Lea Fatur Ko še niso lovile mačke miši (Istrska.) Vtistih časih je živela drobiia mojškra: miška Striž-striž. Z repom je mero jemala, s tačicami blago ravnala, z zobki strigla. Delala je obleko krtom in lisicam, volkovom, dihurjem in njih sorodnikom, mačkam in podlasicam. Tudi gospodična mačka Belo-tačka je dajala vsako šivanje le spretni mojškri Striž- 19 striž in bile so prijateljice mačke in miši. Dokler se ni zgodila tista nesreča ... Prišla je Belotačka k Strižstriž in prinesla zavitek blaga. Prosila je: »Ljuba botra, jesen je tu. Rada bi bila malo bolj po modi. Naredi mi plašč, ne predolg ne preširok — tako po gosposko.« Strižstriž je odmotala blago. Začudila se je: »Rdeče... Kure bodo bežale pred teboj, psi bodo drli za teboj!« Belotačka se je smejala: »Rdeče nase vleče. Saj veš, kako nagajam pasjim nerodam. Ko Ieti Tref za menoj, sem — smuk! — na drevesu__On me pa zmerja, mi grozi — jaz mu pa stržem korenček. Zdaj pa pomisli: Tref bo sodil, da podi lisico, a lisica — smuk! — na drevo. Tref bo mislil, da se mu je zme-šalo...« »Hee-hee-hee!« se je stresala miška Strižstriž. »Še vrane se bodo smejale. Naredim ti prav dolg plašč, da bo zakril tačice. V soboto pridi ponj.« Joj, to je bilo delo! Miška striže, predolgo od-striže, prekratko podaljša. Pride sobota, zvoni dela-pust, pride Belotačka: »Daj mi moj plašč!« Pravi Strižstriž: »Sejmarji so sleparji. Za plašč si vprašala, pa bo komaj za obleko!« »Pf-num-mpf!« je pihnila Belotačka. Pa se je po-tolažila: »Naj bo pa obleka! Bom hodila t nji k Tigri na prejo in k pevskemu zboru na streho. Pa ne delaj mi prekratke, do tačic naj gre kikelca.« »Vem,< pravi Strižstriž, »in jopica do vratu in pisan trak za vrat, da boš lepa.« Pride sobota, zvoni delapust, pride Belotačka: »Daj mi mojo obleko!« Izgovarja se miška: »Sejmarji so sleparji. Za plašč si kupila, pa bo komaj za predpasnik.< »Cf-num-mpf!« je pihnila Belotačka. Pa se je po-tolažila in rekla: »Pozimi se valjam tako največ po peči. Naj bo pa predpasnik, da ne umažem obleke.« Miška striže, odstriže zgoraj, pristriže spodaj. Pride sobota, zvoni delapust, vpraša Belotačka: »Daj mi moj predpasnik!« Uboga mojškra Strižstriž pa se izgovarja: »Sej- marji so sleparji. Za plašč si kupila, pa bo komaj za kapico.« »M-m-m—no-ff!« je pihnila Belotačka in zgrabila mišjo mojškro za vrat. Stresala je ubogo Strižstriž... In od takrat je sovraštvo med mačko in mišjo.