevesili.
Tudi 35 let muziciranja postavlja
Slovenski kvintet trobil med najkvalitetnejše komorne ansamble pri nas in četudi so pihalni virtuozi zbrane navdušili, 40 in en par rok v Dvorani prve slovenske vlade nastopajočim ni zmogel podariti dovolj bučnega aplavza. Zadoščal je za kratek posladek, a misel na številne mlade varovance domače Glasbene šole, njihove starše in vse glasbene pedagoge, kijih vrhunski glasbeni sestav iz vsakdanjih obvez ni premamil, še kar kljuje v spominu in dolgbletno željo po kulturnem domu odeva v oblak nesmisla.
LaraSa
irian	Servis In montaža
O SERVIS u r 1 a n	* hladilnih naprav klima naprav toplotnih črpalk
18	* gosp. aparatov
GRCk-on**	pralnih strojev pomivalnih strojev hladilnikov
Tj) rane Jazbar, domačin, rojen v J_)Malih Žabljah - v novembru je praznoval šestdesetletnico - se je likovno prebujal in uril na ljubljanski Srednji šoli za oblikovanje, študij pa dokončal na Pedagoški akademiji v Mariboru. Bil je dolgoletni likovni pedagog in z zavzetim predajanjem svojega znanja je svoje učence kar nekajkrat privedel do vidnih dosežkov in priznanj, nekaterim izmed njih pa je pomagal do odločitve za stopanje po poti likovne umetnosti. Ustvarjalec, ki živi v Ajdovščini, se posveča slikarstvu, grafiki, oblikovanju, kaligrafiji ter fotografiji.
Slikarski cikel Impresije izpod Himalaje, kije začel nastajati po avtorjevi vrnitvi iz Nepala leta 2004, nekako določa že njen naslov. To so vtisi in odtisi, avtorsko preoblikovane zaznave, predelane skozi videno in doživeto, občuteno in slišano. Vizualna izpoved, zraščena iz osebnih pogledov, iz gledišč, kijih zaznamuje subjektivnost, je
podana na zgovoren in razumljiv način. Slikarje namreč z naslovi, ki upodobljene motive umeščajo v dejanska okolja, s simboli, napisi ter s kaligrafsko potezo izpeljanimi znaki, pripoved dopolnil tako likovno kot vsebinsko.
Vendar se je kot izrazit individualist odmaknil od dežele in vanjo vnesel in zapisal slog, potezo in črto svojega likovnega izražanja. Uporabljena barvna lestvica, abstrahirano dojeta podoba krajin in vedut ter impulzivna poteza, ostajajo namreč povsem njemu lastne.
S prvino svetlobe, kije usmerjena na nivoje, kjer se spoznavno zlije z občutjem, je v zgodbo prinesel elemente dramatičnega in simboličnega, s čvrsto in obenem občutljivo kretnjo čopiča pa je v celoto zapisal počela abstraktnega. Ob tem je tudi slikarjeva izvirna tehnika - skozi proces nastajanja slike so pastozno nanešene barve spirane na papirju - omilila stvarnost predmetnega sveta ter mu odvzela strogost in
suhoparnost zarisovanja vernega.
Jazbar je te nanizane vtise, zajete iz pokrajine in življenja ljudi v njej, z opisnim pristopanjem k podajanju vsebine postavil v nekakšen osebno predelan vodnik po eksotični deželi-Nje različnosti bivanja in svojost značaja, ki jo narekujejo naravne danosti ter družbene, zgodovinske in kulturne značilnosti, je pripustil v komuniciranje z opazovalcem, hkrati pa že izrekel in opredelil zastavljeno in upodobljeno. Prizori, ki jih je rekonstruiral spomin ter pozneje barvno in oblikovno sugestivno zabeležila slikarjeva gesta, so se tako združile v zapis in dokument doživetega.
Na tokratni razstavi, katere ogled je mogoč še do 2. decembra, je bil naprodaj koledar z reprodukcijami iz serije izbranih del, na njeno odprtje pa sta povabili tudi dve unikatni znamki z motivom avtorjevih slik.
V petek, 30. novembra je v razstavo popeljalo še slikarjevo predavanje spremljano z diapozitivi, med slike postavljen dnevnik impresij, ki je nastajal med nepalskim popotovanjem...
Tanja Cigoj Foto: JH
Imate težave z
alkoholom? Društvo Klub zdravljenih alkoholikov Ajdovščina-Vipava
vam lahko nudi strokovno pomoč.
Pokličite in pomagali vam bomo. Telefon: 051-337-347
Vetrišče
Bojan
Bizjak
ZakauuakLj
Slejkoprej se srečamo z javnostjo, s tistojavnostjo, ki ima ime inji rečemo narod, če hočete delavsko ljudstvo. Ko se takole zapredam v zimska premišljevanja in kleno zastavljam besede na raznih medmrežnih forumih, pa tudi v živo se udeležim kakšnega shoda , predvsem piscev, torej tistih, ki so toliko odvzeti noremu nabiranju dobrin, da lahko sedejo in skušajo ubesediti današnji svet. Kakopak, brez politike ne gre in ne bo šlo, tudi v današnjem zapisu ne, žal.
Vsak umetnik je na nek način pre-cedek časa in je hipersenzibelen na pojavnosti v družbi, ampak njihov glas je mehka simfonija, ki naj bi olepšala politično zdraharijo. Čeprav smo sila mlada demokracija, pa bi se že lahko priučili splošnega poli-
tičnega bontona, neke osnovne politične etike, ki ima korenine že v stari Grčiji, na katero se sklicujejo nekateri redki intelektualci v političnih elitah. Ampak smisel politike ni samo v urejanju vseh javnih zadev, je tudi v vzgledu. Kako naj se ljudje orientirajo v družbi in kako naj se družbo kot celota gradi, če se politika osamosvaja od svoje baze inji vsiljuje povsem neprave smernice razvoja. Pod skorjo nekakšnega kulturnega boja, ki pa to sploh ni, se skriva ogromna količina subjektivnih hotenj in subjektivnih pogledov na družbo in čas. Sodobne demokracije vse bolj postavljajo posameznika v politični areal hotenj; torej je posameznik projekt neke politične družbe in ne družba sama. Indivudalizem je zdaj osnovna sociološka arhitektura družbe. Iz te se potem napaja hierarhija tekmovalnosti in splošnega prestiža. Kajpak so znotraj družbe institucije, ki ponujajo posamezniku neko širšo družbeno poenotenje, neko popkovino na pravo družbeno telo, na združbo posameznikov, ki je bržkone preostanek ontološkega razvoja človeka. Determiniranost človeka, kot družabnega bitja, je zgodovinsko nesporna, vendar sodobne družbe kreirajo indivdualce, ki zmorejo preseči čut pripadnosti, še več, njihov indvidua-lizem presega tudi osnovne sobivanj-
ske normative. Socialne relacije se zreducirajo zgolj na potrebnost, da se individualnost manifestira in se plemeniti dobiček. Tudi v naši državi se je pojavila močna erozija socialne empatije. Vsebolj se oblikujejo elitistični razredi, ki ne priznavajo malenkostnih zahtev tistih, ki komajda še eksistirajo s poštenim in vestnim delom. Nekateri teoretiki družbenih dogajanj trdijo, daje to povsem legalno in v maniri vsebolj zrelega kapitalizma, v katerega smo vstopili z osamosvojitvijo. Tukaj pa pride do mešanja jabolk in hruško. Družbeni ustroj nima nič skupnega z nacionalno identiteto in s tvorbo državniških entitet, res pa je, da je določen gospodarsko pravni red odraz tudi nekaterih nacionalnih posebnosti. Kapitalizem je v svojem bistvu naraven red stvari, kjer je tekmovalnost nek posnetek naravnega bojevanja znotraj določene biološke vrste. Vendarle ima vsako naravno bojevanje nek prastari etos, ki ga je človeška družba povsem prevrednotila in izmaličila. Nedopustno je, da se kapitalski potenciali kopičijo zgolj v ozkem krogu. Gre za nek neracionalni razpored uspešnosti, moči in sposobnosti. Sposobnejšim naj bi pripadalo več, ne pa vse. Če se povrnemo nekoliko v praskupnost, potem so bile tam domnevno stvari zastavljene po nekem naravnem redu, da so boljši lovci dobili boljši plen, so pa ga tudi delil z ostalimi lovci in s celim plemenom. Sodobni sposobni lovci pa prisilijo svoje solovce, da so prav tako sposobni, a njim ne pripada proporcionalni del plena; v tem je zgre-
šenost potenciranega kapitalizma, ki ima neverjetno pogoltnost. Veliko filozofov se je že ukvarjalo s vprašanjem pogoltnosti in požrešnosti sodobnih družb, pa so mnogi le lahko ugotavljali, da to preprosto je tako, daje tak gon v človeku. Sam menim, da gre za neko degenerativno napako, ki nima nič opraviti s naravno biološko potentnostjo in večvrednostjo v smislu boljših in slabših individumov znotraj biološke vrste. Iracionalno kopičenje dobrin je nekakšna protislovna imaginacija človeškega prizadevanja, da bi živel v skladu s samim seboj. Enormni dobički so vedno plod ustvarjalnih potencialov zaposlenih, ne pa sposobnosti zgolj posedovanja nekega podjetja. Delavstvo je danes v nezavidljivem položaju. Za vrat mu diha poceni delovna sila, prikrajšanje pri splošnih pravicah, in ob vem tem hočejo, da bi bil še dober potrošnik, generator dobička. Tu pa nastopijo mnoga protislovja, kijih sodobna ekonomija razlaga zgolj z namigi, da bo globalizacija posrkala ves odvečni produkt hiperkapitali-stičnih proizvodenj. Pa ni temu čisto tako, saj se že danes kažejo velika nihanja v porabništvu. Zasičenost trgov je vse večja in to pelje v še nadaljnjo ekonomsko neravnovesje.. Smešno, kajne, ljudi silijo naj naredijo več in več, s tem, da lahko kupijo manj in manj. Ampak tisti, ki silijo ljudi, naj naredijo več in več, si znajo kupiti protekcionizem na svetovnih trgih in tako vsaj nekaj zaslužiti. Nemalo je industrij, kjer so se surovine podražile, cena delovne sila pa je ostala ista,
ali se celo zmanjšala, kar je logično, ker pač morajo biti produkti še dovolj ceneni, da jih trg zadovoljivo absorbira. Ob tem pa se pojavijo svetovni nadzorniki energentov,. ki določijo ceno le tem. In veriga se spet začne. Dražja nafta, dražji ostali energenti, dražji materiali ... samo delavec se mora poceniti, da bi lahko kupil, to kar proizvede! Pravno formulacijo produkcijskih odnosov so vedno zasnovali tisti, ki so imeli dovolj politične moči in seveda tudi finančni vpliv nanjo. Preprosto ljudstvo si še nikoli ni pisalo zakonov, to je dejstvo.
Tudi pri nas ni nič drugače. Delavski protesti, lepo vas prosim, samo kozmetična gesta, da sindikati upravičijo svoj obstoj, pa nič drugega. Problemi se bodo še kopičili, v to ni dvomiti, ampak vse ima svojo kritično mejo. In takrat individualec postane polnokrvni član družbe; takrat se sile zberejo in sustvarijo novo družbeno kategorijo, kiji neki politični dogmatiki rečejo delavski razred. Slišim, da se pripravlja zakon, ki naj bi omogočil soudeležbo delavcev pri dobičku - šele sedaj, pozno, pa vendar dobrodošel. Kako bo s tem v realnosti, se bo še pokazalo, kajti ekstraprofit bo že našel pravi način, da se bo koncentriral v določenih krogih. Politiki pa imajo preveč dela s tem, kdo bi vladal in kdo bi naj bil obvladan in vladan. Ej, kakšen vrtiljak. Še dobro, da bo kmalu decembrska razpuščenost in bodo izpuhteli evri in centki.
Le vkup le vkup uboga urbana gmajna, pa naj bo vsaj decembra vsega dobrega polna cajna.
Z
it's party time
PRIPRAVIMO VAM PREDNOVOLETNA SREČANJA ZArZAKLJUČENE DRUŽBE
K
Mercator
agrooprema
Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868
mm j?m

VELIKA IZBIRA:*


vil ZA ZIMO:
mSuGECE
= nnEaiMraa] (uma]
VSE ZA PRIPRAVO KOLIN:
aCIBSGtMaB^[?£HnECB[[3S£57 fe©QHaHS0Dn
možnost plačila z niercator pika kartico
TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI
1894
VIPAVA
TEHNIČNI
PREGLEDI

Goriška cesta 13, VIPAVA
NEPREKINJENO OD 7.00 DO 17.00

Nanoški sir ima zaščitni znak geografsko poreklo. To pomeni, da je iz kakovostnega mleka iz domačega okolja. Mleko je od krav, ki so bile hranjene samo z naravnimi krmili.
Nanoški sir je na ocenjevanjih prejel že več medalj!
gtlETUSKO-ŽlVILSKI SEJEM i	2006
VovilanD
•V I P A V A
www.Vipava1 894.si
www.skb.si
Ugodnosti za nove stranke
Izkoristite priložnost in odprite osebni račun pri SKB! Podarite si privlačne ugodnosti:
■	BREZPLAČNO VODENJE transakcijskega računa - do 30. 06. 2008
■	BREZ PRISTOPNINE za elektronsko bančništvo SKB NETdo 28. 02. 2008
■	BREZPLAČNA ODOBRITEV
VISA ali MasterCard kartice za 1 leto
■	POLOVIČNI STROŠKI ODOBRITVE
za kratkoročne in dolgoročne kredite do 28. 02. 2008
Posebna ponudba velja za poslovalnici Ajdovščina in Idrija.
Podrobne informacije dobite v poslovalnici Ajdovščina, Lavričev trg 8, tel.:05 366 41 30 ter v poslovalnici Idrija, Sv. Barbare 3, tel.: 05 374 11 07.
SKB produkte odobrava skladno z veljavnimi postopki odobravanja in glede na predviden obseg poslovanja z banko.
SKB
Lepo vas je videti.
KURIVO GORICA trgovina d.d.
nova gorica, grčna 1
www.kurivogorica.si
S# /	Ž&FTZsfc&il-# 4A/ J J. S-"
Bogata izbira materiala za gradnjo in obnovo doma. Široka ponudba, svetovanje, ugodne cene.
CEMENT • MALTIT • APNO ■ MALTA • PESEK ■ MIVKA • MARMOR ■ BETONSKI, SALONITNI IN OPEČNI IZDELKI • KERAMIKA • ŽAGAN LES • STAVBNO POHIŠTVO • OBLOGA • PARKET • ŽELEZO, ARMATURNE MREŽE • IZOLACIJSKI MATERIAL • KEMIKALIJE • BARVE • LAKI • PREMAZI • PLASTIKA • OSNOVNA ZAŠČITNA SREDSTVA ■ VODOVODNI MATERIAL ■ ORODJE ■ POCINKANI IZDELKI ■ PLINSKA TROŠILA • INSTALACIJSKI MATERIAL • ELEKTROMATERIAL • UTEKOČINJEN NAFTNI PLIN • TEHNIČNI PLIN
RENAULT
AVTO
+ 4 ZIMSKE GUME + STREŠNI KOVČEK + PRTLJAŽNIK + NOSILEC KOVČKA
Ob naročilu novega modela Renault do 31.12.2007 vam Trgo ABC podarja 4 zimske gume, strešni kovček, prtljažnik in nosilec kovčka. Paket se prizna kot popust pri vozilu. Akcija velja za
fizične osebe ob nakupu osebnega vozila. Akcija zimskih gum ne velja za modele Twingo, Kangoo, nova Laguna in gospodarska vozila. Več informacij o akciji v vseh prodajnih salonih Trgo ABC.___-
YfgQ ABC KoPer, 05/663 61 17	Ajdovščina, 05/364 33 02
Nova Gorica, 05/335 44 00 Tolmin, 05/388 47 00
www.trgoabc.si
Ujemite trenutek sladke sreče « » z dobrotami Leone
Ji:
Cenjene stranke obveščamo, da smo s 1. oktobrom 2007 v tovarniški trgovini Leone pričeli z delovanjem po
SKRAJŠANEM ZIMSKEM URNIKU.
Pričakujemo vas vsak dan:
od ponedeljka do petka med 10:00 in 17:00 ob sobotah med 08:00 in 12:00


Incom d.o.o.
Tovarniška cesta 6a 5270 Ajdovščina - Slovenija
Tel:+386 5 364 3900 E-mail: info@leone.si www.incom.si www.leone.si
Nudimo vam:
•	bogato izbiro družinskih in kosovnih sladoledov Leone,
•	zamrznjene sladice s kremo Leone Desserts
•	in obilico dodatnega zamrznjenega programa.
V prihajajočih prazničnih dneh smo pripravili ŠE VEČ AKCIJSKIH CEN, najmlajše pa čakajo
drobna sladoledna presenečenja!
-'•■•■•M
SOCIETE GENERALE GROUP
Alfa 156 SportWagon 1.9 JTD	Alfa 166 2.4 JTD BI-XENON.ALU 16,	BMW serija 3Touring: 320	D BMW serija 3: 316 I KUPLJEN V	Citroen C-5 2.2 HDI16V ALU	16, Citroen Xsara Picasso 2.0 HDI
ALU 17.MOD. 04, KLIMA,	KLIMA, 12.990 EUR, letnik 04	1995 ccm, 150 KM, 6 pr.	SLO, KLIMA, 7.200 EUR, letnik 99	KLIMA, 9.600 EUR, letnik 04 model 05. AVI. KUMA,
10.300 EUR, letnik 03	14.200,-EUR	9.700 EUR, letnik 04
Fiat Doblo 1.9 D SX 5	Fiat Doblo 1.9 JTD SX MODEL	Fiat Punto 1.9 JTD SPORTINO,	Fiat Stilo 1.9 JTD	Fiat Stilo 1.9 JTD, KLIMA,	Fiat Stilo Multiwagon 1.9 JTD,
SEDEŽEV + TOVOR, KLIMA,	2004, KLIMA, 7.990 EUR, letnik	KLIMA, 7.400 EUR, letnik 04	AVTOMATSKA KILMA, 7.600	7.600 EUR, letnik 04	KLIMA, 7.600 EUR, letnik 04
5.990 EUR, letnik 01	03	EUR, letnik 03
		Jr »
Renault Scenic 1.9 DCI LUKE dinam., KLIMA, 10.990 EUR, etnik 04		Renault Megane Grandtour 1.9 DCI LUKE dynam„ KLIMA, 9.990 EUR, letnik 04
i##	■Bil ST ~		
Volvo V-40 1.9 D, KLIMA, 8.400 Volvo V-70 2.4 D5 OPTIMA, EUR, letnik 02	KLIMA, 18.990 EUR, letnik 05
Fiat Ulysse 2.0 JTD, KLIMA, Ford Focus C-Max 2.0 TDCI 11.400 EUR, letnik 03	TREND, KLIMA, 11.400 EUR,
letnik 04
Fiat Punto 1.3 M-JET diesel |:ord Mondeo Karavan 2.0 ročni menjalnik(5 pr.) klima TDC| TRENDi KLIMA, 14.990 5"0’'EUR	EUR, letnik 06
LANCIA Y 1.3 BLUE ELEFANT, Opel Vectra Karavan 1.9 CDTI KLIMA, 5.800 EUR, letnik 03	ELEGANCE MODEL 05,
KLIMA, 11.900 EUR, letnik 04
BMW ser. 5 Touring: 530, Renault Clio 1.5 DCI, KLIMA, KUMA	6.800 EUR, letnik 04
D .NAVI.XENON .TV. USNJE.
