Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA |||| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
88. nos.	V	LJUBLJANI,	dne	5.	novembra	1932.	Letnik	IH«
V S E B
”05. Oblike žigov za žigosanje meril in merilni!# priprav.
706. Pravila o izpremembi in dopolnitvi pravil o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in oznamenovanju toko-merov in o nadzorstvu nad njimi.
707. Izpremembe pravil o izpremembi in dopolnitvi pravil o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in oznameno-vanju tokomerov in o nadzorstvu nad njimi.
708. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o opravljanju državnega strokovnega izpita v stroki kontrole mer in dragocenih kovin.
709. Predpisi za naprezanje zidov.
710. Ratifikacija konvencije za izboljšanje usode ranjencev in
Uredbe osrednje vi«de.
705.
Na osnovi člena 3., točke 5., zakona o osrednji upravi za mere, členov 20. in 28. zakona o merah, njili rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi in § 3. zakona o izpremembi in dopolnitvi zakona o merah predpisujem te-le
oblike
žigov za žigosanje meril in merilnih priprav.*
Clen 1.
1.	Žig, s katerim se overavljajo merila, merilne Priprave, steklenice, posode in sodi, je enak za prvi in za občasni pregled.
Predstavlja ga krona kraljevine Jugoslavije:
Žig osrednje uprave za mere in dragocene kovine (točki 2. in 3. tega člena) je obrobljen s pravilnim šesterokotnikoin, žig kontrole mer (točki 4. in 5. tega Siena) pa obrobljen s krogom.
Žig za drobne predmete (točka 6. tega člena) ni obrobljen.
V žigu, s katerim se žigosajo sodi (točka 7. tega Siena), sta v obrobku pravokotne oblike samo letnica iu številka urada; krona ni obrobljena.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29- septembra 1932.^ št. 225/LXXXVI/613.
1 N A :
bolnikov v vojskah za vojne in konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki, Mehika.
711. Ratifikacija konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki, Danska.
712. Ratifikacija zapisnika o prepovedi, da se uporabljajo v vojni dušljivi, strupeni ali podobni plini in bakteriološka sredstva, Norveška.
713. Ratifikacija mednarodne radiotelegrafske konvencije po Švici in Egiptu.
714. Razširitev pogodbe o vzajemnem izročanju krivcev z Vgji-ko Britaniju na Transjordanijo.
715. Razne objave iz »Službenih novin«.
2.	V olbrobku žiga osrednje uprave za mere in dragocene kovine za žigosanje meril in merilnih priprav je na levi in na desni strani krone po ena šestero-kraka zvezda, spodaj pa sta poslednji dve številki letnice žigosanja:
3.	Preskusni žig osrednje uprave za mere in dragocene kovine za merila in merilne priprave, kar jih ni namenjenih javnemu prometu, ima v obrobku na levi in na desni strani krone po eno poslednjih dveh številk letnice preskusa, spodaj pa majhen krog v nastopnem razporedu:
4.	Žig kontrol mer za navadna merila in navadne merilne priprave, steklenice in posode ima v obrobku na levi in na desni strani krone po eno poslednjih številk letnice žigosanja, spodaj pa številko urada, ki je izvršil pregled in žigosanje:
5.	Zig za precizna merila in precizne merilne priprave se razlikuje od žiga, popisanega v prednji točki 4., samo v tem, da sta v obrobku, v katerem je krona, še dve šesterokraki zvezdi:
3W3 0120
6.	Zig za drobno predmete (drobne uteži in male tehtnice) nima obrobka; ima v kroni številko urada, spodaj pod krono pa sta poslednji dve številki letnice žigosanja:
33
7. Zig za žigosanje sodov ima pod krono v obrobku pravokotne oblike številko urada in poslednje tri številke letnice žigosanja:
I952I
Obliko ostalih žigov, ki jo je uporabljati pri žigosanju sodov, odredi osrednja uprava za mere in dragocene kovine.
