GEOLOGIJA 49/2, 417–421, Ljubljana 2006
Kamen v Kostelu ‘ivi - geologija v {oli v naravi
Stone is alive in Kostel - Geology in the school for education outdoors
Brigita GREGORČIČ
Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Frankopanska 9, 1000 Ljubljana brigita.gregorcic@guest.arnes.si
Ključne besede: geologija v šoli v naravi, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, učna vsebina Kamnine v Kostelu
Key words: Geology in outdoor education, The Centre for School and Outdoor Education, teaching topic Stones in Kostel, Slovenia
Kratka vsebina
Geologija je po opredelitvi Evropskega inštituta za doživljajsko šolo v naravi in izkustveno učenje ena od štirih znanosti, ki s svojim predmetom in metodami proučevanja učencem omogoča spoznavanje okolja. Učne vsebine z geološko tematiko, ki jih izvaja Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CSOD) v okviru šole v naravi, so številne. V učnih načrtih za devetletno osnovno šolo so razporejene med različne učne predmete.
Domovi CŠOD so, zaradi svoje usmerjenosti v poučevanje v naravi in uporabe specifičnih učnih oblik ter metod, verjetno v Sloveniji najbolj ustvarjalen prostor za večanje prepoznavnosti geologije med osnovnošolci. V prispevku so predstavljene učne vsebine z geološko tematiko na CSOD - Domu Fara. Na primeru učne vsebine Kamnine v Kostelu je prikazano, da je geološke vsebine povsem upravičeno vpeljati tudi v nižje razrede osnovne šole tako z vidika usklajenosti z učnimi načrti kot zaradi zanimanja učencev zanje. Prikazujemo nekatere didaktične pristope pri poučevanju v naravi, ki so pripomogli k uvajanju ali ohranitvi geoloških vsebin v slovensko šolo v naravi.
Abstract
Under the definition of The European Institute for Outdoor Adventure Education and Experimental Learning geology is one of four sciences, which, with its subjects and methods, enables pupils to explore the environment. Teaching topics that include geological themes, run by The Centre for School and Outdoor Education (CSOE), under management of the school for outdoor education, are numerous. In the syllabi for nine-year primary school geological topics are dispersed among numerous subjects.
The residential houses of CSOE are, because of their focus on teaching outdoors and using special teaching approaches and methods, probably the most creative space in Slovenia for the popularisation of Geology among youth. This article introduces the content with geological themes in the residential house Fara. The topic of Stones in Kostel demonstrates that geological topics should also be used in the lower classes of primary school both from the point of view compatibility with school syllabi as from the point of view of the pupils’ interest in them. We present some didactic approaches for outdoor teaching, which helped towards the introduction and continued inclusion of geological topics in the Slovenian outdoor education.
418
Brigita Gregorčič
Uvod
Geolo{ke vsebine so v devetletni osnovni {oli slabo zastopane, v kolikor pa so, se pojavljajo podrejeno v okviru drugih predmetov. U~enci zato te‘ko prepoznajo geologijo kot samostojno naravoslovno znanost. Za ve~jo tovrstno prepoznavnost geologije skrbi C[OD, ki je vodilna institucija za izvajanje {ole v naravi v Sloveniji (Majcen, 2003). Predstavljamo vlogo geologije pri pou~evanju v C[OD, primernost in podlage za uvajanje geolo{kih vsebin v ni‘je razrede devetletne osnovne {ole ter odzive u~encev in u~iteljev na tovrstne vsebine pri pouku v naravi.