Ford Focus Karavan 1.8 TDCI, Ford Focus Karavan 1.8 TDCI KLIMA, 7.800 EUR, letnik 04 GHIA MODEL 2004, KLIMA, 7.900 EUR, letnik 03
Honda CIVIC, KLIMA 1.6 VTI, Hyundai Galloper 2.5 TD, MOD. 96,4.500 EUR, letnik 95 KLIMA, 9.400 EUR, letnik 00
Ford Focus Karavan 1.8 TDCI, GHIA KLIMA, 8.300 EUR, letnik 04
LandRover Discovery 2.5 TDI, KLIMA, 6.990 EUR, letnik 98
Ford Focus Karavan 2.0 TDCI, Renault Scenic 1.9 DCI CONF. KLIMA, 11.500 EUR, letnik 05 AUTENTIOUE, KLIMA, 9.900 EUR, letnik 04
Mitsubishi Colt 1.3, KLIMA, 2.200 EUR, letnik 97
VWGolflV 1.4 16V, KLIMA, 4.900 EUR, letnik 98
Toyota Corolla Verso 2.0 D-4D Peugeot 307 XR PLUS 2.0 HDI, Peugeot 307 Break 2.0 HDI	Peugeot 307 SW 2.0 HDI,	Volvo S-60 D5 OPTIMA
mod.05, KLIMA, 15.500 EUR,	KLIMA, 9.500 EUR, letnik 04	AVT. KLIMA model 04, 9.300	KLIMA, 8.990 EUR, letnik 03	MODEL 04, KLIMA, 13.200
letnik 04	EUR, letnik 03	EUR, letnik 03
Renault Megane 1.5 DCI LUXE	Renault Megane Grandtour	Renault Megane Grandtour	Renault Megane Scenic 1.9	Seat Alhambra 1.9 TDI SIGNO
DVNAMIC, KLIMA, 9.300 EUR,	1.5 DCI CONF. AUTENTIOUE,	1.5 DCI LUXE DVINAMIC,	DTI, KLIMA, 6.400 EUR, letnik	7 sedežev, KLIMA, 14.300
letnik 04	KLIMA, 8.900 EUR, letnik 04	KLIMA, 9.800 EUR, letnik 04	01	EUR, letnik 03
Volvo XC-70 2.4 D5 4x4 MOMENTUM, KLIMA, 26.500
EUR, letnik 05
VWPassat Variant 1.9 TDI, KLIMA, 12.900 EUR, letnik 04
Volvo S-70 2.5 TD, KLIMA, 5.100 EUR, letnik 97
Renault Grand Scenic 1.9 DCI PRIVILEGE LUKE 12.200,- EUR
marketi farna v akcij
ins'3*
I
ČOKOLADNI BOŽIČEK 60 g
MANDOLAT MEHKI
ČOKOLADNI BOŽIČKI VREČKA 240g BOGAT IZBOR NOVOLETNIH IGRAČ
BONBONJERA CLASIC VENEZIA BONBONJERA MON CHERI’
KEKSI TAGO DELIČI E
PANETONE 800 g VREČKA
PROFITEROL 175g ŠKATLA PANDORO 750g VREČKA
PANETONE 900g ŠKATLA
JABOLKA IDARED /kg
ARAŠIDI POSTREŽNO /kg KLEMENTINE /kg
5,4M
JABOLČNI KRHLJI
(50A
TESTENINE BELLA BIONDA
PREKAJENA PREDNJA KRAČA
SIR JOŠT POSTREŽNO
KRAS
CAJNA SALAMA 1/1, 1/2
($t0B
rami.
1894
laaiiMi
v sodelovanju zjtaravo
®c/32)
)
0 VIPAVA
1
VIPAVA
PIVO PLOČEVINKE 6 X 0,33
VODA Z OKUSOM ZA LIFE
NEKTAR JABOLKA BRIK1/1
SAUVIGNON BOX 5 litrov
Ženska liga prijateljstva
Za lepe trenutke v poznejših letih življenja moramo poskrbeti sami in o tem razmišljati že pred upokojitvijo. Kaj bomo počeli: varovali vnuke, se izobraževali na različnih tečajih, se preizkusili na likovnem ali pevskem področju, kam bomo potovali, si privoščili letovanje...Ne gre pozabiti rekreacije in športa. Za marsikoga z upokojitvijo šele začnejo hobiji, za katere prej ni bilo časa ali možnosti.
^ Tipavke smo se resno lotile bali-
V nanja. Že drugo leto tekmujemo v Ženski ligi prijateljstva, kjer nastopa osem ekip: Kobarid, Tolmin, Kanal, Solkan, Medana, Prvačina, Vrtojba in Vipava. Razdalje za tekmovanje niso majhne, a imamo dobre šoferke:
Lani smo osvojile peto mesto, letos četrto, morda bomo prihodnje leto še višje...? Predvsem nam veliko pomeni prijateljstvo, izmenjava mnenj in izkušenj, a ko smo v igri je prisoten le tekmovalni duh.
Ob zaključku tekmovalne sezone ena izmed ekip pripravi srečanje, kjer pa ne podeljujemo le pokalov, ampak predstavimo kraj in pripravimo kul-
turno - zabavni program in seveda pogostitev. Letos smo jih gostile v Vipavi.
Zbrale smo se na Glavnem trgu. Skozi mesto in zgodovino ter turistične zanimivosti nas je popeljal kolega Viko Curk. Po dveh urah sprehoda in polne vtisov smo nadaljevale v Gasilskem domu. Ko smo zaslišale glasbo, smo v dvorano kar priplesale. Nobenih znakov o bolečeinah v križu, kolkih ali kolenih.
Dobrodošlico je prispevala referentka za šport Sonja Marc, o vipavskem Društvu pa je spregovorila predsednica Vida Bajec in v pesniški obliki predstavila Vipavo nekoč in danes avtorja Stanislava Bačarja.
Po večerji, živahno nadaljevanje z nastopom naših igralcev Vide in Vika s skečem Sošolca. Njun nastop so prekinjali rafali smeha in aplavzi na odprti sceni.
Sledil je svečan del. Vodja Lige prijateljstva Kazimira Simčič iz Kanala je razglasila rezultate in podelila pokale ter nas seznanila s pravili tekmovanja v prihodnji sezoni.
Zaključek je popestrila glasba, petje in ples. Enkratno vzdušje. Za slovo pa Vidino humorno Pismo sinu (morda je prišlo iz Butal?). Razšle smo se z dobro voljo in mislimi vnaprej, v novo sezono in nova srečanja ter tekmovanja.	Ana Velagič
Hura prosti čas,
V jesenskih počitnicah 2007 se je v SC Police odvijala akcija Hura prosti čas-dobimo se na bazenu. Programa, katerega je v celoti financirala Fundacija za šport Ministrstvo za šolstvo in šport občina Ajdovščina ter Zveza za šport otrok in mladine, se je udeležilo 70. otrok iz Ajdovščine in okolice.
v
O portne delavnice so potekale štiri L3ure dnevno pod vodstvom študentov fakultete za šport ter trenerjev Posameznih športnih društev.
Projekt »Hura, prosti čas, dobimo Se na bazenu« je bil tako namenjen otrokom in mladini, ki so želeli svoj Prosti čas med počitnicami, preživeti na športnih površinah. Otroci so ob druženju in zabavi spoznavali različ-ne športne vsebine; košarko, rokomet, tttini aerobiko, mali nogomet, šport-
no plezanje ter gimnastiko. Poleg vsega pa so imeli možnost udeležbe na vodnih igrah, katere so potekale v pokritem bazenu ŠC Police.
Kot nadgradnja projekta je potekala akcija dobimo se na bazenu na kateri je bila otrokom predstavljena šola plavanja v katera že poteka dvakrat tedensko v pokritem bazenu ŠC Police ter plesne urice HIP-HOPA pod vodstvom plesne šole Rebula.
Primož Sulič
19. regijsko tekmovanje
Mladina in gore
V soboto, 10. novembra, je v Podnanosu v soorganizaciji Planinskega društva Podnanos, Osnovne šole Draga Bajca Vipava - podružnica Podnanos in MK PZS, potekalo 19. regijsko tekmovanje Mladina in gore za območje Primorske, Notranjske in Posočja.
rT''ekmovanje je namenjeno osnovno-
X šolski mladini od 5. do 9. razreda, ki se na samem tekmovanju preizkusi v znanju iz planinske šole. Letošnjega tekmovanja v Podnanosu seje udeležilo 21 ekip ter njihovih mentorjev, skupno 105 udeležencev.
Da pa ni dan namenjen zgolj tekmovanju je velik poudarek tudi na druženju in spoznavanju novih ter srečevanju starih prijateljev.
Tako smo se v Podnanosu najprej srečali na uvodnem, kulturnem delu tekmovanja, kjer je zbrane udeležence pozdravila ravnateljica OŠ Draga Bajca Vipava Alenka Nussdorfer Bizjak, načelnica MK PZS Vanja Kovač in načelnica MO PD Podnanos Maja Koritnik.
Najpomembnejši del tekmovanja pa prav gotovo predstavlja pisanje testov,
ki so glavni pokazatelj znanja učencev s področja planinstva. Čas, ki je bil temu namenjen, je hitro minil in učenci so polni različnih vtisov zapuščali šolske prostore in že nestrpno pričakovali rezultate.
Sledilo je kosilo in po njem, tako kot se za planince spodobi, izlet v naravo. Odpravili smo se na Kjecl, 417 m visok hrib, ki leži nad vasjo Orehovica in je znan po tem, da je na vrhu postavljen stolp, kije podoben Aljaževemu stolpu na Triglavu.
Čeprav pot ni bila dolga in naporna so se udeleženci vrnili v Podnanos prijetno utrujeni predvsem pa polni pričakovanj glede rezultatov tekmovanja. Od vseh 21. ekip se jih je 8 uvrstilo na državno tekmovanje, ki bo januarja v Škofji Loki. Med njimi sta tudi dve
ekipi iz domačega društva pod mentorstvom Andreje Semenič in Barbare Jež in sicer ekipa Planinski mušketirji in ekipa Markacija team. Na kar smo seveda zelo ponosni.
Največje število točk in s tem tudi prvo mesto je, osvojila ekipa Divje stezice iz PD Vipava pod mentorstvom Pavla Makovca, drugo mesto je zasedla ekipa Colska banda iz OŠ Col/ PD Križna Gora pod mentorstvom Valentine Scozzai ter tretje mesto, ki sta si ga delili kar dve ekipi in sicer ekipa Izgubljena markacija iz PD Vipava pod mentorstvom Maje Čermelj in ekipa Planinski mušketirji iz PD Podnanos pod mentorstvom Barbare Jež.
Tako se je izteklo in zaključilo 19. regijsko tekmovanje Mladina in gore, ki je potekalo v Podnanosu. V imenu organizatorjev se vsem tekmovalcem zahvaljujem za udeležbo in jim želim še veliko uspehov ter predvsem varno prehojenih poti. Barbara Jež v
Crn trn in Evropsko prvenstvo
Evropska kolesarska zveza je ajdovskemu klubu Črn Trn potrdila kandidaturo za organizacijo Evropskega prvenstva v 4Crossu leta 2009 v Ajdovščini.
Čestitke domačim fantom, adre-nalskim kolesarjem in obilo delovne vneme ob prihajajočih izzivih!
Tekli v Ložah
V Ložah je v nedeljo, 25.novembra, TD Burja Vipava skupaj s krajani Lož organiziralo 3. jesenski tek. Vremenska napoved ni kazala nič kaj lepega, pa vendar se je na štartu teka zbralo skupaj 128 tekačev, 36 je bilo mlajših in 92 odraslih članov. In ne enih ne drugih ni dež prav nič zmočil, ker dežja ni bilo.
V"
Qltart za najmlajše je bil ob 12.uri. O Proga je bila dolga 700m za najmlajše in 1,3 km za malo starejše šolarje.
Na najkrajši progi je prvi skozi cilj pritekel Erzetič Robi iz Bovca, med deklicami pa je zmagala tekačica AD Mass Ljubljana Tina Žlogar.
1300 m sta najhitreje premagala Miha Mithans iz Vrtojbe in Sindis
Čufer iz TD Burja Vipava.
Člani so se podali na pot ob 12.30. Njim seje nabralo za 9,3 km poti, kije potekala po poljih pod Ložami pa vse do Goč in nazaj mimo Loškega gradu do cilja.
Zmagovalec teka je postal Uroš Vodopivec (ŠD Nanos Podnanos), ki je letos v izredni formi. (Le dan prej je tekmoval tudi na gorskem teku pod Krn, zasedel je odlično drugo mesto).
Na drugo mesto seje uvrstil Urošev klubski kolega in lanskoletni zmagovalec Jesenskega teka Tomaž Ferjančič, tretji pa je v cilj pritekel Letnar Peter, ki tekmuje za AD Mass Ljubljana.
Članice so se najbrž že na štartu sprijaznile z dejstvom, da se lanska zmagovalka Valentina Bonanni iz Trsta tudi letos ne misli kar predati.
In tako je tudi bilo. Premagala je vse in si zagotovo podarila lepo darilo za rojstni dan, ki ga je praznovala prav na dan tekmovanja. S šopkom cvetja in pesmijo (Vse najboljše za te...) pa smo jo nagradili tudi vsi prisotni.
Drugo mesto je zasedla članica Tekaškega foruma Tanja Oberdank, na tretje pa se je uvrstila Ljubljančanka Vera Horvat.
Tekači so se po teku okrepčali z odličnim čajem, kuhanim vinom, sadjem in pecivom in zagotovo jim je na turistični kmetiji Rehar teknila jota s klobaso.
Prav med vse tekmovalce smo razdelili praktične nagrade in zato hvala vsem, ki ste jih prispevali. Hvala tudi trgovini TRS in Nabergojevim iz Lož za odlično kapljico. In hvala krajanom Lož in Goč.
Četrti Jesenski tek - nasvidenje! TD Burja Vipava
Dijaški dom Ajdovščina
Unicefov krožek
V Dijaškem domu Ajdovščina že nekaj let poteka Unicefov krožek pod mentorstvom vzgojiteljice Tine Vrčon. V okviru krožka se dekleta, ki nam ni vseeno za otroke širom sveta, družimo in skušamo po svojih najboljših močeh pripomoči k temu, da bi se iskrilo čim več otroških oči.
' I ’ako smo se letos že priključile
-L Unicefovi akciji PODAJ OPEKO, v okviru katere Unicef Slovenija zbira sredstva za gradnjo neformalnega izobraževalnega centra v Burkini Paso. Organizirale smo stojnico za dijake naše šole, na kateri smo prodajale raznorazne pisane hišice, ki so nastale s pomočjo deklet, ki obiskujejo krožek »Ustvarjalnice«. V tem okviru je potekala tudi projekcija filma o Burkini Paso, ki ga je med svojim obiskom posnela Vita Mavrič, Unicefova ambasadorka. Vzdušje na stojnici je bilo prijetno, odziv dijakov dober in prodali smo kar lepo število »opek«.
V letošnjem letu nas čaka še kar
nekaj dela. V sredo, 28.11. smo pripravile stojnico v podporo Unicefovi kampaniji »Združeni za otroke, združeni proti aidsu«, katere namen je, poskrbeti za otroke, žrtve aidsa, tako tiste, ki so oboleli, kot tudi tiste, ki so zaradi aidsa osiroteli.
Sredi decembra, natančneje 12.12., pa se nam obeta še en lep dogodek-dan odprtih vrat dijaškega doma, na katerem bomo predstavili delo in življenje v našem domu. V okviru tega bo potekala prodajna razstava Unicefovih punčk iz cunj, ki so jih izdelovala dekleta šiviljskega krožka. Obiščite nas tudi vi in z nami doživite prijetno popoldne.
Dekleta dijaškega doma Ajdovščina
v ......	. - računalniki
računalniški sistemi - tiskalniki 1«.^ -internet ma-KO d.o.o. - multimedija
črnila in tonerji
Tovarniška 2b, Ajdovščina, tel: 368-11-10, fax: 368-11-11 „ servis, prodaja
mako-slo@siol.net	- svetovanje
NOVO! ADSL Internet z televizijo in telefonijo
Vse na enem mestu, hitro in enostavno!
AKCIJA	že od 650 € dalje
IBM prenosniki z dvojedrnim procesorjem, 2 GB spomina in 120 GB trdega diska
Računalniški sistemi MAKO odpravijo napako vsako!
Vseživljenjsko učenje ljubezni
»Ljubezen je največ, kar lahko podarimo sebi, drugemu partnerju, človeštvu in Bogu.«
'TTivimo v času, ko vseživljenjsko Z_mčenje postaja vse pomembnejše, kaj pa vseživljenjsko učenje ljubezni? Kaj je ljubezen, ali obstaja brezpogojna ljubezen, se ljubezni lahko naučimo? Na ta in mnoga druga vprašanja smo poskušali najti odgovore na predavanju dr. Bogomirja Novaka z naslovom »Vseživljenjsko učenje ljubezni«. Ljubezen je potrpežljiva, prijazna, ne pozna zavisti, bahavosti in ponosa. Ljubezen ni groba, ni lakomna, ni razdražljiva, niti zamerljiva.