8. Pri žigosanju tokomerov se postavlja na eno stran svinčene zalivke žig po prednji točki 2., na drugo stran pa žig v obliki kroga, ki navaja: mesec žigosanja (rimska številka), veljavnost žiga (n. pr.: 5 let) in začetnico sedeža postaje, ki je žigosanje izvršila (B = Beograd, Z = Zagreb, L = Ljubljana):
9. Zig za uničevanje prejšnjih žigov na merilih in merilnih pripravah ima obliko:
X
Člen 2.
Za pregled in žigosanje steklenih meril, steklenic In posod je uporabljati do konca 1. 1933. žig, obrobljen s pravilnim šesterokotnikom, ki ima krono s poslednjima dvema številkama letnice žigosanja in številko urada, ki je pregled in žigosanje izvršil, v nastopnem razporedu:
Odtiski prednjega žiga ostanejo v veljavi tudi po preteku 1. 1933., če so na steklenih merilih, steklenicah in posodah.
Člen 3.
Ta odločba stopi v veljavo dne 1. januarja 1933., ko se predhodno razglasi v »Službenih novinah«.
Od tega dne prestane veljati točka I. člena 1. odločbe št. 4388 z dne 28. avgusta 1929. (»Službene no-vine« štev. 213/LXXXIV z dne 12. septembra 1929.)* o obliki žigov.
Odtiski žigov, našteti v točki I. člena 1. odločbe, citirane v prednjem odstavku, ostanejo v veljavi tudi po preteku leta 1932., če so na merilih, merilnih pripravah, steklenicah, posodah in sodih, ako jim rok veljavnosti ni drugače potekel.
V Beogradu, dne 19. septembra 1932.; št. 5051/932.
Minister za trgovino in industrijo Mohorič s. r.
706.
Jjfa osnovi člena 3., točk 2. in 3., zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, potem na osnovi členov 13., 15., 16., 19., 20., 21., 32. in 49. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi predpisujem ta-le
pravila
o izpremembi in dopolnitvi pravil o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in oznamenovanju tokomerov in o nadzorstvu nad njimi.**
Člen 1.
Tretji odstavek člena 5. se izpreminja in se glasi:
Za preizkus sistema je treba predložiti vsaj po en izvod vsakega konstruktivno različnega tipa tokomera dotičnega fabrikata. Število tokomerov, ki naj se predlože v preizkus, določi osrednja uprava za mere in dragocene kovine.
Člen 2.
Clen 8. se izpreminja in se glasi:
' Če se završi preizkus sistema z izdajo dovolila za pregled in žigosanje, vrne osrednja uprava za mere in dragocene kovine stranki tokomere, predložene v preizkus. Osrednja uprava lahko po potrebi pridrži po en izvod vsakega konstruktivno različnega tipa tokomera.
Člen 3.
Točka 9. člena 12. se izpreminja in se glasi:
9. Padec napetosti v tuljavah toka ne sme biti pri, toku, označenem na tokomeru,
pri tokomerik do 5 A večji od 2,5 V,
pri tolcomerih, večjih od 5 A, večji od 1,5 V.
* »Uradni list« št. 410/102 iz 1. 1929.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
24.	oktobra 1930., št. 244/LXXXV/525.
Pravila gl. »Uradni list« št. 239/59 iz 1. 1929., izpre-membe pa »Službeni list« št. 235/21 iz 1. 1932.
Člen 4.
Člen 17. se izpreminja in se glasi:
Števčna plošča tokomera mora biti sestavljena iako-le:
1. Dovoljeno je rabiti samo take mehanizme števca, Pri katerih se razdelitev premice, indeksi pa stoje, t. j. na valje ali kolesa s številkami, ki izskakujejo. Rabiti števec s krožno lestvico in gibljivimi kazalci je dovoljeno santo za poslednje mesto na števcu. Za trdnim indeksom (okencem), ki kaže izbrano enoto mere, je treba postaviti desetinski znak (,). Cela števila pred desetinskim znakom se morajo vidno razlikovati od ulomkov (n. pr. tako, da so ulomki rdeče pobarvani ali kako drugače ozmame-novani).