[ola v naravi in geologija
S pojmom »{ola v naravi« je mi{ljen na eni strani izkustven na~in u~enja, pri ~emer se u~enec do novih spoznanj dokoplje z neposredno izku{njo, na drugi strani pa je s pojmom »{ola v naravi«, kot prostor u~enja, mi{ljeno okolje, ki skupaj z ljudmi, ki ‘ivijo na dolo~enem obmo~ju, postane cilj raziskovanja. Evropski in{titut za do‘ivljajsko {olo v naravi in izkustveno u~enje opredeljuje {olo v naravi kot skupni presek treh podro~-ij, in sicer spoznavanja okolja, aktivnosti na prostem, in osebnostnega ter socialnega razvoja (slika 1). Okolje prou~ujemo z bolj ali manj znanstvenimi metodami, ki so domena naravoslovnih znanosti. Pri prou~evanju okolja nosijo vodilno vlogo biologija, kemija, geografija in geologija (Szczepanski & Nicol, 2005). Geologija je torej v evropskem prostoru posebej omenjena kot znanost, katere spoznanja je potrebno vklju~iti v {olo v naravi.
Preko dejavnosti C[OD je predvsem osnovno{olcem ponujena mo‘nost, da sodelujejo v problemsko naravnanem pouku. U~itelji lahko uporabljajo druga~ne metode in pristope kot v mati~nem {olskem okolju, s katerimi motivirajo u~ence za raziskovalno delo. Dejavnosti domov C[OD izhajajo iz zanimivosti v okolici doma. Eden od ciljev zavoda je posredovati slovenskim osnovnim in srednjim {olam programe s tematskimi sklopi oziroma vsebinami, ki jih je te‘je izvajati v razredu, hkrati pa so del u~nih na~-rtov. V ponudbi vsebin z geolo{ko tematiko je v domovih C[OD ob~utiti, da je Slovenija geolo{ka posebnost. Kljub temu, da so v zavodu trenutno zaposleni le trije geologi, pa ima kar osemnajst od skupaj triindvajsetih
Slika 1. Shema definicije [ole v naravi (Szczepanski & Nicol, 2005).
domov na programu vsaj eno temo s samostojno geolo{ko vsebino. Spoznavanje geo-lo{kih vsebin se pogosto pojavlja tudi znotraj drugih naravoslovnih in dru‘boslovnih u~nih vsebin. Samostojne geolo{ke vsebine se obi~ajno nana{ajo na kamnine in prsti v okolici doma, redkeje pa tudi na geolo-{ke strukture in oblike na povr{ju (C[OD, 2006).
U~enci v devetletnem osnovno{olskem programu verjetno res nimajo prave mo-‘nosti spoznati in za~utiti, da obstaja naravoslovna znanost, ki se imenuje geologija in predstavlja eno od osnovnih znanstvenih panog pri prou~evanju zna~ilnosti, skrivnosti in lepot narave (Majcen, 2003). Geolo-{ka spoznanja so razdeljena med ve~ u~nih predmetov, ki raje izkoristijo zanimivosti geologije za ve~anje prepoznavnosti stroke, kateri pripada u~itelj. V osnovno{olskem iz-obra‘evanju geologija ni u~encem ponujena niti kot izbirni predmet.
Geolo{ke vsebine v Domu Fara
Dom Fara, eden od 23-ih domov C[OD, je prvenstveno namenjen otrokom ni‘jih razredov osnovnih {ol. Zanje so pripravljene tri u~ne vsebine s prevladujo~o geolo{ko tematiko:
– Kamnine v Kostelu,
– Reka Kolpa in povr{je ob njej,
– Slap Ne‘ica in lehnjakovi pragovi.
Kamen v Kostelu ‘ivi – geologija v {oli v naravi
419
Vse tri vsebine sodijo med tiste, ki jih go-stujo~e {ole v sklopu naravoslovnih vsebin pogosto izberejo. U~ni cilji za uvedbo na{te-tih u~nih vsebin so za prve tri razrede devetletne osnovne {ole v u~nem na~rtu predmeta Spoznavanje okolja, za ~etrti in peti razred devetletke pa v u~nih na~rtih predmetov Naravoslovje in tehnika ter Dru‘ba. Skoraj za vse tri navedene u~ne vsebine je mo‘no najti toliko u~nih ciljev, da jih je mo~ ponuditi v vsakem od prvih petih razredov osnovne {ole. Kot je razvidno iz Tabele 1 le za u~no vsebino »Kamnine v Kostelu« v u~-nem na~rtu ni u~nih ciljev, ki bi omogo~ili njeno izvajanje tudi v tretjem razredu devetletne osnovne {ole.