Ljubezen ne uživa v nesreči,'temveč se veseli v resnici. Vedno obvaruje, vedno zaupa, vedno upa in vedno vztraja. Ljubezni nikoli ne spodleti. To je ljubezen, ki vse snuje, Vse objema, vse prežema, vse presega, vsemu se predaja, a se sama ne povišuje in ne ponižuje. To je ljubezen. Ljubezni se učimo iz lastnih in tujih izkušenj, s samorefleksijo, v dialogu z drugim, s samodisciplino in prek nasvetov za osebno duhovno rast.
Dr. Bogomir Novak je fenomen ljubezni analiziral večstransko z vidikov psihologije, psihoanalize, filozofije, literature in teologije. Izhajal je iz stališča, da ima vsak pravico do več vrst ljubezni v življenju in da se jih tudi na več načinov uči. Ko razvijamo vitalno, čustveno, socialno, intelektualno in duhovno kompetenco za ljubezen,
razvijamo tudi ljubezen do sebe in drugih na vseh ravneh človeka, kot bitja želenja, hotenja, komuniciranja in vrednotenja. Pokažemo, kako se pogojna in brezpogojna ljubezen prepletata v vzajemnem afektu in efektu.
Mnogo vprašanj je ostalo neodgovorjenih in nerešenih, prepuščenih nadaljnjemu razmišljanju o pomenu ljubezni.
Predavanja	iz	CIKLA
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE bodo na Ljudski univerzi Ajdovščina predvidoma potekala vsak tretji teden v mesecu. Vabimo vas, da se nam pridružite na naslednjem predavanju z dr. Nives Ličen z naslovom »ŽENSKE, KI PREVEČ DELAJO«. Več informacij na www.lu-ajdosvcina.si.
Anja Jamšek Furlan
Jesen v kriškem vrtcu
Za zidovi grajskega obzidja v Vipavskem Križu je mnogo razigranih, vedoželjnih otrok, ki obiskujejo vrtec.
T)rav vedoželjnost nas je vodila k 17 odkrivanju sprememb narave, značilnosti letnega časa in dobrot, ki nam jih ponuja.
Prvi jesenski dan smo vzgojiteljice otrokom polepšale z igrico Prodajamo za gumbe. Čarovnik Ujtata pa nas je povabil na grajsko dvorišče, kjer nas je čakalo presenečenje. Pričaral nam je pravo jesensko tržnico. Tu smo sadje kupovali za gumbe. Ob raznolikih in vendar harmoničnih okusih sočnega sadja smo se pogovarjali-Spoznavali in se učili njihovega pomena za naše zdravje.
V ustvarjalni igri so se otroci iz skupine Žabic in Metuljev družili in tako razvijali najlepše - prijateljstvo.
VMN
Čudovito je zavedanje, da v nesreči nisi sam
Zahvala - drugič
T 7težkih trenutkih si je težko zapomniti vse tiste, ki ste bili takoj pripravljeni priskočiti na pomoč ob nesreči, ki V nas je prizadela, zato bi se radi iskreno zahvalili še:
Sosedu Juriju Kočevarju, sosedi Štefki, našemu sinu Iztoku, nečaku Alešu, moji sestri Ines in njeni snahi Mariji, bratu Douglasu in njegovi ženi Branki, gospe Davorini in njeni hčerki Jožici s Ceste, Ireni in Danilu Šapla, hčerki Petri in sinu Roku, vsem prijateljicam prostovoljkam v Zvezi društev za gerontologijo pod imenom »Štirje letni časi«. Tudi zaradi pomoči vseh vas najina hčerka in vnuček lepo okrevata v zdravilišču. Vsi skupaj upamo, da se, jima bo zdravje povrnilo v največji možni meri.
Nives in Vojteh Ferjančič
Nova znanstvena raziskava fosilov z našega območja, bi lahko rekli temu prispevku.
Že kar nekajkrat sem pisal o znanstvenih razpravah o fosilih iz moje zbirke, tudi o takih, kijih nisem našel sam, pač pa so mi jih podarili drugi. Tudi tokrat je tako!
Oktobra 2003 mi je Anton (Tone) Mislej z Lozic prinesel velik prime-
Fosili - naša naravna dediščina - 59
rek fosila, ki ga je našel na pobočju Nanosa. Tone je moj stalni vodnik o Nanosu, včasih pa mi pomaga tudi drugod. Primerek, ki mi ga je prinesel in podaril, je bil dolg 22 cm, premera 11,5 cm, rahlo polkrožen, podoben rudistni školjki. Nenavadna je bila velikost in prečne črte. Torej skoraj prevelik, pri
rudistih te vrste pa so po fosilnem telesu črte-rebra, vzdolžne. Primerek sem pokazal strokovnjakom, deležen je bil posebne pozornosti, obravnave pa ne.
Januarja 2005 mi je Tone Mislej prinesel še en velik, toda drugačen primerek fosila. Tudi ta je bil nenavaden zaradi velikosti in oblike. Dolžina 25 cm, premer 15 cm - sicer ni največ kar je bilo fosilnega najdeno na Nanosu, gotovo pa med večjimi primerki v zadnjih desetletjih.
Oba primerka sem hranil in jih prvič javno razstavil šele v začetku septembra v Vipavi. Na otvoritev je prišel tudi akad. prof. dr. Mario Pleničar, eden največjih in najbolj priznanih poznavalcev školjk - rudistov na svetu. Takoj je opa-
zil oba primerka. Pokazal je izredno zanimanje in svetoval, naj oba primerka na
debelejšem koncu prerežem in zbrusim, da se bo videla notranja struktura. Tako sem tudi storil, vse pofotografiral in mu slike poslal. Kmalu me je poklical in prosil za soglasje za znanstveno raziskavo obeh primerkov, ki naj bi jo delala skupaj z dr. Bogdanom Jurkovškom z
Zavoda za geologijo. Zgleda pa, da dr. Pleničar svoje namere zaenkrat dr. Jurkovšku še ni posredoval, saj mi pri zadnjem obisku o tem ni vedel povedati še ničesar.
Po mnenju dr. Pleničarja je rahlo zavit fosil s prečnimi črtami p°' sebna vrsta Sabinije, drugi fosil pa Pseudopolyconites. Primerki Pseudopolyconites so bili sicer že najdeni na Nanosu, toda manjši, premera le do 7 cm in je ta tukaj opisan vsaj dvakrat večji. Kakorkoli že, gotovo bosta oba primerka deležna še velike pozornosti. Tonetu Misleju, kot že velikokrat, najlepša hvala. Objavljeni sta fotografiji obeh.
Stane Bačar - se nadaljuje
$olske/ ivana
Osnovna šola Šturje
1. seja otroškega parlamenta
20. novembra, ob mednarodnem dnevu otrokovih pravic, so se prvič sestali predstavniki vseh oddelkov OS Sturje Ajdovščina. Seje so se udeležili tudi predstavniki staršev. Rdeča nit zasedanja otroškega parlamenta je bilo sprejetje šolskih pravil. Septembra smo namreč vstopili v čisto novo šolo in imamo krasno priložnost za določitev novih usmeritev, ki bodo na tej šoli veljala. O šolskih pravilih, ki naj bi jih spoštoval vsak učenec, smo se pogovarjali na razrednih urah, starši so jih oblikovali na roditeljskih sestankih, svoje predloge pa so dodali tudi učitelji. Pravila so potrdili in sprejeli vsi učenci. S svojim podpisom so se obvezali, da jih bodo tudi spoštovali.
A 41adi parlamentarci so razprav--LV_Lljali tudi o letošnji temi otroškega parlamenta - o preživljanju prostega časa med mladostniki. Ugotovili so, da jim naše mesto ne nudi veliko možnosti: da nimajo ustreznih prostorov, kjer bi se mladi lahko družili, da skoraj ni prireditev, ki bi bile namenjene starejšim osnovnošolcem m da jim preostane le športno udejstvovanje na žal pogosto neurejenih
igriščih.
Ker je simbol naše šole drevo, so bile tudi dejavnosti, ki so potekale na ta dan, namenjene tej temi: razmišljali smo o lipi kot narodnem simbolu, spoznavali drevo skozi literaturo ter izdelovali izdelke iz lesa. Ob zaključku dneva so učenci vsake generacije pred šolo zasadili svoje drevo.
Mentorica otroškega parlamenta Darja Gorup
Slovesno ob 50 letnici
V soboto, 6. oktobra smo se dijaki 4. letnika nižje gimnazije Vipava, zbrali v razredu stare šolske stavbe v Vipavi, ki smo jo zapustili v juniju leta 1957 in odšli na vse strani neba. Zbralo se nas je 29 sošolcev od blizu in daleč, dva sta prišla celo iz Švice. Razred je bil slovesno okrašen, za kar je poskrbelo Društvo Razmetano podstrešje iz Vipave. Zelo prisrčno je bilo srečanje z našo nekdanjo razredničarko Viko Radojevič, ravnateljico Nado Hoenigman in Vero Poniž, ki nas je učila zgodovino in zemljepis.
T)o veseli dobrodošlici pevskega -L zborčka OŠ Draga Bajca in izmenjavo mladostnih spominov smo se odpeljali do cerkve sv. Kozma in Damijana v Podbrju pri Podnanosu, kjer je naš dijak Niko Štrancar, župnik v Zagorju pri Pivki, daroval mašo za pokojne učitelje in dijake. Zgodovino tega lepega starega svetišča in našega kulturnega spomenika nam je po maši predstavil prof. Jurij Rosa. Pod večer smo se veselo razpoloženi podali na Slap na domačijo Majerija, kjer so nam za pozdrav zapeli in zaigrali člani KD Karla Štreklja iz Komna, na kar je sledila skupna večerja.
Ko smo se pripravljali na ta zlati šolski jubilej, se je rodila ideja, da bi izdali pisane spomine v taki ali drugačni obliki. Ideja je počasi dozorevala in pisanje se je širilo, tako da je sčasoma nastala prava knjiga z naslovom Zbornik o šolstvu v Vipavi s podnaslovom Stoji učilna zidana. Lep ovitek ali zunanjo podobo je knjigi oblikoval naš nekdanji učitelj risanja Pavel Medvešček in tako sklenil krog dijakov in učiteljev, ki so ustvarjali ta zbornik.
Gradivo smo zbirali kar devet mese-
cev in se trudili, da bi ob našem zlatem jubileju knjiga tudi izšla. V glavnem smo podatke iskali v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici, kjer hranijo šolske kronike. Potrebno je bilo veliko truda, dogovarjanj, iskali smo primerne slikovne materiale in tako obogatili zbornik s 105 fotografijami, starimi listinami, spričevali, potrdili in podobnim. Prvi del zbornika prinaša zgodbo o vipavski šoli od njenih, do sedaj znanih začetkov, in jo pripelje v čas Avstrije, Italije in Jugoslavije v poljubni obliki in skozi pogled v šolske kronike do leta 1957, ki jih je zbrala in uredila naša nekdanja ravnateljica Nada Hoenigman. Nekaj strani pa je posvečenih prav našemu razredu, to je letošnjim jubilantom. Pristnost in posebno domačnost pa dajejo zborniku objavljeni spomini naših profesorjev in nas dijakov. Na našo prošnjo o zapisanih spominih se je odzvalo kar 8 profesorjev in 15 dijakov, tako sodeluje v zborniku kar 23 avtorjev. Ob koncu knjige je objavljen še seznam dijakov ostalih razredov takratne Nižje gimnazije Vipava, ki sojo obiskovali pred nami.
Tako se je rodila naša knjiga za učitelje in učence od učiteljev in učencev vipavske šole. Dvojni praznik lahko rečemo, ko se o domačem kraju izdaja knjiga, je to prav gotovo poseben dan za nas vse. Prof. Vlasta Tul, tudi učenka na vipavski šoli, je v uvodniku zbornika zapisala, daje naša knjiga bogato darilo generacije dijakov šoli, kraju in primorskim ljudem in uporabna učna knjiga o šolstvu v Vipavi. Zgodovina šolstva je za vsak kraj in
za vsak narod zelo pomembna, je del njegove kulture in njegovega napredka. Učitelj pa je tisti, ki se vsakemu otroku najbolj vtisne v spomin in ga spremlja od rane mladosti do pozne starosti. Naš zbornik skuša predstaviti prav življenje in delo na stari vipavski šoli in vse pomembne dogodke v kraju Vipava in njeni okolici. Knjiga je bila lepo sprejeta v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici, kakor tudi v Šolskem arhivu v Ljubljani.
Na nižjo gimnazijo Vipava so z nami hodili tudi dijaki, ki so bili v Malem semenišču v Vipavi, pravili smo jim semeniščniki in dijaki, ki so stanova-• li v dijaškem domu v Vipavi Taje bil v prostorih sedanjega zdravstvenega doma. Tu so bile vojne sirote iz raznih krajev Primorske Tako smo na kratko predstavili tudi ti dve ustanovi in njihovo življenje v dobi šolanja na nižji gimnaziji. Naš razred je bil zelo raznolik saj smo imeli še vozače iz sosednjih vasi in domačine iz Vipave.
Prva predstavitev Zbornika o šolstvu v Vipavi Stoji učilna zidana je bila kar v razredu stare osnovne šole, kjer smo se srečali. To je bilo darilo nam vsem, ki nas je spremljalo, ko smo se ob koncu slavja veseli in polni lepih doživetji vračali na svoje domove.
Prepričani smo, da bo zbornik prijetno branje za vse učitelje in učence, ki so kdajkoli učili ali obiskovali pouk v stari častitljivi šolski stavbi z bogato zgodovino na placu v Vipavi.
Vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je knjiga izšla, iskrena hvala.
Magda Rodman
Narod, narodova korist, delovanje...
A Jsakokrat, ko se naposlušam besed
V in besednih zvez narod ali nacija, Nacionalni interes, aktivnosti v splošno dobro, se zatečem k Cankarju. Ker Je njegov grenki, žalostni cinizem po tooji duši in ker je, naj bom kar poštena, moj izgovor: navajanje drugih ne dokazuje, da tudi jaz enako mislim. Za mislijo drugega se lahko skrijem, Prikrijem, zavarujem, sem varna in Se> cinična ter arogantna, predam Srnehu iz kota. Povedala sem vam, a Sem samo rekla, kdo je to rekel. Ne Jaz, bilje Cankar, z njim se prepirajte, vanj uperite svoje puščice jeze. Da je tortev? Da se z mrtvimi ne da spreti, da se mrtvim ne da nič dokazati - to Pa ni več moj problem.
Kar sem zapisala, seveda ni res. Cankar ni moj alibi, ni moj izgovor, samo pomaga mi, da zelo zmedene nfisli povem jasneje, še bolje, samo sPomin nanj, že skoraj pozabljenega, 'n pokažem, daje pred sto leti govoril Jako, kot nihče danes. Ne levi, ne desni in ne vmesni.
^ Slovarju slovenskega knjižnega Jezika je 32 gesel, ki so povezana s
korenom -rod-: narod, naroden, na-rodič, narediti.. .Pomenov in razlag pa je kdo ve koliko še. Nekatere besede so dobre, pozitivne, druge izražajo slabšalni pomen. Mednje prav gotovo spada narodnjakar. Osnovni pomen besede narod pa je: »Skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest.« Skupno zavest o čem? Beseda zavest je pojem in ne predmet, pojmi so vsebinsko in globinsko nedoločljivi, odvisni od posameznika in njegove sposobnosti mišljenja, pa tudi čustvovanja, vrednotenja in drugih, spet nedoločljivih stvari. Pa vendar, zavest je »sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja, je celota idej, spoznanj o čem, je zavedanje, daje treba kaj upoštevati pri svojem mišljenju, ravnanju, ...« Ljudi pod Triglavom in še malo naokrog povezujejo najprej ozemlje naselitve, jezik, zgodovina, kultura in gospodarstvo. Vzemi tem ljudem eno od teh stvari in izginili bodo. Kot Hazari, ki so se odrekli svoji kulturi in živijo danes samo v Pavičevem romanu Hazarski slovar. Kot mnogi drugi, ki so ali izgubili ozemlje ali gospodarstvo in jih ni več, kot mnogi, kijih, žal, to še čaka, če bo njihova zavest prešibka, da bi se postavili po robu močnejšim, vplivnejšim, hitrejšim.
Ob vsesplošnih slovenskih delitvah na dvoje postavi Cankar delitev na narod in na ljudstvo: Narod je silen, lepo oblečen, lepo govori, a samo podne-
vi, o narodnih idealih, ki so njegovi ideali, narod se spreminja, narod išče nove ideje, ki debelijo njegovo denarnico. Ljudstvo je utrujeno, nič ne ve o kulturi, trdo mora delati, je nevedno, edino, kar ve je, da mora preživeti, čeprav natanko ne ve zakaj. Med narodom so gosenice, ki se preobražajo in njihovo spreminjanje ni naporno: lani so bile še revolucionarji, streljali so v zvezde, letos so že rodoljubi, pa se nič niso spremenili, samo nekoliko zredili so se. Med narodom so v vsaki dobi ogrizki, ocepki in olupki. Ki delujejo. In delovanje, pravi Cankar, je dvojno prepričanje. Rezultat dvojnega prepričanja, delovanja, pa je, tako v Govekar in Govekarji, business. Nekoč, bilo je v tako imenovanih svinčenih časih, so mladi rasli ob Kratki zgodovini partije. Delo in druga občila (moderno mediji) bi lahko svojim bralcem namesto jedilnih priborov ponudili Kratek pregled Cankarjevih misli o narodu, prepričanju in ljudstvu. Zato, da bi se prebudila zaspana zavest, zato, da bi se utrdila misel o ozemlju, ki ga imamo, o jeziku, kulturi in gospodarstvu, zato, da bi se utrdilo spoznanje, tudi med »ogrizki, ocepki in olupki«, katere stvari nas temeljno določajo. Izničevanje ene od njih, celo dveh ali treh, pomeni, da bomo nekoč živeli samo v romanu tujerodnega pisatelja.