2. Število decimalnih mest (okenca) števca ne sme biti manjše od števila, shematski označenega v tej-le razpredelnici:
	60—100	30-50	15-20	O	CJt	03	H* OT	Amperov	Sistem z 2 vodoma
	40 -650 j	40—650	40—100 101—650	40—250 251-650	40—100 101—400 401—650	2S 1 1 gg	40—220 221—650	Voltov od do	
	OOCCO	0000	000,0 0000	000,0 0000	00,00 000,0 000	00,00 000,00	00,00 000,00	Shematska slika stevčne plošče, za enoto vzeta; , k\vh	
	S 1 >—* g	co o g	t-* m i g	t-k O	C*	03	t-k ox	>> 3 ■8 N O <	
	40—200 201—550	40—200 201—550	40—100 101—550	>-* 2š 1 1 <yr ►—* gg	2g 1 1 CJX t—^ Ig	2Š 1 1 gg	40-100 101—550	Fazna napetost voltov	Sistem s 3 in 4 vodi
	OfXOOOO 1 0000	0000 00000	0000,0 0000	000,0 0000	000,0 0000	000,00 000,0	000,00 000,0	Shematska slika itevčne plošče, za enoto vzeta; kwh	
Pri tokomerih z več amperi in volti, kakor je označeno v prednji razpredelnici, mora biti poslednje mesto na števčni plošči tako izbrano, da izvrši, če je tokomer docela obremenjen, vsaj en celoten okret v eni uri. Naj-
višje mesto na števcu takih tokomerov mora biti tako izbrano, da ne izvrši, če je tokomer docela obremenjen, enega celotnega okreta pred 35 dnevi.
Če se pokaže v občo korist za opravičeno, se sme dovoliti tudi druga razdelitev decimalnih mest na števcu.
3. Mehanizem in izdelava števca morata biti taka, da se da točno in hitro prečitati poraba toka. Mrtvi tek poslednjega mesta na števcu ne sme biti večji nego pet-stotinski del enega celotnega okreta.
4. Elektrolitični tokomeri smejo biti opremljeni s števcem v obliki lestvice.
5. Osrednja uprava za mere in dragocene kovine sme dovoliti ob preizkušanju tokomerov tudi take števce, katerih delovanje je osnovano na drugih načelih, kakor je razloženo v prednjih točkah 1. do. 4.
6. Na števčno ploščo se mora zapisati z besedami ali dopuščenimi kraticami izbrana enota, s katero se meri poraba toka.
7. Za to, da je prenosno razmerje števčnega mehanizma pravilno, odgovarja v prvi vrsti izdelovalec, naveden v pripravi, odnosno oni, ki daje priprave v promet, v drugi vrsti pa lastnik tokomera, ki mora skrbeti za čiščenje in popravljanje.
Člen 5.
Drugi odstavek člena 18. se dopolnjuje tako-le:
Izjemoma se sprejemajo v pregled in žigosanje transformatorji brez zaščitnih skrinjic, če je njih konstrukcija takšna, da se ne dajo lahko razstaviti na po-edine dele. Takšni transformatorji pa se ne sprejemajo v pregled in žigosanje sami, brez pripadajočega tokomera.
Člen 6.
Člen 19. se izpreminja in se glasi:
Tokomer mora biti opremljen na vidnem mestu s kovinsko ploščico. Na ploščico se postavljajo ti-le napisi:
1. ime in bivališče izdelovalčevo ali onega, ki daje tokomer v promet;
2. vrsta tokomera z besedah, n. pr.: »Tokomer za istosmerni tok« ali: »Tokomer za izmenični tok«;
3. tvorniški tip tokomera;
4. tvomiška številka;
5. leto izdelave;
6. normalna napetost in normalni tok z označbo šte-vila omejitev, n. pr.:
220 V — 10 A, 3X220 V — 3X10 A, 380/220 V — 2X20 A;
7. frekvenca pri tokomeru izmeničnega toka;
8. prenos, t. j. število okretov za delovno enota, n. pr.: 1 k\vh = 1200 okretom ali prenosu 1200;
9. uradna označba sistema.