Pomen geolo{kih vsebin v {oli v naravi prikazujemo na primeru u~ne vsebine »Kamnine v Kostelu«. Zaradi la‘jega razumevanja didakti~nih pristopov na kratko opisujemo geolo{ke in geomorfolo{ke zna~-ilnosti povr{ja v bli‘nji okolici Doma Fara. Tega seveda u~encem ni‘jih razredov osnovne {ole ne razlo‘imo na enak na~in, kot je povedano v nadaljevanju, saj se vsaki~ prilagajamo njihovemu na~inu razmi{ljanja in predznanju.
v strmo pobo~je, ki ga gradijo prete‘no zgor-njetriasni laminirani dolomiti s stromatoliti. Na nekaj mestih v luskah izdanjajo spodnje-jurski apnenci in dolomiti. Kontakti med silikatnimi klasti~nimi in karbonatnimi kamninami so prelomni. Strmo pobo~je se nadaljuje v prepadne stene, {e dlje proti severu pa v kra{ko uravnavo spodnjejurskih karbonatnih kamnin (Dozet & Savi}, 1983). Ob stiku kamnin razli~nih prepustnosti so nastali {tevilni izviri. Vodotoki so pobo~-ja kotline raz~lenili na strma slemena. Med njimi, zaradi obse‘nih nakopi~enj lehnjaka na brzicah in slapu Ne‘ica, izstopa potok Prifarski jarak. Za izvajanje u~ne vsebine Kamnine v Kostelu je v neposredni bli‘ini Doma Fara mo‘no uporabiti izdanke kre-menovih klasti~nih kamnin, dolomita s stro-matoliti, apnenca, lehnjak, manj{e izvire na stiku kamnin razli~nih prepustnosti, manj{e potoke in reko Kolpo, kamnolom dolomita s {tevilnimi vidnimi razpokami in prelomi, mesto 90 m globoke vrtine, nad katero je postavljena polnilnica vode, geomorfolo{ko oblike v povr{ju kot rezultat kamninskih in tektonskih zna~ilnosti pokrajine ter delovanja eksogenih procesov v pokrajini.
Geolo{ke zna~ilnosti Kostelske kotline
U~na vsebina: Kamnine v Kostelu
Reka Kolpa ima v zgornjem toku, v pokrajini Kostel, zna~aj kanjonske doline. Oblikovanost re~ne doline je posledica razli~ne kamninske zgradbe in tektonskih deformacij. Medtem ko je dolina ponekod v tektonsko neporu{enih obmo~jih ostala zelo ozka in se prepadna kamnita pobo~ja dvigujejo skoraj iz struge reke Kolpe, je drugod v tektonsko poru{enih delih pri{lo do obse‘nih raz{iritev. Ena od ve~jih raz{iritev je Kostel-ska kotlina, na dnu katere deluje v okviru C[OD Dom Fara.
Na dnu in spodnjem obodu kotline izda-njajo neprepustne prete‘no silikatne kla-sti~ne spodnje in srednjepermske kamnine. Uravnava ob reki Kolpi proti severu preide
Kostelska kotlina je v geolo{kem smislu nedvomno dovolj pestro in vzpodbudno okolje, da bi mladim raziskovalcem lahko omogo~ila spoznavanje osnovnih pojmov in procese nastanka kamnin. Vendar pa je bilo najprej potrebno preveriti ali je uvedba tako imenovane u~ne vsebine v skladu z u~nim na~rtom oz. katere u~ne cilje bi tako izpolnili. V Tabeli 2 so izpisani {tirje izbrani u~ni cilji tematskega sklopa poimenovanega Raznolikost v naravi – razvr{~anje snovi in snovne lastnosti iz u~nega na~rta predmeta Naravoslovje in tehnika v 4. razredu devetletne osnovne {ole. Tem so v drugem stolpcu tabele pripisani primeri dejavnosti za u~ence, s katerimi lahko dose‘emo izbrane u~ne cilje.