Narod druži skupna zgodovina. Včasih so drobna dejanja pozabljena, nikoli niso zapisana v učbenikih. Generacija, ki jih je bila deležna, jih še pozna, sporoči jih .morda potom-
cem, a že naslednje koleno ne ve nič o njih. Šolsko leto 1969/70, gimnazija v Ajdovščini, razredničarka Silva Sever in njeni dijaki, ki so imeli v prvem ocenjevalnem obdobju uspeh, ki bi bil v oporo najmanj trem vinogradom. Vedela je, česa so sposobni, zaupala je vanje, hotela je, da v življenju uspejo, daje v njih zavest o pripadnosti skupnosti. Zato je organizirala'popoldansko učenje, kontrolorji so bili ona sama in drugi profesorji. Sam Lojze Bizjak, starosta blizu sedemdesetih, je prihajal, ko je bil na vrsti. In drugi, mlajši, enako, dokler se »koli« niso skriven-čili in se spremenili v druge ocene. Danes sta oba zapisana profesorja mrtva, drugi pišemo za osrednji lokalni časnik, skrbimo za otroke, vnuke in mnogi že za pravnuke. Ljudje, ki so se popoldne učili, so zrasli in dokazujejo vsak dan, daje imela njihova profesorica prav. Za nagrado jim je vsak teden prebrala poglavje iz pravljice Anček z zlatimi prsti, ki jo je napisal Maurice Druon. Smešno! Najstniki in pravljica! Toda Anček je bil drugačen, tako kot so bili drugačni mladi popoldanci. Šola ni mogla odkriti njegovega talenta: imel je zlate prste. Vsako seme, ki se ga je dotaknil, je vzklilo in se čez noč spremenilo v čudovit cvet. Mesto Muhovo se je spremenilo v Muhovo v rožah, ljudje so zacveteli, tako kot slaki, potonike in druge rože. Žalost je spreminjal v srečo, ker seje žalosti in nesreče zavedal, ker je spoznal, da žalost ubija ljudi in njihovo bistvo biti dober. Preprečil je vojno za puščavo.
pod katero je nafta, saj so topovi, ki jih je izdeloval njegov oče in jih prodajal obema stranema, bruhali cvetje. Za hip je osrečil služabnika Karla, ki je bil nesrečen, ker mu je vojna vzela domovino. Janko Moder, prevajalec, je Karlu dal besede, ki so blizu našemu narečju, in poslušalci so ga postavili nekam v zaledje Trsta. Vse je v tej pravljici: skrb za ljudi, zavest o vrednosti drugačnosti, sporočilo, da dobro lahko premaga zlo, če le hočemo. V tej pravljici je tudi sporočilo o domovini, ki je ena sama in vsem nam dodeljena, če ni sovraštva, če ni vojn, če ni zla. Skozi pravljico je rasla zgodba o vrednosti popoldancev, skozi pravljico se je vanje sidrala zavest o domovini in nujnosti dela vseh za njen obstoj in razvoj. Tenkočutna kemičarka je delala v imenu narodne in narodove koristi. Neopazno, skromno in uspešno. Ni se spreminjala od letos do lani, ni se redila, ni bila niti olupek niti ogrizek in niti ocepek. V sosednjem razredu se je šolal mladenič, ki, danes svetovno znani znanstvenik, trdi, da je močna univerza, strokovno uspešna univerza na meji, narodni interes. Na fotografiji v časopisu je za njegovo glavo visel plakat Gimnazija Veno Pilon Ajdovščina. Sporočilo je bilo jasno: so ljudje, ki vedo, kaj je narodova korist. Cankarjeva ostrina se mehča, a ostaja ves čas na preži. In prav je tako: največja narodova korist je, če človek zna misliti in svojo misel udejanjati vsemu navkljub.
Ivana Slamič
Na obali
Alfa in Omega
V petek, 30 novembra se je v koprski Galeriji Meduza iztekla razstava grafik Danila Jejčiča. Po devetih letih se je - tokrat s svojimi dela iz serije Alfa in Omega, ki so nastajala od 2002 pa do danes - znova predstavil tudi obalni publiki.
Tejčič, ki kot izvrsten grafik že štiri »/desetletja soustvarja sodobno slo--vensko likovno sceno, se v zadnjem času še bolj posveča fotografiji. Z njo beleži odpadne, zavržene materiale in jih aplicira v postopku grafičnega odti-skovanja. »V formalnem in motivnem pogledu ostaja eden redkih, ki neprekinjeno sledi usmeritvi, za katero se je odločil že kot diplomant ljubljanske Akademije za likovno umetnost«, pravi v svojem spremnem besedilu k razstavi Nives Marvin. Kot mojstrski predstavnik geometrijske abstrakcije se prejkone odloča za tehniko barvnega sitotiska, znotraj katere učinkovito in samosvoje združuje skrajno preciz-
nost, tako v celostnem kot v detajlu ter vnaprej natančno zarisano vsebino in podobo grafike. Jejčičeva dela odlikuje barvna izbranost, ki - brez izjeme - z variacijami ustvarja vedno nove subtilno izpeljane zgodbe. »Z minimalnimi sredstvi dosega maksimalni izraz; najbolj preproste in elementarne geometrijske oblike se mu očitno ponujajo kot sredstva za doseganje vnaprej načrtovanih efektov...« še dodaja Marvinova. Pripoved njegovih grafik, kije prepletena s samosvojo in izvirno simbolno izjavo, credom, se je skozi leta iztekla v dovršeno estetsko potezo, ki jo slikar znova in znova oživlja z novimi podobami in pojavnosti.
Tanja Cigoj Foto: Primož Brecelj
Klemenčičeve lutke doma
Doktor Faust
Redki »zbranci« smo na zadnji novembrski ponedeljek doživeli izjemen dogodek - v Pilonovi galeriji v Ajdovščini je namreč Lutkovno gledališče Ljubljana uprizorilo predstavo Doktor Faust - z lutkami, sceno in scenskimi elementi, ki so natančen posnetek (tako likovno, kot tehnično!) marionet Milana Klemenčiča.
/'"'V uprizoritvi stare lutkovne igre V^/Doktor Faust je Klemenčič razmišljal že v Šturjah, v prvih letih življenja prvega slovenskega marionetnega gledališča - tako je zapisano v osnutku bodočega repertoarja iz leta 1914. Dejansko pa je Faust zadnja Klemenčičeva uprizoritev iz leta 1936 in hkrati predstavlja vrhunec njegovega lutkovnega ustvarjanja ((Matjaž Loboda).
Lutkovno gledališče Ljubljana je predstavo prvič ponovno postavilo na oder leta 1982, danes jo z velikim uspehom po vsem svetu uprizarja že tretja ekipa (v zadnjih dveh letih je predstava doživela preko 50 ponovitev, nazadnje sojo igrali na pomembnem lutkovnem festivalu v Angliji).
Klemenčič je Doktor Fausta priredil po ljudski pripovedi iz 18. stoletja. Zgoda je znana in je večkrat služila kot navdih mnogim velikim umetnikom. V Klemenčičevi priredbi pa velja omeniti vlogo hudomušnega Gašperčka, ki je pravzaprav prvi pravi slovenski otroški lik, saj je Gašperček rdeča nit skorajda vseh Klemenčičevih predstav, pojavi se že
v prvih predstavah v Šturjah.
Še o lutkah: prav neverjetno je, kako lahko komaj 10 cm velike in natančno izdelane figurice (ob izvrstni animaciji) pričarajo tako čarobno vzdušje in tako pritegnejo gledalca. Klemenčičeve marionete so likovno fantastične, tehnično pa za današnje čase (pa morebiti tudi za Klemenčičeve) nekoliko bolj zahtevne. Kljub vsemu jih današnji, sodobni animatorji obvladujejo do najmanjših odtenkov posameznega čustva. Odlična, naravnost magična, pa je scenska postavitev, kjer »se dogajajo burne svetlobne ter scenske spremembe« (Matjaž Loboda). V prvih predstavah celo ob soju petrolejk...
Vse skupaj se dogaja na odrčku, visokem okoli 30 in širokem okoli 50 cm, zato je posamezna predstava namenjena ne več kot 35 obiskovalcem. Morda še to: leta 1958 je bil Milan Klemenčič na kongresu UNIMA posthumno imenovan za častnega člana te ugledne mednarodne lutkovne organizacije, leta 2005 pa je po Klemenčičevem Doktor Faustu nastala tudi radijska igra, premierno predstavljena 23. oktobra na L program Radia Slovenija.
Rojstni dan Slovenskega lutkovnega gledališča je 22. december 1907, rojstni kraj pa Šturje. Želimo si in verjamemo, da bo gostovanje predstave postalo stalnica v našem kraju, predvsem pa, da Milana Klemenčiča, slikarja, fotografa in nestorja Slovenskega lutkovnega gledališča ne bomo nikoli več pozabili!	sh
Velikan lutk v Pilonovi galeriji
V petek, 9. novembra so v Pilonovi galeriji odprli razstavo del Milana Klemenčiča. Z dogodkom, ki obeležuje 50. obletnico umetnikove smrti, se je Ajdovščina poklonila slikarju, lutkarju in fotografu, ki je kot zrel ustvarjalec s številnimi likovnimi zanimanji ter s svojim privlačnim in odprtim značajem zaznamoval tudi pot mladega Pilona.
TV Tilan Klemenčič (Solkan pri i-VJ-Gorici, 1875	- Ljubljana,
1957), ki se je po gimnaziji v Gorici in v Trstu izobraževal v Italiji ter na Kraljevski bavarski akademiji upodabljajoče umetnosti v Miinchnu, se je leta 1903 z družino, s prvo ženo Pepco Lorencuti ter z dvema sinovoma (pozneje se jima je rodila še hči Mojca) preselil v Šturje. Tokratna razstava, ki jo spremlja izčrpen katalog razgrinja prav to t.im. »Ajdovsko obdobje« do izbruha prve svetovne vojne, ki velja za Klemenčičevo najplodnejšo dobo tako na slikarskem in fotografskem področju kot tudi v zametkih lutkarske umetnosti. Izjemoma so vključena dela, ki so sicer nastala v 20. letih, za časa Klemenčičevega bivanja v Ljubljani, a se opirajo na skice iz prvega obdobja. Čeprav so v umetnikovem slikarstvu, ki se giblje znotraj realističnega likovnega sveta, zastopane vse takratne klasične likovne oblike, mdr. tudi žanrski motivi in tihožitja ter portret in avtoportret, je narava vselej ostala najbolj priljubljena tema umetniku, ki seje rad potepal po Vipavski dolini in ob Soči ter slikal krajine in vedute. Kot »občutljiv slikar razpoloženj«, kot je o njem zapisal Marko Vuk v katalogu ob retrospektivni razstavi v Goriškem muzeju v letu 1976, seje impresionizmu le »približal in samo prevzel nekatere njegove elemente«. Medtem pa se je v portretih ter predvsem v številnih avtoportretih dotaknil psihološke slike upodobljenca (predvsem lastne samopodobe) in z njo presegel »omejitev realistične podobe«. Slikanju (in fotografiranju) ženskih aktov - na razstavi je zastopan tudi ta motiv - pa se je slikar posvečal že za časa študija na akademiji v Miinchnu. In čeprav Klemenčič ni bil naklonjen eksperimentiranju v umetnosti tistega časa, je bil dobro seznanjen s takratnimi likovnimi tokovi. Njegov kredo je s preprostim a poglobljenim stavkom, da je bil Klemenčič »resnični umetnik, kot je resnično življenje, ki ga je upodabljal v svojih delih.«, zapisan v govoru prof. Bizjaka na spominski razstavi v letu 1970, ko je bil v avli ajdovske kinodvorane ter v Goriškem muzeju ustvarjalčev slikarski opus prvič samostojno prikazan javnosti.
Klemenčičeva vedoželjna narava je botrovala temu, da prav v času razstave mineva natanko 100 let od njegovih prvih barvnih posnetkov, ki so hkrati tudi prvi poskusi barvne fotografije na Slovenskem in nam kot taki pomenijo izjemno dragocen dokument. Klemenčič kot fotograf ni
najbolj poznan in njegova fotografija šele zdaj dobiva prvo pregledno predstavitev. Izpod peresa strokovnjaka, mag. Mirka Kambiča, ki je slikarjevo fotografsko gradivo (z izjemo tistega, ki se nanaša na lutkarstvo) dobil v last od Klemenčičevega sina Sava, je prišla prva prava umestitev Klemenčiča - fotografa v čas in prostor. Poleg tega nam je Klemenčič, ki je fotografijo včasih uporabljal kot predlogo slikam - to je bila stalna praksa tudi drugih slovenskih realističnih slikarjev - s svojim smislom za natančno dokumentiranje zapustil bistvene podatke o svoji fotografski dejavnosti. V svojem fotografskem je motive, večinoma v obliki kontaktnih kopij s plošč malega formata (tako razvijanje plošč kot izdelava kopij sta bili njegovo delo) prilepil v preproste albume iz ovojnega papirja. Čeprav je njegova fotografija večidel delo zapisovalca časa, je v motivih mest in krajev ob Soči in Vipavske doline ter iz popotovanj občutiti veliko ljubezen do narave. Z globokim zanimanjem za človeka, ki je opazno v portretih žene Pepce, otrok, sorodnikov, prijateljev in znancev, celo v skupinskem portretu, predvsem pa v avtoportretu, pa je posnetkom dodajal tisto kvaliteto pronicljivosti, ki jo zna v »modelu« opaziti in začutiti animator lutk. Posebno skupino njegove motivike v fotografiji predstavljajo študijski akti ter interierji meščanskih stanovanj, saj je, kot pravi mag. Kambič, Klemenčič »ljubil bogastvo realnosti, predmetnosti, ob tem pa čar osvetljenosti, kontraste med belino in črnino, pa kakšno simpatično osebo, ki vnaša v prostor človeško toplino in ljubezen do lepega.«. Poskusil seje tudi v »trenutnih posnetkih«, z motom, ki je s tehnološkim napredkom postajal »moden« že koncem 19. stoletja...
Lutkar, ki ne bi mogel postati lutkar, če ne bi bil slikar, kot je večkrat izjavil sam Klemenčič, je že zgodaj, ob predstavi marionetnega gledališča znamenitega italijanskega lutkarja Reccardinija, ki je prihajalo v Gorico vsako drugo leto, začutil »slutnjo o neki višji umetnosti«. Po besedah Matjaža Lobode je lutkovno gledališče »občutljivemu umetniku omogočalo vračanje v pravljice »zamujenega« otroštva, v njem je odkrival povezave med likovnostjo in možnostjo njenega oživljanja - ko se mrtev predmet spremeni v živo, poetično scensko bitje, ko odrske podobe dobijo neko čarobno, nadzemeljsko dimenzijo, ko za pravljične junake ne veljajo več zakoni težnosti...«. Po večkratnih obiskih Munchna, ki je bil tudi v času njegovega študija središče živahnega lutkovnega dogajanja (njegova osrednja osebnost je bil
JosefLeonhard Schmidt), seje tako na Klemenčičevem domu v Šturjah dvignil zastor prve marionetne predstave na Slovenskem. Slovenska lutkovna umetnost seje rodila 22. decembra 1910 ob svetlobi petrolejk ter z dvema samima igralcema - Klemenčičem in njegovo ženo Pepco. Pozneje je postal »prvi lutkar« tudi Veno Pilon, ki je za Malo marijonetno gledališče svojega prvega likovnega mentorja izdelal tudi nekaj osnutkov scen in vabil. »Ti mali leseni komedijanti commedie delfarte ... so morali uspeti, saj jih je vodila roka zagnanega umetnika, ki se je ob njih zavedel svojega poslanstva in začutil odgovornost do lepote njihovega sveta.« še dodaja Loboda v svoji predstavitvi prvega obdobja Klemenčičevega lutkarstva. Uprizoritve iger marionetnega gledališča so bile zaradi skromnih pogojev dela izjemno dognane in pri tem je Klemenčiču najbolj pomagalo prav slikarsko znanje ter pretanjen občutek za prostor in svetlobo. Kot zadnje dejanje prvega slovenskega lutkovnega gledališča pa Loboda navaja dve premieri, ki jih je Klemenčič kot rezervni častnik v Gradcu v nemščini uprizoril novembra in decembra 1917 za družine svojih vojaških kolegov. Med obiskovalci, ki so spremljali predstave so bili večinoma domačini in ob zadnji uprizoritvi se je v sobi Klemenčičeve hiše »stiskalo šestindvajset lutkovnih nvdu-šencev«. O teh, o Ajdovščini in Šturjah tedanjega časa pa je v Skici kulturno zgodovinske podobe Ajdovščine s konca 19. stoletja, v katalogu spregovoril Borut Koloini. Po vojni seje Klemenčič z družino naselil v Ljubljani in med leti 1920-24 postal vodja Slovenskega marionetnega gledališča, prvega (pol)poklicnega gledališča v tedanji Jugoslaviji. Leta 1938 pa je z uprizoritvijo »Doktor Fausta« na svojem domu, v gledališču Miniaturne lutke, dosegel vrhunec svojega lutkovnega ustvarjanja. Klemenčič je bil od leta 1930 častni predsednik Jugoslovanske lutkarske zveze, 1958 leta pa gaje na svojem kongresu mednarodna lutkovna organizacija UNIMA posthumno imenovala za svojega častnega člana.
Spominsko razstavo je odprla umetnikova hčerka Mojca Klemenčič, ki je predlagala vrnitev očetovih lutk v njihov »rojstni kraj«. Ajdovski veljaki bodo tako morali stakniti glave in zanje poiskati primeren prostor.
Razstavo slovenskega nestorja lutk, ki jo lahko ujamete še do 7. decembra, je v ponedeljek, 26. novembra poplemenitila tudi Klemenčičeva predstava »Doktor Faust« v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana.
TC Foto: Primož Brecelj
kulture^ december
V Teatro Verdi v Trstu
Veliki oder Teatra Verdi v Trstu je bil 27. oktobra prizorišče posebne prireditve ob 45. jubileju moškega zbora A. Illersberg iz Trsta. Ob visoki obletnici je sloviti italijanski moški zbor v goste povabil še tri zbore, ki jih je družil naslov večera Cori senza confini - Zbori brez meja. Slavljencem so namreč peli otroški zbor Kinder & Jugend Singakademie iz Gradca, ženski zbor Multifariam iz Rude in Komorni zbor Ipavska.
X Tečer, ki je sproščeno predstav-V Ijal bogato zgodovino zbora A. Illersberg, so vse tri pevske zasedbe skušale napolniti z močjo glasbe, ki povezuje ljudi in lahko ruši raznovrst-
ne pregrade. Komorni zbor Ipavska je tako moč prepoznal v dveh sakralnih skladbah, ki svojo mogočnost gradita popolnoma različno (Morten Lauridsen: O magnum mysterium in
Bortnjanski: Otrignu serdce moe), v interpretacijsko bogati skladbi za ženski zbor Dopolnil dan je bolečino Rada Simonitija in v dveh priredbah slovenskih ljudskih pesmi (Dve let an pu letošnjega slavljenca Pavleta Merkuja in Kje so tiste stezice v priredbi Hilarija Lavrenčiča). Ta skromen šopek skladb, ki vsebinsko podira marsikatero mejo, je bil naše darilo moškemu zboru A. Illersberg.