Poleg prednjih podatkov se lahko zabeležijo na ploščici tudi eventualni podatki patentov in zaščitni žig.
Tvorniška številka tokomera mora biti zabeležena tudi na osnovni plošči.
Kovinska ploščica, na katero se postavljajo napisi, mora biti pritrjena na zaščitno skrinjico tako, da se ne da odstraniti brez poškodbe odtisa uradnega žiga.
Spredaj našteti napisi se lahko postavijo tudi na števčno ploščo.
Točno besedilo napisa in reda se določita, ko se preizkuša sistem tokomera po teh pravilih. Tokomer se mora oznamenovati z napisi tako, da jih ni mogoče naknadno izpremeniti.
Člen 7.
Člen 21. se izpreminja in se glasi:
Vsak tokomer mora biti opremljen s točno konstrukcijsko shemo. Označbe in red poedinih privijal na shemi se morajo točno ujemati z označbo in redom privijal na tokomeru, na eventualnih transformatorjih ali ostalih pripravah, ki tvorijo s tokomerom en sistem.
Shema se mora na trajen način pritrditi ali nalepiti na okrov ali zaščitno skrinjico tokomera.
Člen 8.
Člen 32. se dopolnjuje tako-le:
Če se pregleda tokomer, ki se uporablja s transformatorjem, sam, brez transformatorja, se postavi na etiketo zaznamek: »Samo tokomer pregledan.« Transformatorji se ne opremljajo s posebno etiketo.
Člen 9.
V členu 41. določeni rok za predložitev seznamka tokomerov se podaljšuje do konca 1. 1931.
Člen 10.
Člen 43. se izpreminja in se glasi:
Do konca 1. 1940. se morajo dati pregledati in žigosati vsi nežigosani tokomeri, ki se rabijo v javnem prometu.
Do tega roka se ne vrši občasno pregledovanje že ožigosanih tokomerov.
Člen 11.
Naredba o dzpremembi in dopolnitvi pravil o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in oznamenovanju tokomerov in o nadzorstvu nad njimi, izdana pod št. 3329 dne 20. junija 1929. (»Službene novine« št. 147/LXII z dne-27. junija 1929.),* prestane veljati, izvzemši izpremembo, učinjeno v členu 44., ki se glasi:
»Ta pravila stopijo v veljavo dne 1. oktobra 1929.
Firme, ki izdelujejo tokomere, morajo predložiti po členih 3., 4. in 5. pravil dne 1. oktobra 1929. osrednji upravi za mere in dragocene kovine prošnje, da bi se preizkusili sistemi njih fabrikatov, ki jih žele dajati v promet.«
Člen 12.
Ta pravila stopijo v moč, ko se objavijo v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 11. oktobra 1930.; št. 6038/930.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovic s. r.
707.
Izpremembe pravil
o izpremembi in dopolnitvi pravil o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in oznamenovanju tokomerov in o nadzorstvu , nad njimi.*
Na osnovi člena 3., točke 2., zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine in člena 20. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in o nadzorstvu nad njimi
odločam :
V pravilih o izpremembi in dopolnitvi pravil o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in oznamenovanju tokomerov in o nadzorstvu nad njimi (»Službene novine« št. 244/LXXXV z dne 24. oktobra 1930.) se naj izvrše te-le izpremembe:
1. Točka 6. člena 4., se izpreminja in se glasi:
»Na števčiio ploščo se lahko zapiše z besedami ali z dopuščenimi kraticami enota, s katero se meri poraba toka.«
2. V členu 6. se dodaja nova točka 10., ki se glasi:
»10. z besedami ali dopuščenimi kraticami označba
enote, s katero se meri poraba toka.«
3. Ta odločba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dno 8. marca 1932.; št. 1789/932.
Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer s. r.
708.