učna vsebina	1. razred	2. razred	3. razred	4. razred	5. razred
Kamnine v Kostelu	X	X		X	X
Reka Kolpa in površje ob njej	X	X	X	X	X
Slap Nežica in lehnjakovi pragovi	X	X	X	X	X
Tabela 1. Razporeditev u~nih vsebin po razredih s prevladujo~o geolo{ko tematiko na C[OD
- Domu Fara.
420
Brigita Gregorčič
Vzroki za vklju~evanje u~nih vsebin
z geolo{ko tematiko tudi v ni‘je razrede
osnovne {ole in njihova primernost
za izvajanje v {oli v naravi
V devetletni osnovni {oli zaseda pomembno mesto izkustvena oblika u~enja, ki izhaja iz na~ela, da se u~enec najve~ nau~i takrat, ko dejavnost opravi sam. Samo z lastno izku{njo pojava bo u~enec posku{al pridobljeno izku{njo interpretirati, kasneje pa posplo{iti in uporabiti. V Tabeli 2 je navedenih kar precej dejavnosti za u~ence ni-‘jih razredov, s pomo~jo katerih lahko preko geolo{kih vsebin pridejo do do‘ivetja lastne izku{nje pri spoznavanju okolja. Geolo{ke u~ne vsebine omogo~ajo razvijanje vseh ravni inteligence, saj je preko njih mo‘no spoznavati okolje, ljudi in sebe z vsemi ~utili, to je tako, da vklju~imo vid, dotik, vonj in zvok. To odgovarja dojemanju dogodkov na intelektualnem, telesnem, emocionalnem, estetskem in duhovnem nivoju. Dogodek je sicer mogo~e spoznavati le z enim ~utilom in ga dojemati na en na~in, toda bolj ko je spoznanje kompleksno, ve~ je poti in mo‘nosti, da ga pribli‘amo vsem u~encem (Higgins & Nicol, 2002).
Pri raziskovanju geolo{ke zgodovine pokrajine in lastnosti kamnin se je nujno potrebno premakniti iz u~ilnic in pisarn v naravo oziroma na teren, tukaj pa nujno pride do druga~nih oblik u~enja in novega oblikovanja medsebojnih odnosov. Zaradi pove~ane telesne aktivnosti se pove~a motivacija za delo, hkrati pa z aktivnostmi na prostem razvijamo tudi gibalne sposobnost otrok. Ob taki dejavnosti so otroci spro{~-eni, zato jemljejo u~enje kot zabavo in igro. Na osebnostnem podro~ju pri skupnem raziskovanju narave napredujejo na podro~ju razvijanja samospo{tovanja in samozavesti. Z delom po skupinah, pri ~emer se od posameznika pri~akuje sodelovanje, u~enci razvijajo sposobnosti medsebojnega komuniciranja in sprejemanja (Szczepanski & Nicol, 2005).
Geolo{kemu na~inu prou~evanja je blizu tudi konstruktivisti~ni pogled. Ta pravi, da objektivna resnica pojava ne obstaja, pa~ pa vsak ~lovek svoje znanje sestavlja sam preko neposrednega stika z resni~nim svetom. Ker vsak ~lovek vidi isti pojav nekoliko druga~e, lahko nastanejo pri prena{anju znanja v razredu te‘ave. Konstruktivisti~na pedagogika vidi re{itev v ustvarjanju prostora, kjer bodo u~enci lahko izku{ali pojave z neposrednim stikom z okoljem in vzpostavili de-
jansko povezanost z njim. Posameznik lahko na ta na~in predmetom dolo~i svoje lastne opisne in interpretacijske lastnosti in jih kot take do‘ivlja skladno s svojo notranjostjo (Seyfried, 2002).