Povabilu na večer, kije dal zborovski glasbi velik pomen pri združevanju in zbliževanju, se je Ipavska z veseljem odzvala. Prav tako ji je bilo v čast peti na velikem odru osrednje tržaške operne hiše kot prvi slovenski zbor po 62 letih.	ntp
Indija Komandija
Antona Pegana, devetindevedeseta dežela krog in krog z morjem obdana, je v torek, 27. dan listo-pada, obogatila zbrane v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini.
TV'' njiga je svet ugledala ob znatni J\^podpori Občine Vipava, kjer sojo v letošnjem rožniku že predstavili. Tudi zato, ker nosi v sebi ljudsko izročilo 19. stoletja in predstavlja živ vrelec ljudi z Vipavskega, Goriškega, s Krasa in
Tolminskega, jo je izdal Inštitut za slovensko narodopisje. Prozna ljudska besedila, ki jih je Pegan z zanosom beležil vse od gimnazijskih let, je v dvanajstih snopičih predal Slovenski matici v Ljubljani. Rokopisi v Arhivu Inštituta so premamili Franca Černigoja, ki jih v želji po ohranitvi ljudskega življa in spomina na rojaka s številnimi sodelavci zbral in uredil.
Tehnično plat knjige in poslanstvo Založbe ZRC SAZU je predstavil Vojislav Likar, učitelja ‘z Ruštovega trga v Vipavi’ in svoj prispevek pa urednik Franc Černigoj. Ilustratorka
Silva Karim je z zbranimi podelila otroško dušo, ki botruje ilustracijam. Poleg njih delo krasijo fotografije iz arhiva prof. Božidarja Premrla, ki je s svojim raziskovanjem in strokovnim znanjem tudi znatno pripomogel k odstiranju tančic iz Peganovega življenja in dela. Vsi navzoči in še mnogi drugi so zagotovo dobro delo storili, ko so ‘ljudsko naših krajev’ obudili.
In Indija Komandija, dežela kjer se ‘cedita mleko in med’, kjer ljudje kot bratje žive in večna pomlad cvete, vas tako pričakuje. Tudi s polic domače Lavričeve knjižnice.	LaraSa
Zastava naj visi!
t	^
Bliža se konec leta in novi državni prazniki. Na pobudo Cvetke Černigoj iz Ajdovščine, ki opaža, da je prazničnih zastav še vedno premalo, (kar ji je treba popolnoma pritrditi) in da so pogosto napačno izobešene, objavljamo tole »uradno« pojasnilo:
'K /"primerih, ko je zastava izobeše-V na na navpičnem, poševnem ali vodoravnem drogu, morajo biti barve zastave razporejene od zgoraj navzdol po tem vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Grb mora biti, gledano od spredaj, na levi strani zastave v levem zgornjem delu ob drogu. Kadar je zastava izobešena navpično na drogu, Položena ali se jo nosi v vodoravni legi, mora bit9i, gledano od spredaj, bela barva na levi strani in grb v levem zgornjem kotu zastave.
uredništvo
Tel.: 05 36 63 220, www.turboel.com, e-mail: info@turboel.com
mladinski svet
Ajdovščina msa.si
Kdaj?
30.11.
petek
Oberi?	Kaj?
dopoldne Dan boja proti AIDSu ob 19. un |z prve roke: Madžarska ob 19. uri Predstavitev z diapozitivi NEPAL od 16. do 18. ure otroška tržnica
1.12.
sobota
3.12. pon.
4.12. torek
5.12. sreda
5.12. sreda
7.12. petek
7.12.
8.12. 9.12.
7.12.
petek
8.12.
sobota
9.12. nedelja
10.12. pon. 11.12. torek 12. do
14.12.
j 12.12. sreda
13.12. četrtek
14.12. petek
15.12.
sobota
ob 18. uri
Dobrodelni koncert: »Popoldan na
Cesti«*
ob is. uri Veseloigra “Važno je seme”*
od 11 do 17 ure Predavania in delavnice za prostovoljce in srednješolce
Kje?
SŠ Veno Pilon Hiša mladih, MSA Dom krajanov Vipavski Križ , Dvorana 1. slovenske vlade Dvorana 1. slovenske vlade Dvorana na Predmeji
Hiša mladih, MSA
KAŠ
MSA
Kdo?
Brane Jazbar Škofijska karitas Koper
Škofijska karitas Koper
DPŽ Predmeja CSD-CMD
ob 18. uri
Vnuki vabijo none in nonote na
Miklavžev večer ob 18. uri Tudi črna je barva
Dvorana! DU Ajdovščina slovenske vlade
Dom krajanov Vipavski Križ
JŠKbbl
Ajdovščina
od 9.30 do 13. ure
Delavnica Miklavževe dobrote
Hiša mladih, PUM PUM
od io. do is. ure Svetovni dan prostovoljstva
od 9.30 do
CSD - prostovoljci
13. ure
Izdelovanje novoletnih voščilnic
od 16. do 19. ure
od 9. do 19. ure Smučarski sejem
od 9. do 13. ure
od 15. do 18. ure festival iger in Igre iz tujine
od 16. do 17.30	, ,
ure	Novoletna delavnica
ob 18. uri Pomlad v zimi - pomlad v nas
ob 22. uri Koncert
od 10. do 12. ure peka piškotov
ob 8. uri	Pohod na Gradiško turo
ob 20. uri Predavanje Dejana Korena o alpinizmu
ob 17. uri »Bo vhcet, bo vhcet ...I«
ob 9.15 in n. uri Najboljši športni filmi ta hip na svetu
od 9.30 do
13. ure
Delavnica Izdelava nakita
Mercator center Ajdovščina
Hiša mladih, PUM PUM
OŠ Danila Lokarja Šport klub Dol Ajdovščina Ajdovščina
Hiša mladih, MSA MSA
,,	.	, ZPM Ajdovščina
Mercator center
Dvorana 1.	Srednja sola Veno
slovenske vlade Pilon
Baza-KAŠ KAŠ
Hiša mladih, PUM ZPM Ajdovščina
Glavni trg, Vipava KAŠ
Dom krajanov j,, *
Ajdovščina ^
Dvorana 1.	Društvo gospodinj s
slovenske vlade Planine Dvorana 1. Zavod za šport in slovenske vlade ŠD Sonček Hiša mladih, PUM PUM
18.12.
torek
19.12.
sreda
od 13 d015 ure Delavnica Potiskajmo praznike od 15. do 18. ure Delavnica Predelava starih oblačil
ob 20. uri Klavirski recital Petra Miliča*
0d|3'ure'0	Delavnica	Božično pecivo
°di3. gred0	Delavnica	Novoletni okraski
od 16. do 17.30 L	..7 j
ure	Novoletna	delavnica
ob 20.30 uri Glasbeni drevored - ELABANDA* dopoldan 85. Bolšja tržnica
ob 15. uri Odbojkarski turnir
od 16. do 18. ure Glasbeno - plesna delavnica ob 20. uri Dobrodelni koncert z NEISHO*
od 13. do is. ure Delavnica Potiskajmo praznike
Koncert orkestrov Glasbene šole Vinka
Hiša mladih, CMD CSD-CMD Hiša mladih, CMD CSD-CMD
Dvorec Zemono ZKD Ajdovščina Hiša mladih, PUM PUM
Piša mladih, PUM PUM
Kavarna CC	j
.	. ZPM Ajdovščina
Mercator center ,
Dvorana 1. L .. ... .
.	,	, . Društvo Wada
slovenske vlade
Trg 1. slovenske	...
... TICAjdovščina vlade Ajdovščina
ŠC Police
Hiša mladih, MSA ZPM Ajdovščina Dvorec Zemono KAŠ
Hiša mladih, CMD CSD-CMD
obvezne prijave 040 475 688
ob 19. uri
Vodopivca Ajdovščina od 16. do 18. ure Glasbena delavnica
20.12.
četrtek
ob 16. uri
ob 19. uri od 16. do 17.30
Cirkuško - akrobatska delavnica za mlade
Koncert solistov Glasbene šole Vinka
Vodopivca Ajdovščina
21.12.
petek
22.12.
sobota
23.12. nedelja
28.12. petek
29.12.
sobota
Novoletna delavnica od 17. do 18. ure Okraševanje novoletne jelke ob is. uri Dedek Mraz in čarodej Smučanje na Cerknem*
ob 17 urj Luč miru iz Betlehema: razdeljevanje lučke
ob 21. uri Veseli december* ob 16. uri	Čarobna jasa
ob 19. uri	Božični koncert*
od 15 do 18 ure notranjega bazena za mlade od Ure 13 let
od 16. do 17.30	,	, ,
ure Novoletna delavnica ob 19. uri Kaznovana prevzetnost*
Dvorana 1. slovenske vlade Hiša mladih, MSA Plesna dvorana SŠ Veno Pilon, dvorana 66 Dvorana 1. slovenske vlade Kavarna CC Mercator center Dvorana 1. slovenske vlade .Dvorana 1. slovenske vlade Obvezne prijave Dvorana 1. slovenske vlade ŠRC Police Dvorana 1. slovenske vlade Dvorana 1. slovenske vlade
ŠRC Polica
Kavarna CC Mercator center Dvorana 1. slovenske vlade
GŠ Ajdovščina ZPM Ajdovščina Združenje Cirkokrog in MSA
GŠ Ajdovščina
ZPM Ajdovščina
ZPM Ajdovščina Ajdovski taborniki in MSA	i
(040 475 688)
Steg Ajdovščina - Šturje 1 KAŠ
Dramska skupina
ŽAR..............
DU Ajdovščina
Hiša mladih-CMD (obvezne prijave)
ZPM Ajdovščina
Dramska skupina ŽAR
NllkLAVZtV SE JIlNI Ajdovščina - veseli december 2007
Ajdovščina______________ V GRAJSKEM OBZIDJU POD VELIKIM OGREVANIM ŠOTOROM
30.11. - 02.12. 2007
C - 2 POD OGREVANIM ŠOTOROM
J
PITIi
30. 11
20-02' Glasbeni večer
DJ ENRICO DALILA & MUSKJO
HARRV
OMAR
TRIO DADO
THE DRINKERS
Kaass »»V PlkMo il VIPAVA cMs* Vjf?’
SOBOTA
1 12.
10" -13" Likovne delavnice za otroke (Lična hiša) 12* -15" Izdelava miklavžkov za voščilnice (ZPM) 13’ -16* Delavnica Izdelava angelčkov (CSD-CMD)
14* - 16*Tabomiška delavnica (ajdovski taborniki)
14.30	PRIHOD MIKLAVŽA S SPREMSTVOM (KD Vrnivc)
15.30	Nastop čarodeja (Hiša mladih in MSA)
16.30	Nastop plesne skupine (Plesna šola Rebula)
17.00	Nastop žonglerk
17.30	Modna revija
19.00	Nastop plesne skupine (Plesna šola Rebula)
20*- 02* Večerni koncerti (Hiša mladih)
SAŠO IN ROBI Z MEŽNARJI
MINOTAVER MEF - DRAGO MISLEJ STUDIO HIŠKA SOUNDSVSTEM Ml FAMILIA
lEBIUA
2. 12.
11.30 -13.30 Likovne delavnice za otroke (Društvo Jutro)
13.00 -16.00 Pravljična delavnica (ZPM Ajdovščina)
od 15.30 • 22* Nastopi glasbenih ustvarjalcev
SREČANJE MUCIH HARMONIKAŠEV
PLEJADE FRAJTON
PIHALNI ORKESTER GŠ AJDOVŠČINA
Vsi ONI PROST VSTOP VLJUDNO VABLJENI !
27.12. 2007 ČETRTEK 28.12.2007 PETEK
29.12.2007 SOBOTA
20.00 - 03.00
20.00 - 03.00
DJ LOVRO, DRAGO MISLEJ MEF IN NOB, ANA PUPEDAN OB 22.00 URI DJ LOVRO, ZABLUJENA GENERACIJA OB 22.00 URI
VSTOPNINA 2€
VSTOPNINA 2 €
20.00 - 03.00
DJ LOVRO, MARC FAMILV BAND IN KINGSTON OB 22.00 URI
VSTOPNINA 2€
30.12. 2007 NEDELJA
31.12.2007 PONEDEU.
1.1.2008 TOREK
18.30-01.00
20.00 - 03.00
20.00 - 03.00
rtESNAsko™“!DlfJZETA SlAKA' —
ANSAMBEL IDEJA IN NAGOVOR ŽUPANA POLJŠAK MARJANA
VSTOPNINE NI
MEGA DISCO 70/80 - DJ LOVRO, DJ
NORI MARIJAN IN DJ PREMIX, GO GO vstopnina 2€
PLESALKE IN BILLI IDOLA
PROGRAM ZA OTROKE
28.12. PETEK i7.oo-i8.oo PRIHOD DEDKA MRAZA
29.12.	SOBOTA	17.00- 18.00 ČAROVNIK TIMOTEJ
30.12.	NEDELJA	17.00 - is.oo BALETNA PREDSTAVA PETER IN VOLK
ORGANIZATOR: NOVA NOVA D.O.O., POKROVITELJ OBČINA AJDOVŠČINA
»Vhcet« na Planini
Na zadnjo novembrsko nedeljo so nas gospodinje s Planine povabile na VHCET. Skozi vse letošnje leto so si namreč zopet »kradje prosti čas« za obsežno nalogo, ki so si jo zastavile: obuditi in zapisati ZENITVOVANJSKI OBIČAJ na Planini ter izdelati NEVESTINO BALO.
T Tok viru projekta je tako nastal
V film “Bo vhcet, bo vhcet!, razstava NEVESTINA BALA, temu se je pridružila Dramska skupina Planina, ki je pripravila veseloigro Salčka kofjeta, na prireditvi pa sta se predstavili tudi dve lokalni, a odlični umetnici - pesnica Jožica Randl Marc ter slikarka Adrijana Mikuš. Za dober nov začetek pa so si planinske gospodinje omislile tudi koledar s 13 najlepšimi motivi Planine.
Še posebej omembe vreden je film - gre namreč za verodostojen prikaz tradicije ženitve na vasi. Vir pravih podatkov so gospodinje našle v starih vaščanih. Pripovedovanja so posnele ter na podlagi tega napravile »scenarij«. Ste vedeli, da se včasih nevestini starši niso udeležili niti poroke, niti poročne večerje? Ste vedeli, daje bila na Planini obvezen del nevestine bale tudi postelja, ki sojo fantje iz vasi na
vozu sestavili, pogrnili, nato pa zvezali in skrili konce vrvi? Pa da so balo na polovici poti prevzeli fantje iz ženinove vasi?
Zasluge za dober izdelek gredo mnogim domačinom, ki so nastopili kot igralci. Ob zapisovanju navad pa so se ženske učile tudi tradicionalnih gospodinjskih obrti - izdelovanje nevestine bale je namreč dolgotrajno in natančno delo. Da stare sorte vbodi niso pozabljeni sta poskrbeli Lipka Marc in Katarina Petrič, starejši članici društva, ki še pomnita starih časov... Poleg nevestine bale pa so gospodinje izdelale tudi mnogo drugih čudovitih izdelkov - tako je vaški župnik Sašo Mugerli na prireditvi v hrambo prevzel vezena mašna prta, ki bosta ob svečanih priložnostih krasila oltarja v cerkvicah sv. Petra nad Planino in sv. Marjete nad Dolenjami. Izdelke so gospodinje na ogled postavile, občudovanja vredne stvaritve so si ogledovale predvsem obiskovalke, medtem ko je fantovski del »svatov« raje segel po kozarcu najboljšega s Planine... Mnogi obiskovalci so si kupili KOLEDAR s 13 najlepšimi motivi Planine, zgoščenko s filmom »Bo vhcet, bo vhcet!« ter pesniški zbirki Jožice Randl Marc, katere pesem Bndima je objavljena tudi v koledarju.
Vhcet na Planini je simpatično povezovala Mateja Česen, aktivnosti Društva gospodinj je predstavila predsednica Vilma Česen. To je že tretji velik projekt društva, kdo ve, kaj nam bodo pripravile v prihodnje... Dogodek, več kot vreden pozornosti. Če ste zamudili premiero, potem ste vabljeni na prvo ponovitev, v nedeljo, 9. decembra 2007 v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini! Ob filmu in gledališču bo v avli dvorane na ogled tudi razstava ročnih del »nevestina bala«, s Planine pa bo v Ajdovščino zagotovo priromalo tudi tisto najboljše, od zida...
sh
Rejniško društvo Slovenije
in članica izvršnega odbora Julijana Bric iz Malovš, so v nedeljo, 4.no-vembra v športni dvorani HIT v Šempetru, organizirali dobrodelni koncert za zbiranje denarnih sredstev za pomoč pri nakupu dvigala za Žigo iz Kamnika. Zelo so bili zadovoljni z izidom koncerta, zbrali so preko 2000 eurov. Zato se vsem obiskovalcem, nastopajočim, voditeljem in vsem donatorjem, ki so pomagali pri organizaciji tako velikega projekta iskreno zahvaljujejo. Če smo nehote komu pozabili reči hvala, se mu v tem članku zahvaljujemo, ker vsak posameznik ve, kako in koliko lahko pomaga. Če še kdo želi prispevati svoj delež, ga lahko nakaže na poslovni račun društva odprt pri NLB Brežice: 02985-0256206306. Hvala!
Julijana Bric, Malovše 16
Center za pomoč zasvojenim in njihovim svojcem
Rizzatova vila, Goriška ulica 17, Odprto sredo med 9.00 in 15.00 uro in četrtek med 15.00 in 21.00 uro.
Vsak drugi in četrti četrtek v mesecu ob 19. uri poteka skupina za svojce in vse, ki se zanimate o možnostih zdravljenja.
Info: 05 36 81 400. Mateja Perše, Zavod Pelikan Karitas Referat za odvisnike in njihove svojce
Večer dalmatinske pesmi
Saj ni res? Pa je!
Če bi ne videli, bi ne verjeli. Glasbena skupina Fantje S' pod vel-ba so s strahom pripravili gostovanje korčulanske Klape kum-panji na odru 1. slovenske vlade. Stroški so se zdeli preveliki, zadeli pa so žebljico na glavico. Že sredi prejšnjega tedna, je bila dvorana razprodana, zato so se odločili za reprizo koncerta, ki je prav tako komajda, s stojišči vred, sprejela vse ljubitelje dalmatinskega melosa.