Izpremembe in dopolnitve
v pravilih o opravljanju državnega strokovnega izpita v stroki kontrole mer in dragocenih kovin.**
Na osnovi § 14. zakona o uradnikih odločam:
' V pravilih o opravljanju državnega strokovnega izpita v stroki kontrole mer in dragocenih kovin (»Službene novine« št. 58/XXI/148 z dne 12. marca 1932.)*** se izvrše te-le izpremembe in dopolnitve:
Člen 1.
Drugi odstavek člena 7. pravil se izpreminja in se glasi:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. marca 1932., št. 58/XXII/150. — Pravila gl. »Uradni list« št. 239/59 iz 1. 1929.; nato slede v »Služb, listu« št. 706/88 iz 1. 1932. objavljena pravila o izpremembi in dopolnitvi prvotnih pravil, nato pa že v »Služb, listu« št. 235/21 iz 1. 1932. objavljene izpremembe v pravilih.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	oktobra 1932., št. 231/LXXXVIII/629.
*** »Službeni list« št. 260/25 iz 1. 1932.
»Izpit za žigosače je sestavljen iz občega in posebnega dela. Arhivski uradniki opravljajo samo obči del.«
Clen 2.
V členu 15. je vriniti za besedami »minister za trgovino in industrijo« besedi: »,odnosno ban«.
Člen 3.
Člen 16. se izpreminja in se glasi:
»Izpraševalno komisijo sestavljajo:
1. za pripravnike iz inženjersko-tehniške in kemijske skupine eden izmed najstarejših uradnikov osrednje uprave za mere, en višji uradnik ministrstva za trgovino in industrijo in en inženjer iz stroke, ki ji kandidat pripada;-
2. za pripravnike iz člena 6. pravil dva izmed najstarejših uradnikov osrednje uprave za mere in en višji uradnik ministrstva za trgovino in industrijo;
3. za arhivske uradnike iz člena 7. pravil trije izmed najstarejših uradnikov osrednje uprave za mere.
V komisijo pri banskih upravah spadajo tudi uradniki stroke, iz katere se izpit opravlja.
Z isto odločbo se postavijo za isto časovno razdobje tudi en član namestnik višjemu uradniku ministrstva za trgovino in industrijo v komisijo pod 1, in 2. in en član namestnik za inženjer ja v komisijo pod 1. in namestnik v komisijo pod 3., prav tako tudi zapisnikar in njegov namestnik, ki morajo biti stalni uradniki s šolsko izobrazbo, omenjeno v členu 4. teh pravil.«
Člen 4.
Ta odločba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 27. septembra 1932.; št. 5218.
Minister za trgovino Mohorič s. r.
709.
Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem sledeče:
predpise
za naprezanje zidov.*
Pripomba: Podjetniki, ki prevzemajo zidanje zgradb, so dolžni, da se pred pričetkom in med delom Uverijo, da li uporalbljeno gradivo (material) dejanski Povsem ustreza predpisom, ter nosijo vso kazensko, pri-vatno-pravno in materialno odgovornost po veljavnih zakonih za posledice, ki bi nastale zbog uporabe predpisom nasprotujočega gradiva ali dela.
Kadar se uporablja gradivo (prirodni ali umetni kanton, malta itd.) ali delo, ki ne ustreza tem predpisom, so morajo dopustna naprezanja sorazmerno s kakovostjo uporabljenega gradiva ali dela zmanjšati, in se mora o ioni pismeno obvestiti nadzorno gradbeno oblastvo. da lzda potrebno odobritev.
I.	Splošne določbe.
1. Navedena naprezanja veljajo za istočasni učinek vseh obtežb, ki jih je treba upoštevati.
2. Za določitev prereza (profila) je odločilen tisti Primer obtežbe, ki nam daje največji prerez.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
septembra 1932., št. 213/LXXXIlI/582.
3. Obtežba mora vplivati približno pravokotno na površino ležišča, koncentrirane teže pa morajo učinkovati čim centralneje.