Slovenija ima zelo bogato geolo{ko de-di{~ino, ki bi jo kazalo vklju~iti v izobra‘e-vanje tudi v ni‘je razrede osnovne {ole, ko so u~enci zelo odprti za vsestransko raziskovanje narave. Nenazadnje se u~encem zdijo geolo{ke vsebine, pristopi in u~ni pripomo~-ki zanimivi, zato radi raziskujejo naravo na ta na~in, postavljajo {tevilna vpra{anja in imajo v glavah pripravljene {tevilne mo‘ne razlage.
Sklep
Prostora za vklju~evaje u~nih vsebin z geolo{ko tematiko je v {oli v naravi veliko. U~ni na~rt je dovolj pro‘en, da je med u~ni-mi cilji mogo~e najti tudi tak{ne, ki predvidevajo vklju~itev geolo{kih spoznanj v sklop znanja, ki je potrebno za doseganje osnovne stopnje izobrazbe. Domovi C[OD so, zaradi svoje usmerjenosti v pou~evanje v naravi in uporabe specifi~nih u~nih metod ter oblik, v Sloveniji verjetno najbolj primeren prostor za ve~anje prepoznavnosti geologije med mladimi. Potrebno je le izhajati iz pokrajinskih zna~ilnosti, za katere u~enci poka‘ejo zanimanje. Zanimanje otrok za spoznanja ene od {tirih osnovnih naravoslovnih znanosti, geologije, je veliko. Tudi u~itelji C[OD, ki so sicer v glavnem strokovnjaki za druga predmetna podro~ja, ka‘ejo zanimanje po ve~jem poznavanju geolo{kih zna~ilnosti v okolici doma, kjer so zaposleni. Zavedajo se pedago{kega potenciala ve~inoma {e neraziskanega kamninskega in strukturnega bogastva v neposredni bli‘ini domov, ki bi ga ‘eleli v ve~ji meri posredovati raziskovanja ‘eljnim u~encem. Menim, da obstajajo tudi znotraj C[OD {e neizkori{~ene mo‘nosti, s katerimi bi omogo~ili mladim, da bolje spoznajo geologijo kot uporabno in zanimivo naravoslovno znanost.
Literatura
Center {olskih in ob{olskih dejavnosti (01.03.2006): http://www.csod.si
Dozet, S. & Savi}, D. 1983: Osnovna geo-lo{ka karta SFRJ 1:100.000, list Delnice. Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
Herlec, U., Teran, E. & Trtnik Herlec, A. 1993: Minerali, kamnine fosili. V: J. Ferbar (ed.), Tempusovo snopje, Tempusova projektna skupina. – DZS, 235 – 272. Ljubljana.
Kamen v Kostelu ‘ivi – geologija v {oli v naravi
421
Tabela 2. Iz u~nega na~rta predmeta Naravoslovje in tehnika iz 4. razredu devetletne osnovne {ole izbrani u~ni cilji (U~ni na~rt, 2005) in primeri dejavnosti za u~enca.
Učni cilji
Dejavnosti za učenca
1. učni cilj: učenec razvršča kamnine in ugotavlja njihove snovne lastnosti
Otipa kamnine v zaprtih škatlah, v katerih je izrezana za otroško roko velika odprtina, tako, da je ne vidi (škatel je toliko kot kamnin in so označene s številkami). Kamnine, ki jih je najprej otipal, si kasneje ogleda in samo na podlagi gledanja ugotovi, kako so bile kamnine prej razporejene v škatlah. Sošolcu pove, kako je kamnino občutil in doživel. Samo na podlagi opisa sošolčevih občutkov ob dotikanju kamnine ugotovi, kako so kamnine (na novo) razporejene v škatlah (Herlec et al., 1993)._____________________
Izbere zanj najlepši primer klastične kamnine, nanjo položi kartonček z okroglim okencem in s povečevalnim steklom ter na list papirja nariše, kar vidi. Po potrebi kamnino prej zmoči, da so barve bolj izrazite. Sošolcem predstavi sliko izbrane kamnine (Herlec et al., 1993)._________________
Razporeja kamnine po različnih lastnostih.