'V Tedeljska koncerta ((25. novem-1N bra) sta postregla s programom, ki ga večina ljubiteljev dalmatinske glasbe ima takorekoč v ušesih. Domači »velbaši« so pokazali, da niso nič slabši interpreti kot originalni Dalmatinci, čeprav se zdi, da so Korčulani (doma iz Blata), vendarle res tisti pravi, originalni in flegmatični prenašalci svojega pevskega izročila.
Prvi del koncerta, kjer sta oba sestava nastopala »a capella«, so v drugem delu gostje s kitarami in mando-
linami, nadgradili in povsem osvojili dvakrat prepolno dvorano. Ko so še s slovensko Sneg je, glej zunaj sneg je...iznajdljivo k petju, skandiranju in gromkemu aplavzu, pritegnili prav vse, tudi tiste, ki so nastop spremljali kar v avli Dvorane, je bilo jasno, da se bodo obiskovalci tega nastopa še dolgo spominjali. To so pokazali tudi s trepljanjem po rami vsakega nastopajočega, ki so ga po koncertu srečali, s pomenljivim: bravo.
Bravo Fantje s'pod velba, bravo Ku mpanji!	iče
anTcni
IZVOZ - UVOZ - TRANSPORT d.o.o.
m prevozi majhnih zbirnsh in kamionskih pošiljk blaga po vsej Evropi # prevzem pošiljk v Evropi tn dostava na vaš naslov % zbirno skladišče ® cannsko skladišče ® špedicija - uvozno in izvozno carinjenje M prevoz hstnh pošiljk po Evropi
POSEBEJ SPECIALIZIRANI: ŠPANIJA ♦ FRANCIJA * ITALIJA DRŽAVE BIVŠE JUGOSLAVIJE
Bossa De Novo
drUšt V O
Na hladen vetroven večer, 16. novembra je Glasbeni drevored na odru Dvorane 1. slovenske vlade v Ajdovščini gostil odličen slovenski kvintet Bossa de Novo, ki se, zaenkrat, še vedno edini v Sloveniji ukvarja z brazilskimi ritmi, katere preveva baladni jazz, vpet v vedno novi glasbeni trend bossa nova, zmes afrobrazilskih glasbenih tradicij (samba) in cool jazza z zahodne ameriške obale.
T)nmož Vitez, vokal in vodja za-± sedbe, ki nam je podajal verze v različnih, nam nekako eksotičnih jezikih, zlasti pa v samoumevni večinoma neznani portugalščini in seveda tudi v nam materinem jeziku; Aljoša Kosor, kitara; Mitja Vrhovnik Smrekar, tolkala; Marko Gregorič,
vokal in kontrabas in virtuoz na harmoniki, Drago Ivanuša, so nas v dobri uri in pol popeljali skozi repertoar skladb s prvenca VIVO! iz lanskega leta, za počez pa še nekaj njih iz železnega repertoarja, ki obsega zasedbi primerno obdelane slovenske in tuje klasike mojstrov, kot so Antonio
Carlos Jobim, Oscar Castro Neves, Goran Bregovič, Caetano Veloso, Jože Privšek, Marjan Vodopivec...in avtorska dela članov zasedbe Bossa de Novo.
Navkljub slabemu obisku, očitno je sv. Martin v teh krajih zelo pomembno ime, katerega je treba iz vikenda v vikend zalivat, dokler je rujne kapljice ne zmanjka, smo se tako obiskovalci, kot tudi nastopajoči, imeli odlično in ob toplih in milih zvokih, ki so nam božali ušesa in duha, čisto pozabili, da zunaj brije prava vipavska burja. Ker mi vemo zakaj je v deželi včasih bil sam maj, več smo se družili in kakšno brez sramu vzneseno zapeli.... V mesecu decembru, 14. 12. ‘07, bo Glasbeni drevored gostil domačo skupino ElaBanda, ki bo na odru 1. slovenske vlade, premierno predstavila svoj prvi uradno izdani mali plošček.
Tekst: Ksimeroni, foto: Gregor M. Humar
»Plen« v Ajdovščini
nam je v fantovskem večeru, 22. 11., v okviru 2. abonmajske predstave poklonila ZKD Ajdovščina, ko je Dvorano prve slovenske vlade obogatila odlična igralska zasedba Gledališča Koper. Režija Borisa Cavazze pa je zavidljivo obiskana rdeča sedišča odela v glasen smeh ob peripetijah komedije Joea Ortona.
T)a gostje niso zgolj potrdili teze, da iT hudobni ljudje dobro spijo, temveč tudi prepričali, da se zločin splača in so kriminalci pametnejši, predvsem pa zabavnejši, od zglednih državljanov. Bančni rop in umor sta osnova številnim zapletom in komične situacije se stopnjujejo od skrivalnic in homoseksualnih nagnjenj akterjev
do podkupljivega detektiva. In, kot pogosto v življenju, končno zmago z bankovci slavijo 'bad gayi', za zapahi pa pristane edini poštenjak, naivnež.
Komedija, polna črnega humorja, je tako dodobra razvedrila ljubitelje gledališča v Ajdovščini in jih opomnila, da so zanesljive vrednote v tuzemelj-skem bivanju pase.	LaraSa
O kokoši, ki izgublja perje
0 kokoših in jajcih sem se namenila Pisati. Kolikor daleč seže spomin v moje otroštvo je na našem dvorišču vedno ^la jata kokoši, rjavih, grahastih, črnih 'n prekrasen rdeč petelin. Pa je prišla k nam na obisk teta in ugotovila, da naše kokoši niso prave, da nesejo premalo in Premajhna jajca, da preveč »klečijo« in Prepričevala mojo mamo toliko časa, da Se je odrekla naši pisani jati in rdečemu Petelinu ter kupila piščance, ki naj bi bili Po trditvi moje tete, tisto pravo za naše dvorišče. Naslednjo pomlad nam je teta Pripeljala piščančke, ker nismo imeli več koklje, ki bi skrbela zanje, smo jih sami hranili s krmili, katere smo morali kupiti, toploto koklje pa je nadomestila žarnica. Priznati moram, da so bile te nove bele kokoši večje, kot naše stare -rjave, tudi jajca so bila velika, kakšno Je imelo celo po dva rumenjaka, vendar Se je s temi našimi donosnejšimi kokošmi začelo dogajati nekaj čudnega. Pod repom so začele izgubljati perje, iz dneva v dan več in bile tako vedno bolj °skubljene. Zgodba z maminimi belimi kokošmi seje končala tako, da so začele Poginjati ena za drugo. Mama kokoši še vedno ima, te pa so zopet take, kot tiste naše stare rjavke.
Ko ob večerih gledam vremensko napoved in se na ekranu prikaže tloris naše države, me ta vedno spominja na kokoš. Na prav takšno veliko belo kokoš ntoje mame, ki nosi velika jajca in pod repom izgublja perje.
Podobnost zgodbe o maminih belih kokoših in' tem kar se dogaja v naši lepi dolini, je velika. Ravno tako, kot moja teta nas, gospa Jan L. Jones s pomočjo državnega sekretarja v Ministrstvu za finance gospoda Širclja, predsednika nprave HIT gospoda Trošta, dekana no-v°goriške fakultete za uporabne družbene študije gospoda Boruta Rončeviča 'n županov nekaterih primorskih občin, Prepričuje o smiselnosti in uspešno-s'i naložbe v igralniški mega center. Gospod Trošt postaja že pravi rekorder P° številu spremenjenih nazivov mega igralnice in pozablja, da smo Slovenci Pismeni že najmanj dvesto let.
Osebno mislim, da ni edini grešni kozel pri tej zgodbi, samo eno ministrstvo, zato sprašujem, kaj pa počne Ministrstvo za gospodarstvo in gospod magister Andrej Vizjak, saj je ta vladni resor zadolžen zagotavljati pogoje v katerih naj bi se razvijala pridobitna dejavnost nas državljanov, ki nam bo nudila vire preživetja. Ne oporekam pomembnosti velikih državnih investicij v elektrarne in druge pomembne gospodarske objekte, ampak država je bogata samo takrat, če so bogati vsi državljani. Da ne bo pomote, bogastvo ne merim z zlatimi teleti, ampak z možnostjo zagotavljanja eksistence, vredne človeka, za vse državljane.
Pred kakšnim dobrim mesecem je bila novica dneva požar na farmi v naši vasi (Mančah). Vsa slovenska javnost, ki ni poznala vsega ozadja organizirane reje puranov, je verjetno bila ganjena ob pogledu na lastnika objekta, ki je razlagal, kako bo sinova družina ostala brez sredstev za preživljanje in v isti sapi obdolžil krajane požiga objekta, ker so se organizirali v Civilno iniciativo in že leta neuspešno dokazujejo neprimernost tedejavnosti v svojem okolju in se z vsemi pravnimi sredstvi borijo za osnovno ustavno pravico, zdravo okolje zase in za svoje družine.
Imajo pa farme puranov in igralnice nekaj skupnega, so kokoši, ki nesejo velika jajca. V obeh primerih pa so tisti, ki imajo od teh jajc samo koristi, bolj ali manj, ali celo zelo daleč proč od farm in gnojišč, tako daleč, da smrad do njih ne sega.
Dragica Čuk Novak
RADIO
N VAI
106,9 MHz
vvvvvv. novanova.si
Peterle v družbi Kučana in Drnovška
Na zadnjih predsedniških volitvah so volilke in volilci na 3lih voliščih na območju Občine Ajdovščina, prvič večinsko izglasovali kandidata, ki je zmagal tudi v državi. Dosedanja predsednika Kučan in Drnovšek sta na našem območju namreč vse štiri bitke izgubila. Tako se jima je na Martinovo nedeljo 11.11. pridružil tudi Peterle.
Od 18.227 prebivalcev občine Ajdovščina ( žensk je 91 več ) je na dan volitev imelo 18 ali več let 14.676 ljudi. Volitev se je udeležilo 9.573 občank in občanov, kar predstavlja 65,2 % udeležbo, 136 ( 1,4 % ) jeznih državljanov je oddalo neveljavne glasove, 5.152 ( 54,6 % ) je obkrožilo Danila, 4.285 ( 45,4 % ) pa Lojzeta. Danilo je zmagal na 21 ih voliščih, Lojze na 10 ih. Najbolj pridni volilci volijo v Žapužah ( 72,77 % ) kjer je od 404 vpisanih obiskalo volišče 294 ljudi, od tega 11 jeznih, eden celo tako zelo, daje glasovnico odnesel domov in je ni oddal v skrinjico, 10 glasovnic je bilo neveljavnih. Več kot 70 % udeležbo beležijo tudi volišča CESTA, VELIKE ŽABLJE, DOBRAVLJE, SELO in BATUJE. Najmanj obiska so beležila vinorodna volišča; ŠMARJE 59,56 %, STOMAŽ 59,54 % ter PLANINA 56,94 %. Kaj se dogaja v SKRILJAH, kjer je vsak dvajseti oddal neveljavni volilni listek ( 5,52 % ), kar predstavlja štiri kratnik povprečja, je verjetno stvar na-daljnih analiz.
Rezultati po voliščih nam povejo marsikaj...
Lojze Peterleje beležil izredne rezultate na voliščih PODKRAJ 79,35 %, KOVK 75,36 %, COL 72,11 %, STOMAŽ 70-,40 %, BUDANJE 68,99 %, DOLGA POLJANA 59,20 %, VELIKE ŽABLJE 58,15 % in USTJE 58,08 %. Danilo Turk je dosegal naslednje rezultate po voliščih: PREDMEJA 85,18 %, GASILSKI DOM AJDOVŠČINA 76,09 %, OB HUBLJU AJDOVŠČINA 73,55 %, BATUJE 69,95 %, ŠMARJE 69,57 %, RIBNIK AJDOVŠČINA 67,07 %, SELO 66,52 %, OSNOVNA ŠOLA DANILA LOKARJA AJDOVŠČINA 63,96 %, CESTA 62,67 %, RESTAVRACIJA
PRIMORJE AJDOVŠČINA 60,97 %, BRJE 59,49 %, DOBRAVLJE 57,55 %, VIPAVSKI KRIŽ 57,88 %. Najbolj »izenačeni« volišči sta bili GOJAČE kjer je za en glas odnesel zmago Lojze Peterle ter na PLANINI, kjer je za štiri glasove odnesel zmago Danilo Turk. Zanimivo, da je bil na drugem naj večjem volišču v občini, v Lokavcu ( 844 volilcev - 585 glasovalcev ), rezultat sorazmerno izenačen ; 52,34 % za Danila Turka, kakor tudi v VRTOVINU ( 411 volilcev - 253 glasovalcev) 52,78 % za Turka.
Če med številkami poiščemo neka »pravila«, ta povejo naslednje - Peterle je imel več podpore v ruralnih delih občine, Turk v urbanih. Slednji je zmagal prav ha vseh »mestnih« voliščih ter vaseh, ki imajo poleg starega vaškega jedra, še večjo, v osemdesetih letih dograjeno stanovanjsko entiteto ( Selo, Dobravlje, Žapuže ), v kateri prebivajo ljudje, ki bivajo »na vasi«, a povečini hodijo v službe. Po drugi strani se podpora Peterletu kaže v vaseh, kjer je delež prihodkov iz kmetijskih dejavnosti v družinskih proračunih, verjetno vedno manj, a vendarle bolj prisoten kot pri ostalih ( Kovk, Velike Žablje, Ustje ). Nekateri bi ta dejstva vezali na povečan vpliv rimokatoliške cerkve, ki je verjetno v nekaterih krajih izrazitejši ( Col, Budanje, Gojače ), a je tak vpliv težko izmerljiv. Kakorkoli že, če se iz doline zazremo proti Gori, lahko v šali zapišemo, da, če spremljamo rezultate bodočega predsednika države, vidimo celoten političen spekter od leve proti desni, od »leve« Predmeje« 83 %, Otlica 52 %, Col 28 %, do »desnega« Podkraja 21 %. Zakaj je temu tako je težko reči -obkladanje z rdečimi in belimi verjetno zasluži svoj dokončni pokoj, govorimo lahko o vaških posebnostih, o močnih družinah, ki so v kakem kraju zapeljale javno mnenje po svoje, o statusih, kijih je življenje pripeljalo ljudem na dvorišče ipd. Tako nastajajo te razlike. Po svoje so zanimive; sosednji volišči Dobravlje in Velike Žablje beležijo popolnoma enak rezultat 58 : 42. Le, da je v Dobravljah zmagal Turk, v Žabljah Peterle. Razlike
neumne razdvajajo, pametne bogatijo.
Sicer pa bi sam pripisal zasluge za zmago oz. poraz, kar samima kandidatoma. Tako prav mirno zavržem uveljavljeno razlago istovetenja Peterleta z vladajočo politiko in slabimi razmerami, ki da vladajo v Sloveniji. Podporniki in predlagatelji Peterleta nas ves čas prepričujejo da so razmere najmanj dobre, kar je navsezadnje res. Tudi negativna kampanija, ki da jo je Peterle v zadnjem tednu sprožil in ki daje razlog prepričljivega poraza, nekako ne vzdrži. Občutek imam, da so se ljudje odločili že prej. Če se v primeru te kampanije ozremo po Evropi ali po sosednjih državah, lahko mirno zapišemo, da nam v tem pogledu primanjkuje žara, soli, navsezadnje humorja in, k sreči, tudi zares nizkih udarcev, ki se žal v politiki dogajajo. Za moj okus nekaj povzdignjenih tonov še ne prežene komornega vzdušja, ki smo mu bili priča ves čas. Zato pa smo priča bolj »sočni« nadaljevanki volitev, ki jo uprizarja predsednik vlade, ki bi lahko bil navsezadnje na poraženega kandidata upravičeno jezen - zgodba z njegovo zgodnjo, za okus nekaterih vsiljeno kandidaturo, pokroviteljsko ponudbo pomladnikom ter Janšev pristanek, je bila podobna »poroki z računico«. A pri porokah še vedno velja ljubezen. In v zakonu zvestoba. Tako sta dandanes, čez noč, en drugemu odveč.
Pravi razlog, kot rečeno, tiči v različnih kalibrih kandidatov: univerzitetni profesor mednarodnega prava proti učitelju. Učitelj, ki učitelje uči učiti, proti učitelju. Prav to, urbano, laično, profesionalno, če hočete informacijsko širino zmagovalca so volilci prepoznali in nagradili s svojimi glasovi. Zdi se, da so s tem nakazali pot, po kateri si ta država želi. Za konec, da ne bo vse tako enostavno; da ima večina vedno prav - itak ne drži. Lojze Peterleje bil (in je ) čisto spodoben in spoštovanja vreden kandidat. Spodobnost in spoštovanost pa v politiki nista vedno najmočnejša argumenta. Za zmago na volitvah je očitno potrebno še kaj...
Mitja Tripkovič, sociolog
Vprašanje je še kako aktualno! Kakšno Ajdovščino - občino, mesto si želimo, po-fisbujemo in nenazadnje zaslužimo? Vse Več ljudi išče odgovor na to vprašanje. In to ne samo občinska politika ali občinska uPrava. Posledično so se v javnosti poja-vde številne rešitve, ki bi Ajdovščino vr-"'k na pot »stare slave«. Rešilni »mega« Pr°jekti so kar začeli deževati v javnost. Najprej »logistični center« na letališču, nato aeronavtični muzej - bolj znan kot ''Piramida«. Sledila je Adrialpika - cest-113 povezava Devin/Nabrežina s predo-r°m do Idrije, nato podjetniška cona naci-°nalnega pomena in nenazadnje še USA ' Univerzitetno središče Ajdovščina, sem pa je skupno vsaj dvoje. Na začet-u 'stočasno presenečenje in skepsa. In nato podpora ali nasprotovanje. Zgodila Se je civilna iniciativa, celo protesti in Verovanja!
številke pa so neusmiljene in padajoči trendi tudi. Število delovnih mest v ob-
Kakšno Ajdovščino si sploh želimo?