4. Zavarovati se mora strokovna in skrbna izdelava zida in zadostna strditev malte (ometa).
5. Uporabljeno gradivo mora ustrezati predpisanim normam za dotično gradivo.
6. Pod apneno malto je razumeti malto v zmesi iz 1 dela ugašenega apna in 3 delov peska z najmanjšo tlačno trdnostjo od 10 kg/om2. Ako se uporaba drugo razmerje mešanice, se mora zavarovati najmanj 10 kg/cm2 tlačne trdnosti.
7. Pod podaljšano cementno malto je razumeti malto v zmesi iz 1 dela cementa, 2 delov ugašenega apna in 8 delov peska z najmanjšo tlačno trdnostjo 60 kg/cm2. Ako se uporabi drugo razmerje mešanice, se mora zavarovati najmanj 60 kg/cm2 tlačne trdnosti.
8. Cementna malta mora imeti najmanj 150 kg/om2 tlačne trdnosti.
9. Za določitev tlačne trdnosti malte se mora ta napolniti v železne kalupe kockaste oblike s 7-07 cm dolgim robom. Kocke se preizkušajo po štiritedenskem strjevanju na zraku. Odločilna je povprečna vrednost 3 poizkusov.
10. Nadzorno gradbeno oblastvo ima pri važnejših gradbah pravico, pri onih, kjer so dovoljena naprezanja gradiva popolnoma izkoriščena, pa tudi dolžnost, da se z odvzemom ogledkov uveri, da-li uporabljeno gradivo ustreza tehničnim predpisom in predpisanim normam, V primeru, da gradivo ne ustreza normam, ima oblastvo pravico, da ustavi gradnjo in predpiše potrebne mere, da se za dani primer obtežbe dosežejo predpisane varnosti gradbe.
11. Za gradivo posebne vrste in kakovosti sme ministrstvo za gradbe na osnovi rezultata preizkušnje zida, ki je napravljen iz takega gradiva v državnem zavodu za preizkušanje gradiva, za vsak poedini primer določiti dovoljeno naprezanje in pogoje, ob katerih se njegova uporaba dovoljuje.
II.	Posebne določbe.
A. Zidovje iz rezanega k a m-n a.
Varnost za rezani kamen (kyadre).
a) lOkratna: pri uporabi za ležišča;
b) 15kratna: pri obokih, zidovih in stebrih,. katerih najmanjša debelina je večja ko 1/10 višine;
c) 25kratna: pri obokih, zidovih in stebrih, katerih debelina je manjša ko 1/10 višine.
Tlačna trdnost se določa po normah, ki so predpisane za prirodni kamen*
Dopustna 90 naslednja tlačna naprezanja v kg/cm*, kadar se ne dokazuje trdnost kamna:
	Gradivo (in a t e r i a 1)	Pri uporabi pod točko		
		a	b	c
I.	Peščenjaki			20	15	10
II.	Sedimentni kamen (razen peščenjakov) n. pr. apnenci, marmorji, dolomiti		30	25	15
IH.	Eruptivni kamen, n. pr. ba-zalti, graniti, portirji, mela-firji, dioriti		(50	45	30
				
Navedene vrednosti veljajo samo, kadar se za pripravljanje malte uporablja portlandski cement, ki ustreza predpisanim normam.*
B. Zidovje iz lomljenega kamna. Dovoljena so naslednja tlačna naprezanja v kg/cm5:
I.	Navadni zid iz lomljenega kamna in mešani zid v apneni malti		5
11.	Zid iz ploščnatega lomljenega kamna in mešani zid v podaljšani cementni malti . .	9
lil.	Zid iz obdelanega lomljenega kamna v podaljšani cementni malti		12
IV.	Zid v slojih iz obdelanega lomljenega kamna s horizontalnimi stiki v podaljšani cementni malti		18
Navedene vrednosti veljajo za zidove in stebre, katerih najmanjša debelina je 40 cm, toda najmanj 1/6 višine. Stebri se morajo izdelovati iz ploščnatega ali obdelanega lomljenega kamna.