Z lupo išče onkoide v kamnini in jih nariše.
Opazuje potek potovanja in usedanja proda, peska in gline v potoku in ga opiše. V vodo vrže svetleč kovanec in opazuje, kako ga bo v vodi premikajoč material prekril (Herlec et al., 1993). S sošolci se pogovori, kateri kovanec je bil najprej zakrit. Skupaj poiščejo razloge za to.
2. učni cilj: učenec poskuša sipkost zrnatih snovi
Iz mosta ali brvi meče v potok prodnike, ki se po barvi razlikujejo od podlage potoka in od prodnikov ostalih sošolcev. S sošolci izvede tekmovanje med nabranimi prodniki in opazuje, kateri prodnik je opravil najdaljšo pot, kakšne oblike in velikosti je bil in kako so prodniki potovali.
S šablonami za določanje velikosti prodnikov prodnike razporedi po velikosti. Razporedi kamnine po barvi, zaobljenosti, velikosti, teži, katera se mu zdi najbolj zanimiva...________________________________________________
Posluša razlago, kako je v davni geološki preteklosti iz sipkega materiala nastal peščenjak, ki tvori dno Kostelske kotline._____________________
3. učni cilj: učenec spozna in loči prepustne in neprepustne kamnine
Na umetnem modelu opazuje pronicanje vode skozi prepustno snov, ki nadomešča karbonatne kamnine npr. vata in njeno zastajanje na neprepustnih kremenovih peščenjakih, ki jih nadomešča npr. polivinil._________________
V naravi išče, opazuje in šteje izvire na stiku kamnin z različno prepustnostjo južno od mlina Grbac na Prifarskem jarku._____________________________
Opazuje kamnolom in nariše izmenjavanje svetlejših in temnejših plasti ter najvidnejše prelome in razpoke v kamnolomu. Ob določenem prelomu poskuša rekonstruirati, kako sta se premikali prelomni krili._____________
4. učni cilj: za različne namene izbere snov z ustreznimi lastnostmi
Opazuje, kateri predmeti in objekti v njegovi okolici so narejeni iz kamna. Pove, katere lastnosti lehnjaka so bile tiste, ki so omogočile njegovo uporabo v gradbeništvu. Pove, kako je človek spremenil pokrajino, ko je pridobival lehnjak.
Higgins, P. & Nicol, R. 2002: Outdoor Learning in Theory and Practice. V: Higgins P. & Ni-col R., Outdoor Education, Authentic Learning in the Context of Landscapes (Volume 2) – Comenius Action 2.1, European In-Service Training Courses, 3 – 14, Kisa.
Majcen, T. 2003: Geologija v osnovno{olskih programih. – Geolo{ki zbornik, 17, 110 – 115, Ljubljana.
Seyfried, C. 2002: A »Construced« Link between Outdoor Education and Constructivist Pedagogy. V: Higgins P. & Nicol R., Outdoor Education,
Authentic Learning in the Context of Landscapes (Volume 2) – Comenius Action 2.1, European InService Training Courses, 15-17, Kisa.
Szczepanski, A. & Nicol, R. 2005: [tudij-ski material na Comenius 2.2 spopolnjevanju za strokovne delavce v {olstvu z naslovom Outdoor Environmental Education, Rimforsa – [vedska, neobjavljen vir.
U~ni na~rt: Naravoslovje in tehnika za 4. razred devetletne osnovne {ole (01.05.2005): http:// www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=2&-pID=57