čini, se je kljub ukrepom na področju spodbujanja podjetništva, še dodatno zmanjšalo. V letu 2006 smo jih tako izgubili dodatnih 80, kar je resnici na ljubo pol manj kot pretekla leta. Očitno ukrepi dajejo rezultate, vendar še vedno ne dovolj velike. Situacija samo na prvi pogled ni dramatična! V občini imamo namreč »delovni kontigent« oziroma za delo sposobnih 12 tisoč prebivalcev. Za polno zaposlitev pa bi potrebovali več kot 8 tisoč delovnih mest, ki smo jih seveda v preteklosti tudi že imeli. Danes pa jih je ostalo le še dobrih 5 tisoč! Razlika je osupljiva in bi lahko pomenila resno »socialno bombo«, če .... Če ne bi živeli na »pravem« mestu in v soseščini, ki je posrkala vase delavce, ki so postopoma, leto za letom, izgubljali delovna mesta v tradicionalnih stebrih ajdovskega gospodarstva: Batuje, Kovinsko, Hubelj, Alpina, Tekstina, Lipa, Fructal,... Daje v naših ljudeh »ustvarjalni in podjetniški naboj« dokazujejo številna nova in uspešna podjetja: Fluid, Pipistrel, Škrlj, Kukovič, Farna, Bajc, Slocar, Incom, .... In še in še! Vendar to ni dovolj! Bilo je premalo podpore ali pa so bile izgube delovnih mest prevelike in nepričakovano hitre. Enostavno smo verjeli, da se nam kaj takega ne more zgoditi. Tako danes odhaja »s trebuhom za kruhom« vsak dan že 400 delavcev v Ljubljano, neverjetnih 1.700 v Novo Gorico in Šempeter,
vsaj 500 v Italijo in tako naprej. Preveč, veliko preveč! Stotisoči prevoženih kilometrov in na desettisoče izgubljenih ur na poti do dela! Nepotrebni stroški, dodatna utrujenost in izguba časa. Posledično pa se Ajdovščina iz kreativnega in ustvarjalnega okolja, počasi toda vztrajno, spreminja v spalno naselje.
Si to res želimo? Ne in še enkrat ne! Ali res ne? Si res vsi želimo Ajdovščino, ki jo je nekoč poznala vsaka vas nekdanje skupne države. Ko smo bili gospodarski »fenomen« te države.
Razmere so sedaj seveda bistveno drugačne. Lažje ali težje? Kakor se vzame! Dvajset milijonski trg je zamenjal -evropski - več sto milijonski. Velika priložnost, toda tudi neprimerno večja konkurenca. Tudi gospodarstvo ni več isto, proizvodnja se seli na vzhod, krepi pa se »butična« proizvodnja z večjo dodano vrednostjo in storitvena dejavnost. In ne pozabimo: industrija za »prosti čas«!
»Mega« projekti! Kateri je pravi? Je sploh kateri »pravi«? Čarobna palica za novi preporod?
Tako enostavno to ne gre! Za uspeh je potrebnih namreč veliko predpogojev. Nesporno jih ima Ajdovščina zelo veliko. V prvi vrsti izjemen strateški položaj ob avtocesti, ki je istočasno najkrajša in najlažja povezava med vzhodom in zahodom. Ob tej cesti so tudi trije izhodi, ki jih velja izkoristiti. Strinjam pa se z
tistimi, ki opozarjajo, da ne za vsako ceno in ne za vsakega, ki prvi »pridrvi« mimo. Postaviti je potrebno jasne kriterije in prioritete. Prav zato bi kazalo podjetniško cono »nacionalnega pomena«, kar pomeni večjo od 50 ha, umestiti ob obstoječo Selo - Gojače. Da bi v njo privabili delavce, ki sedaj odhajajo na delo drugam, pa bi moral biti prioriteten cilj in skrb.
Adrialpika je cestna povezava med »morjem« in »snegom«! V dobre pol ure od Devina, preko Komna in Ajdovščine skozi predor do Idrije. In ne samo to! Ajdovščina s tem postane »strateško« križišče in ni več samo kraj ob avtocesti. Izjemno se poveča dostopnost in njena gravitacijska moč, ki celo prekaša Novo Gorico. Dolgoročno je namreč položaj Ajdovščine veliko boljši od Nove Gorice, ki je geografsko zaprta in brez možnosti za omembe vredno širitev. In prav to je naša velika priložnost. Da postanemo »somestje«, da se usklajeno razvijamo po celotni dolini in si tudi »pravično« razdelimo funkcije. Gravitacijska moč in »prometnice« namreč še ne naredijo kraja ali mesta za »pomembno« središče. Da to dosežemo so potrebne seveda tudi številne »centralne« in oskrbne funkcije, ki so v tem kraju na razpolago.
Vsaj trije »mega« projekti namreč gredo v smer, da se bistveno poveča ponudba prav teh funkcij. Univerzitetno središče
Ajdovščina - USA je »udarec« v pravo smer! Seveda ne smemo izpasti naivni, pošteno si moramo »razdeliti« število študentov z Novo Gorico in ob tem tudi »zaščititi« vložek občine. In seveda! Zelo skrbno rešiti »problem« Hiše mladih!
Logistični center prav tako lahko sodi v kategorijo »regijskih« funkcij in je kot tak še kako dobrodošel. Žal so ga nekateri na začetku narobe razumeli.
Bojim se, da je Aeronavtični muzej ali »piramida« za Ajdovščino že izgubljena! Žal! Še posebno, če bi »snovalci« prišli v rešitvah do novega »svetovnega čuda« in ne kopije že videnega. Enostavno, drugi so bolj zagreti, vidijo priložnost, ki je mi ne vidimo! Dejstvo je namreč, da se ljudje »napredka in razvoja« v bistvu bojimo in ga zagovarjamo do trenutka, ko nismo pri tem neposredno sami udeleženi. Po načelu, saj ni tako slabo oziroma: bolje vrabec v roki, kot golob na strehi! In prav zato je še kako na mestu vprašanje: Kakšno Ajdovščino si sploh želimo? V občinski organizaciji Zveze za Primorsko-ZZP smo prejšnji teden te dileme razčistili in se zavzeli za dinamično in ustvarjalno Ajdovščino. Ajdovščino, kot bodoče »središče« tega prostora. Vendar po načelu: majhno je VELIKO! Ker smo to že bili, ker smo to lahko spet, ker si to zaslužimo in ker to enostavno »krvavo« potrebujemo!
Aleksander Lemut
kc sdar
KOLEDAR PRIREDITEV ZA DECEMBER:
RAZSTAVE
PILONOVA GALERIJA,
Prešernova 3, Ajdovščina Do 7. decembra na ogled razstava »Milan Klemenčič (1875-1957), slikar, fotograf, lutkar«.
14.12. ob 19.00 - 5. mednarodno fotografsko srečanje »CASTRUMFOTO 07 - ob robu, hommage a Pilon«; sodelujejo: Bojan Radovič, Tomaž Lunder, Jernej Humar, Boris Gabrščik, Roberto Kustrle, Martin Prosen, Andrej Perko, Primož Brecelj in Katarina Sadovski; pisca besedil v katalogu: Vasja Nagy in Tanja Cigoj; srečanje je posvečeno spominu na Vena Pilona in njegovim razstavam v Parizu, v času predsedovanja Slovenije EU.
Vabljeni tudi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, ob nedeljah med 15.00 in 18.00, ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto. Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, vvvvvv.venopilon. com
MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI
ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in ARHEOLOŠKA ZBIRKA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice Beatriče Zbona Trkman, arheologinje Goriškega muzeja. Odprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140, 051 304 607.
LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA
Do 5. januarja na ogled prodajna razstava OKUS PO RDEČEM Urške Štrukelj.
Unikatni nakit, prosojnice in zavese.
Lična hiša aktivno sodeluje pri prireditvah Veseli december v Ajdovščini
V	Lični hiši so naprodaj umetniški izdelki: grafike, nakit, keramika. Dobrodošli!
Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med
16.00	in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00
INFO:	05/368 19 29, 040 839 729,
info@licnahisa.com, www.licnahisa.com DOM KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ Likovna razstava severne Primorske »Tudi črna je barva« - glej Veseli december v Ajdovščini Sreda, 19. december ob 19.00 - Odprtje razstave ob 10-letnici delovanja društva POČ. Razstava bo na ogled do 15. januarja. Info: 031 330 225 (Aleksandra)
SIMON GREGORČIČ IN BREJCI Razstava ohranjenih predmetov in dokumentov Brejskih sorodnikov Gregorčiča - v hiši Brje 62, ki spominjajo na čas, ko je Gregorčič obiskoval Brje. Avtor razstave je kustos Goriškega muzeja, mag. Borut Koloini. Razstava je odprta vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po dogovoru na gsm: 031 468 462 (Majda) ali 041 666 544 (Kazimir)
KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA.
Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med
8.00	in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/ 36 42 015 na naslovu Lokavec 45, 5270 Ajdovščina. PRIREDITVE:
OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI
Sreda, 26. december ob 18.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Vabi vas Občina Ajdovščina!
KONCERT	OB	30-OBLETNICI
ZBORA MePZ STANKO PREMRL Sobota, l.decemberob 19.00- DvorecZemono
V	prvem delu bodo predstavili sakralni program, v drugem delu pa umetne pesmi in novejše priredbe ljudskih. Vstopnine ni! Vabljeni!
»BO VHCET, BO VHCET... I«
Nedelja, 2. december ob 15.00 - Dom krajanov na Planini pri Ajdovščini Društvo gospodinj s Planine se je zaradi izrednega zanimanja odločilo ponoviti zaključni dogodek celoletnega projekta, skozi katerega so pletli zgodbe okoli poroke. Videli boste film »Bo vhcet, bo vhcet...!«, veseloigro »Salčka kofjeta«, razstavo ročnih del Nevestina bala; slikarska razstava Adrijane Mikuš ter predstavitev pesniške zbirke Jožice Randl Marc. Pred bližajočimi se prazniki, so vam člani društva pripravili še koledar s 13 motivi, ki zaznamujejo Planino. DOBRODOŠLI! DAN ODPRTIH VRAT DIJAŠKEGA DOMA SŠ VENO PILON AJDOVŠČINA
Sreda, 12. december ob 14.00 - Dijaški dom Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina Predstavitev dela in življenja v dijaškem domu s plakati, stojnicami z izdelki, projekcijo fotografij, prodajno razstavo Unicefovih punčk iz cunj - delo dijakinj šiviljskega krožka. Ob 17.15 bo zabavno-kulturni program. Dobrodošli!
Manifestacija CIVILNA INICIATIVA ZA PRIMORSKO
Sobota, 15. december ob 18.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščine Zborovanje za Primorsko; nastopili bodo mnogi Primorski pevski zbori; med govorniki bodo tudi Marjan Bevk, Ciril Zlobec, Boris Pahor, Saša Vuga, župan Marjan Poljšak in drugi.
Vabi vas Društvo za Primorsko.
Lutkovna predstava ČAROBNA JASA IN OBISK DEDKA MRAZA
Sobota, 22. december ob 16.00 - prenovljena dvorana v Velikih Zabijah Na predpremiero predstave Dramske skupine ŽAR vas vabi Športno kulturno društvo Žable!
ŽEGNANJE KONJ NA ŠTEFANOVO V VIPAVI
Sreda, 26. december, dopoldan, pred cerkvijo sv. Štefana v Vipavi
Info: Društvo Doli (Boris Blažko 051-345-314)
VINSKI HRAMI VIPAVSKE DOLINE MED MARTINOM IN BOŽIČEM 2007
GOČE, ŠMARJE
Sobota, 1.12.,od 17.00do21.00-pokušina vin ob prigrizku v hramih domačih ponudnikov. PLANINA PRI AJDOVŠČINI
Sobota, 8. 12., od 16.00 do 22.00 bodo vrata svojih hramov odprli domači ponudniki. ERZELJ
Sobota, IS.decemberob 15.00-Šolana Erzelju ob 15.00 - brezplačna delavnica "Osnove pokušanja in metode ocenjevanja vina" ob 17.00	- svečano odprtje E-
točke na Erzelju, kulturni program ob 18.00 - tematski večer, pokušina vin erzeljskih vinarjev OSMICE
30. nov -	9. dec.:	Kmetija AVIN,
Gradišče nad Vipavo 39,	5271
Vipava, 05/36	65	345,	041-708-087
14. dec - 23. dec.: Kmetija Černigoj, Lokavec 76 b, 5270 Ajdovščina, 05/ 36 42 192 14. dec - 23. dec. Vina Štrukelj, Selo 2a, 5262 Črniče, 041-790-741
Info: Razvojna agencija ROD 05/ 365 36 00, TIC Vipava 05/36 87 041, TIC Ajdovščina 05/36 59 140, www.ra-rod.si/hrami07
ŠPORT
KOŠARKARSKI TEKMI
Sobota, 1. december ob 20.00 - ŠC Police Ajdovščina - tekma med KK Ajdovščina in Pingvini Šmartno
Ponedeljek, 10. december ob 13.00 - mala dvorana ŠC Police- tekma med ekipama BOSNA IN HERCEGOVINE in AJDOVSČIN-VIPAVA v kategoriji starejše deklice in dečki. SMUČARSKI SEJEM V AJDOVŠČINI Od petka, 7. do nedelje, 9. decembra OŠ Danila Lokarja Ajdovščina Info: Jože Bizjak 040-218-796, Tomaž Bizjak 040-545-109
PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA
Sobota, 15. december - Srečanje s PD Križna gora pri Sv. Duhu
Ponedeljek, 24. december -tradicionalni nočni pohod z baklami - Božični večer na Goiakih Info: 031 818 936 (Alojz - PD Ajdovščina) ZAVOD ZA ŠPORT
POKRITI BAZEN - ponedeljek, torek, četrtek, petek od 16.00 do 21.00, sobota 15.00 do
21.00,	sreda - organizirane skupine SAVNA - pon - pet od 16.00 do 21.00, sobota od 15.00 do 21.00, nedelja - zaprto ŠPORTNA REKREACIJA
Aerobika HI-LO - ob pon. med 19.15 in 20.15,
mala dvorana ŠC Police
Aerobika TNZ - ob petkih med 18.00 in 19.00,
mala dvorana ŠC Police
Pilates - ob sredah med 20.15 in 21.15 ter
petkih med 19.15 in 20.15 ter med 20.15 in
21.15 v trim kabinetu - obvezna predhodna
prijava
Vodna aerobika - ob sredah med 19.00 in
20.00,	pokriti bazen ŠC Police
Poskrbimo za zdravo hrbtenico - vadba za otroke v obdobju hitre rasti - ob sredah med
16.00	in 17.00 v trim kabinetu - obvezna predhodna prijava
Terapevtska vadba - ob četrtkih med 20.40 in 21.40 v mali dvorani ŠC Police - obvezna predhodna prijava
Praznovanja rojstnih dni v športnem centru Police - rezervacija najmanj 5 dni pred pričetkom
Podrobne informacije na spletni strani Zavoda za šport Ajdovščina www.zs.ajdovscina.si ali na tel. 05/364 47 21, 05/364 47 22,
05/364 47 24
ŠOLA PLAVANJA ZA OTROKE
Za otroke od 6-ega do 12-tega leta v pokritem bazenu na ŠC POLICE ob sredah med 16.00 in
17.00	in petkih med 15.00 in 16.00, cena: 25€ za en mesec (8 vadbenih enot)
Info in prijave: rekreativcek@gmail, 041 472
128 (Tomaž), 040 348 264 (Martin), http://
rekreativcek.gmajna.eu
KARATE KLUB AJDOVŠČINA
Karate klub je klub, kjer treniramo plemenito
borilno veščino KARATE, s katero razvijamo
telo in duha, ne glede na starost in spol.
Treniramo lahko za samoobrambo ali kot
tekmovalni šport. Nove člane vpisujemo vsak
torek in četrtek ob 18.30 v Športni dvorani v
Lokavcu.
Informacije:	031	233	722, amadej.
velikonja@gmail.com, www.karateajd.si
OBVESTILA
LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA
Uganka meseca: lahko jo rešujete tudi preko naše spletne strani. Vsak mesec bomo izžrebali tudi nagrajenca, ki je pravilno rešitev oddal preko spleta!
Prireditve:
Sreda, 5. december ob 18.30 - Zaključek projekta Primorci beremo in srečanje s pisateljico Deso Muck.
Ponedeljek, 17. december ob 18.30 -Gost literarnega večera bo Bert Pribac. Srečali se bomo z njegovim najnovejšim delom,prevodom poezije Omarja Khayyama in spoznali zanimivo življenje prevajalca. Obvestila:
Torek, 11. december ob 9.00 - Knjižna srečanja ob kavici. Vabljeni vsi, ki radi berete in vas zanimajo nove knjige. Informacije: Zdenka Žigon
Sreda, 12. december ob 18.00 - Študijski krožek Čitalnica: Pogovarjali se bomo o knjigi Bogdana Novaka Pasja grofica Študijski krožek Intelektualna samoobramba s predavanjem dr. Dušana Rutarja: datum srečanja bo javljen naknadno.
Vse informacije o urniku in dogajanju v Lavričevi knjižnici: 05/3661 328, www. ajd. sik.si
LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA
Torek, 11. december ob 17.00 - TEČAJ LIČENJA
Torek, 18. december ob 17.00 - »ŽENSKE, KI PREVEČ DELAJO«, dr. Nives Ličen Prijave in info: 05/366 47 50, 041-437-785 in na www.lu-ajdovscina.si
OBVESTILA OO ZZB NOV Ajdovščina
-	Vipava
Skupščina združenja borcev za vrednote NOB Ajdovščina - Vipava - Sreda, 19. 12. ob 9.00
-	sedež OO ZZB NOB Ajdovščina - Vipava, Goriška cesta 17
Sestanek komisije za priznanja posebne dobe iz NOV mladoletnikom in ostalim - Sobota, 22. 12. ob 15.00 - gostišče NIVES v Ajdovščini , Info: 05/366 10 71
Obisk Spominske slovesnosti ob 66-obletnici spomina na žrtve II. Tržaškega procesa, ki so bili ustreljeni 14. 12. 1941 na Opčinah -Nedelja, 16. december ob 15.00 (Zaželjena udeležba praporščakov iz našega združenja! Praporščaki naj prijavijo udeležbo!)
Obisk tradicionalne Spominske slovesnosti, posvečeni	herojski bitki Cankarjevega
bataljona z močnimi nemškimi nacističnimi enotami v Dražgošah - Nedelja, 13. januar ob 11.30
Prijave in informacije o odhodih avtobusa dobite na tel: 05/366 10 71. Stroške je potrebno poravnati pred odhodom! Vabljeni!
CENTER	MLADINSKIH	DEJAVNOSTI
AJDOVŠČINA
Od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00
-	Hiša mladih na Ribniku
Aktivno preživljanje prostega časa mladih (ustvarjalne delavnice, družabne in športne dejavnosti,...)
DelavniceCMD-ja v okviru Veselega decembra
-	glej pod Veseli december v Ajdovščini. Ostale dejavnosti: info točka z dostopom do računalnika in interneta, svetovanje pri vključitvi v program MEPI, svetovanje in pomoč v stiskah, učna pomoč in pomoč pri pisanju nalog, prostovoljno delo, izleti, poletni tabor,...
Info: 041/ 945 392 in 368 93 83, cmd. ajdovscina@yahoo.com, www.cmd.si
PLESNI VEČERI V VIPAVI
Potekajo vsako 2. in 4. soboto v mesecu od 20.00 do 24.00 v kulturnem domu v Vipavi.
V decembru - sobota, 8. in 22, ter novoletna
plesa 29. decembra in 1. januarja. Vabljeni!
Info: 031 247 578 (Jurij Makovec)
OBVESTILA DRUŠTVA MOST
Četrtek, 6. december - Strokovna ekskurzija
- ogled parlamenta in muzeja novejše
zgodovine
Sreda, 19. december - Novoletno praznovanje v prostorih restavracije Vipavske kleti Nastopa dramske skupine Žar - glej pod Veseli december v Ajdovščini
OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA
Sobota, 8. december - popoldansko kopanje v Izoli
Miklavžev večer in Božično-novoletni koncert - glej Veseli december v Ajdovščini Sobota, 5. januar - DU organizira silvestrovanje na Dobu pri Ljubljani Rekreacija v pokritem bazenu na Policah, vsako sredo med 17.00 in 18.00 Rekreacijska telovadba na Policah, vsak torek med 17.00 in 18.00
MERJENJE KRVNEGA TLAKA, SLADKORJA, MAŠČOB IN HOLESTEROLA vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11.00 v prostorih DU Ajdovščina.
MERJENJE KRVNEGA TLAKA vsako zadnjo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 v prostorih KS Planina.
MERJENJEKRVNEGATLAKAINSLADKORJAv
Batujah vsak prvi ponedeljek v mesecu ob
8.00.
V kolikor bi bili pripravljeni biti prostovoljka in pomagati starejšim, prosimo, da pokličete na sedež Društva upokojencev Ajdovščina. Pisarna DU Ajdovščina obratuje ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9.00 in 11.00, na naslovu Cesta IX. Korpusa 1. v Ajdovščini, tel.: 05/ 36 61 383.
VADBA ZA MAMICE Z DOJENČKI Vadba je primerna za vse mamice od 8. tedna po porodu pa do starosti otroka 1 leto, ki se želijo fizično in psihično okrepiti ter preživeti aktivno urico s svojim dojenčkom. Dodatne informacije in prijave: 040 886 313 (Tina) ali www.zavod-tamala.si KARITAS
Otroška tržnica- glej pod prireditve Veseli
december v Ajdovščini
Karitas Vipavske dekanije
Vipavska cesta 11, tel. in fax.: 05/ 36 62 372,
karitas.vip.dek@siol.net
Uradne ure: pon. od 9.00 do 11.00, tor. in čet.
od 16.30 do 18.30, ostale dni po dogovoru.
Srečanje prostovoljcev: prvi pon. v mesecu ob
20.00
Info: jozica.licen@rkc.si ali 041 429 713 Center za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem
Goriška cesta 17, Rizzatova vila - sre od 9.00 do 15.00, čet od 15.00 do 19.00, od 19.00 do 21.00 - srečanja skupine, info: Tanja Kaligarič 041 760 067, Oče Franc Prelc 041 795 051 Dom karitas na Cesti
Cesta 98, tel.: 05/ 36 47 964, karitas. cesta@siol.net
Materinski dom, info: Katarina Deotto, 041 331 639
Popoldan na Cesti, program za otroke, sre. in čet. od 15.00 do 17.00, info: Klementina Bajec, 041 762 029
Popoldan na Cesti, ILO, terapevtska delavnica,
sobota od 15.00 do 18.00
Zavod karitas Samarijan
Solkan, Skalniška 1, 05/ 33 00 234, karitas.
samarijan@siol.net
Materinski dom in Varna hiša
Stalne prodajne razstave - Občina Ajdovščina,
Nova KBM, Ajdovščina, Kapucinski samostan
Vipavski Križ, Karitas vipavske dekanije
KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV
ADVENTNI VEČERI 2007
Škofijska gimnazija Vipava ob 20.00^
Petek, 30. november	DRUŽINA -
SKRIVNOSTNI MEDIJ
zakonca Ana in Dejan Glavač
Petek, 7. december - STARŠI MED LJUBEZNIJO
IN POSTAVLJANJEM MEJA
gospa Marja Strojin - psihologinja
Petek, 14. december - SLOVENCI, KRISTJANI
IN NAŠ ODNOS DO ŽIVLJENJA
p. dr. Tadej Strehovec OFM
SEMINAR ZA IZLITJE SVETEGA DUHA
Škofijska gimnazija Vipava ob 19. 30
Ponedeljek, 3. december - MOLITEV ZA IZLITJE
-	g. Pavel Kodelja
Ponedeljek, 10. december - HOJA V DUHU
-	g. Janez Kebe
Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za področje celotne vipavske dekanije so vsak drugi torek v mesecu ob 20.00 uri v učilnici ajdovske župnijske cerkve. Vabljeni novi člani.
Informacije: 031-600-770
Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 24. v mesecu.
INFO: 05/ 36 59 140, 051 304 607, tic. ajdovscina@siol.net, http: www.tic-ajdovscina.si, naslov: TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8, Ajdovščina
J
Z V E Z A KULTURNIH DRUŠTEV
AJDOVŠČINA	»klad Republike Slovenije za kulturne dejevnoeti
Območna izpostava Ajdovi*!na
VABITA NA PRIREDITVE V MESECU decembru:
Soboto, 1.decembra 2007, ob 18.00 uri Revija instrumentalnih orkestrov severne Primorske, sodelujejo Prvačka pleh muzika, KD Pihalni orkester Goriška Brda in Godbeno društvo rudarjev Idrija, Kulturni dom Vipava (vstopnina 5 eurov) info. JSKD Ol Ajdovščina 3643 073.
Sobota, 1. december 2007, ob 10.30.00 uri v Dvorani prve slovenske vlade, ŠKRATKOV ABONMA. SVINJSKI PASTIR . Lutkovno gledališče FRU-FRU, druga predstava v okviru otroškega abonmaja 07/08 in izven (vstopnina za izven 5 evrov)
Torek 4. december 2007 ob 18.00 Vipavski Križ, otvoritev regijske likovne razstave severne Primorske na temo TUDI ČRNA JE BARVA.Razstavo bo predstavila Nataša Kovšca.
SREDA, 12. december 2007 ob 20.00 uri Dvorec Zemono, 3. koncert v sklopu glasbenega abonmaja 2007/2008 KLAVIRSKI RECITAL PETRA MILIČA"(vstoDnina za izven 10€)
Sobota, 22. december 2007, ob 10.30 uri v Dvorani prve slovenske vlade, prva predstava OSTRŽKOVEGA ABONMAJA in izven -PETELIN IN PAV (vstopnina za izven 6 evrov)
Petek, 28.decembra 2007, ob 19.30 uri - ogled muzicala KABARET v Mestnem gledališču ljubljanskem ( tretja predstava v okviru gledališkega abonmaja )
FOTOGRAFIJA IN MOBILNA TELEFONIJA
CENjTER
Mobitel Mobitel

Pri nas lahko uredite VSAK DAN
EXPRES

-sklepanje novih naročnin-
- podaljšanje naročnin-
ugodno kupite nov akcijski GSM telefon
AJDOVŠČINA - MERCATOR CENTER
Medija Ajdovščina d.o.o., Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 3681580
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica T 05 335 40 13, pr@kulturnidom-ng.si www.kulturnidom-ng.si
Predprodaja vstopnic: blagajna Kulturneg0 doma Nova Gorica
Urnik blagajne: vsak delovni dan od 10.00” 12.00, 15.00-17.00 in uro pred predstavo Sob.-ned. uro pred predstavo.
Praznični december v Kulturnem domu Nova Gorica.
Sobota, 1. december 2007, ob 20.15
Oliver Draaojevič in skupina Dufijil!
(Hrvaška)
Velika dvorana Kulturnega doma Novo Gorica	Za izven.
Sobota, 15. december 2007, ob 20.15 Jesenski glasbeni tris 2007, gospel Terri McConnell kvintet (ZDA)
Velika dvorana Kulturnega doma Novo Gorica	Za izven.
Ponedeljek, 17. december 2007, ob 20.15 Slovenski komorni zbor Marko Vatovec, zborovodja Velika dvorana Kulturnega doma Novo Gorica	Za abonma in izven*
Sreda, 19. december 2007, ob 20.15 Art sredica
Etnoploč trio {Italija/Slovenija)
Aleksander Ipavec, harmonika
Piero Purini, saksofon
Matej Špacapan, trobenta
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Za izven.
Četrtek, 20. december 2007, ob 20.15 Božično-novoletni koncert Orkester Slovenske vojske z aosti Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica	Za izven.
IM Gl MESTNA GALERDA
Ujg| NOVA GORICA
Mestna galerija Nova Gorica Trg Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica T 05 333 01 73,05 335 40 15 W www.mgng.net
Urnik: vsak delovni dan od 9.00-13.00 in 15.00-19.00 Ob sobotah od 9.00-12.00 Ob nedeljah in praznikih zaprto.
VEČERI V OKVIRU 8. MEDNARODNEGA FESTIVALA NOVOMEDIJSKE UMETNOSH PIXXELPOINT
Petek, 7. december 2007, ob 20.00 Otvoritev
Mestna galerija Nova Gorica
Petek, 7. december 2007, ob 22.00 Otvoritveni party Sodelujejo Digit Group, Srbija Mostovna, Nova Gorica
Sobota, 8. december 2007, ob 20.15 Solaris Andrej Tarkovski (Sovjetska Zvežflt 1972) Brezplačna filmska projekcija. Film bo predvajan v originalnem jeziku z angleškimi podnapisi.
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorico
Ponedeljek, 10. december 2007, ob 20.15 Stalker Andrej Tarkovski (Nemčija. Sovjet&kfl Zveza, 1979) Brezplačna filmska projekcijo* Film bo predvajan v originalnem jeziku * angleškimi podnapisi.
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorico
Torek, 11. december 2007, ob 10.00 Pixxelmusic simpozij v okviru festivala. Kinemax, Dvorana 2 (P.zza Vittoria 41)/ Gorica, Italija
Projekt je nastal v sodelovanju z DAMS GoricO/ Univerza v Vidmu
Torek, 11. december 2007, ob 20.00 "Come see the mušic"
Performance skupine Interactive Sonic Systems Team, Španija
Sodelujejo še Marco Germini, Paolo Tonon in Cristiano Poian Lokacija je še neznana.
Sreda, 12. december 2007, ob 23.00
"Come listen the video" party
Fly Club, P.zza Municipio 6, Gorica, Italija
Četrtek, 13. december 2007, ob 20.15 Nostalgija Andrej Tarkovski (Italija, Sovjetska Zveza, 1983) Brezplačna filmska projekcija* Film bo predvajan v originalnem jeziku * angleškimi podnapisi.
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Petek, 21. december 2007, ob 19.00 Martin Avsenik, multimedijskn razsto^fl* otvoritev razstave
@
Kinocenter Nova Gorica	K I N ^
Kulturni dom Nova Gorica	CENT®^
Petek, 28. december 2007, ob 20.15
Smo imeli revolucijo ali ne? CorneMu
Porumboiu (Romunija, 2006)
Filmsko gledališče 2007/2008
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Goricfl
BREZ-
BOŽNIK,
BREZ-
VEREC
SLOVEN.
BIAT-
LONEC
(TOMAŽ)
LATNIK
RADIO
NOVA
ANG. GLASBENIK IN PRODUC. (BRVAN)
RAFKO
IRGOLIČ
MAJHEN SNOP HRV. IGR-ALKA (NINA)
SL.SKLAD.
(STANKO)
OSLOV
___________GLAS
ČASOVNI
TERMIN
MARKO
NAGODE
REDKE-
JŠE
ŽENSKO
IME
VELIKA REKA V AFRIKI
LATNIK
RADIO
NOVA
SL. PEVEC NAR.-ZAB. GLASBE (BRACO)
SL.ELEKT-ROINŽENIR IZUMITELJ, (MARIO) PALESTIN. POLITIČNA ORGANIZ. 5. ČRKA
-R.FOTOGR (FELIXT.) JAPONSKO MESTO (01)
INGOLIČ
ANTON
OTO
PESTNER
REKA NA KOSOVU D.PRITOK SITNICE
OKRAJ.
SRBSKO
MOŠKO
IME
ST. PEVKA ZABAVNE GLASBE (IRENA)
OSAMLJE-
NOST,
SAMOTA
MUSLIM-
ANSKI
VERSKI
PRAZNIK
MATEMATIČNI ZNAK ZA ENAKOST
ANTON
JANŠA
EDEN OD STARŠEV
OSEBNI
ZAIMEK
PREBIV.
IRSKE
SESTAVIL
DRAGO
BRECELJ
NAJSTAREJŠA GRŠKA NASELBINA V ITALIJI
( OK. 750 PR. N. ŠT.)
KALCIJEV KARBONAT KRAJ V POSAVJU
BESEDA KI OSEBO UROČI
GORA V HIMALAJI FR.PISAT. (HONORE DE)
REV-
ŠČINA,
MIRNO
SOŽITJE
ORIG.IME
IRSKE
KMEČKA
SOBA
GLAVNO
MESTO
ALBA-
NIJE
AFRIŠKA
TROPSKA
PTICA
PEVKA
NEKD. EGIPTOVSKI PREDSED. (GAMAL A.)
AMERIŠ.
FILMSKA
IGRALKA
(DEMI)
ŠPORTNIK
KREPKO
RAZVIT
ČLOVEK
VRSTA
PREPO-
VEDANE
DROGE
FEVDNIK,
PLEMIČ
TOMAŽ
TERČEK
AM.PISAT. FERBER LUKA V IZRAELU
AVT. OZN. LJUBLJANE
AM. IGR. (BRUCE)
REKA V ŠPANIJI
LOVSKO
OKROŽJE
LATNIK
RADIO
NOVA
IME
PEVKE
KRANJ-
ČAN
OČESNA LEČA V OPTIKI
OLGA
KAVČIČ
JAKOBOV
BRAT
AVSTRAL.
PTIČ
TROPSKA
PAPIGA
Nagrajenci križanke Latnik št. 60 Viktorija Vidrih, Bevkova 1, Ajdovščina /pršut Ikg Vida Bajec, Gradišče 23, Vipava / flaškon vina Svetlana Kante, Velike Žablje 20, Dobravlje / flaškon vina Martin Šraj, Pot v Žapuže 24, Ajdovščina / flaškon vina Damjana Lojk, Črniče 57, Črniče / eno vrhunsko vino Ida Vidmar, Vrtovče20/c, Branik / eno vrhunsko vino
Ime in Priimek:
Naslov:
Rešitev pošljite v kuverti do 20. 12. 2007 na naslov:
Nova Nova d.o.o. ,Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina.
Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili 3 flaškončke vina.
Avto Batič
GOSPODARSKA VOZILA IZ ZALOGE DO 6.000,00 € PRIHRANKA.
POLO je lahko vaš brez pologa in stroškov odobritve ter rizičnega sklada.
Fox
že od 7.763 €
Polo Sl
že od 9.980 €
Golf Sl
že od 15.740 €
Modeli Sl s prihrankom do 2.5001.
<SrB3>
a * ffl’
AVTO BATIČ Magdalena BatU s.p. Tel.: 05/36613 69 Goriška cesta 41
Faks: 05/365 9318 5270 AJDOVŠČINA
E-Pošta: avto.batic@porsche.si
Ko razmišljate o menjavi Volksvvagnovega avtomobila se odločite za kakovost, odločite se za pooblaščenega prodajalca in serviserja
AVTO BATIČ Ajdovščina
ZAGOTOVITE $1 DECEMBRSKI PLEN NIZKIH CEN!
Ob nakupu novega Citrožna vam tudi novembra podarjamo navigacijo Garmin* in omogočamo financiranje na 3 obroke z vključenim enoletnim** obveznim in osnovnim kasko zavarovanjem.
Citroen C2	Citroen C4
popust do € 1.600	popust € 4.000
f.-----OAKICO *	._______DARILO	.
GARMIN	GARMIN
CitroSn Ksara Picasso	Citroen Berlingo
popust € 5.000	popust do € 3.500
„---------. DARILO a	,________, DARILO a
1.1'ja.roosiT garmin.	isjajTOSiT garmin.
MvmMmU :»a<un ie rM»«^tn z* veulo Cdrotn CJ VTtt 1,4 Mihertjitvu i M/v' tntU 1619) EU« DOV ■*	v obrafc* f OV n* dan 2* 05 2007	M,MH fOM ta »premeni, te ** iprereeniio eterr-mt' firtcun*
"im« vdormvivnrga nratuf* it it v um rtuc-M- ‘sevr obrt* ie fp*i* stn^ /tl »v fcw. Vet* tez ave (no po 4 l«4i UJR V obrrA* t»	thrtuie m '.tnCM*, re«»'w4)vr s n prvo t*to. It
PoUfcArrjoo p tioMM ponodbi obrnit* na OVetr, Kredit 11 «4»<ng k..- g* v	Vrmea/t tuiiing 1kworve» <Sx> o, takten 01/54* J J SO
4%vrr«i

T6U05 36 44 100. 05 36 44 101,05 36 44 102, fAX; 05 36 44 110
AVTO StEJKO O.O.O. POTOČE POrOČi 2, 5263 OOSRAVUE ovfo.Al4iko4V4iol.nef
Zakladnica idej za prijetnejše bivanje
PRODAJALNA AJDOVŠČINA
Goriška cesta 27 - HIŠA CASTRA 5270 Ajdovščina, tel.: 05/366 30 83
Urnik: Pon - Petek 8h - 19h, Sobota 8h - 13h
^ Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina
Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00
f -A
"Lir*


J
w
Car ul/ni prihaja zdaj hu in muc darilt
puiicipri i
ercatorPika
Zbirajte lepe trenutke
Izkoristite ugodno ponudbo
izdelkov bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter izdelkov zabavne elektronike, foto in računalniške opreme... ter ponudbo gradbenih - izolacijskih materialov in ostalih izdelkov iz tehničnega
programa, ki so na zalogi.
Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 31. 12. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje:
•	MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
*	Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni	ŽCS* *	d \
gradbeni in instalacijski materiali.	*	*	+	■	'
w	m	.........e




Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja • DTP: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net