Tlačna trdnost lomljenega kamna pri uporabi v I.,
II.	in III. primeru mora biti najmanj 200 kg/cms, pri uporabi v IV. primeru pa najmanj 300 kg/cm*.
C.	Zid iz opeke.
Dovoljena so naslednja tlačna naprezanja v kg/cnP:
ra
3
0
O
5
sr
6
N
■o 51
$ 3
CD M
* o ■o © pr p
sr
p
H
K.
3
P
pr
p
CD CT*
|jy
U
0	—
gl
c
pr pr TO 3^
1
■3
O
O
■a
©
7?
P
O
■o
pr
©
g
g
p
*T3
3
P
3
P
•3 D
*-i O ©
p*. c
§ s
•g
C CD
■a © S 3
P ©
2* p’ 3 3: ©
g *c 3
m ° B S. P ® ® cr
S p B
Z enakomerno interpolacijo se dobijo v razpredelnici nenavedena dopustna naprezanja za vrednosti —.
A
Pol opeke debelo zidovje se ne sme uporabljati za nošenje obtežb.
C. Zidovje iz betona in armiranega (ojačenega) betona.
Za to veljajo posebni predpisi.
D.	Vpliv pretresanja.
Pri zgradbah, ki so stalno izpostavljene močnemu pretresanju po strojih, transmisijah ali sličnih napravah, se, morajo spredaj navedena dopustna naprezanja za zide zmanjšati za 10%.
E. Veljavnost.
Te norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v ..Služben ih novinah«, obvezno moč pa dobijo z dnem 15. avgusta 1932.
V Beogradu, dne 19. julija 1932., št. 17.120/32.
Minister za gradbe dr. Stjepan Srkulj s. r.
710.
Ratifikacija
konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki, ki sta bili sklenjeni v Ženevi dne 27. julija 1929., po Mehiki.*
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je bil dne 1. avgusta 1932. pri švicarski vladi deponiran ratifikacijski instrument mehiške vlade o konvenciji za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in o konvenciji o postopanju z vojnimi ujetniki, ki ste bili sklenjeni dne 27. julija 1929. v Ženevi.
Konvencija o izboljšanju usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne je razglašena pri nas v »Službenih, novinah« št. 124/XXXVII z dne 5. junija 1932.,** konvencija o postopanju z vojnimi ujetniki pa v »Službenih novinah« št. 132/XIJ z dne 15. junija 1931.***
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 17. avgusta 1932.; Pov. br. 13.660.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. avgusta 1932., št. 192/LXXX/563.
** »Službeni list« št. 612/81 (zakon), št. 645/82 iz 1*
1931.	št. 40/3, 93/7, 372/36, 409/41, 607/71, 608/71 in 711/88 iz 1. 1932.
*** »Službeni list« št. 650/83 iz 1. 1931. (zakon), št. 40/3, 98/7, 372/36, 409/41, 607/71, 608/71 in 711/88 iz 1. 1932.
711.
Ratifikacija
konvencije za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencije o postopanju z vojnimi ujetniki, ki sta bili sklenjeni v Ženevi dne 27. juliia 1929., po Danski.*
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je bil dne 5. avgusta 1932. pri švicarski vladi deponiran ratifikacijski instrument danske vlade o konvenciji za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in o konvenciji o postopanju z vojnimi ujetniki, ki sta bili sklenjeni dne 27. julija 1929. v Ženevi.
Konvencija o izboljšanju usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne je razglašena pri nas v »Službenih novinah« št. 124/XXXVII z dne 5. junija 1932.,** konvencija o postopanju z vojnimi ujetniki pa v »Službenih novinah« št. 132/XLI z dne 15. 'junija 1931.***
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 17. avgusta 1932.; Pov. br. 13.800.
♦ —	v
712.
Ratifikacija
zapisnika o prepovedi, da se uporabljajo v vojni duši ji vi, strupeni ali podobni plini in bakteriološka sredstva, po Norveški.f
Ministrstvo za zunanje posle je obveščeno po kraljevskem poslaništvu v Parizu, da je deponiral norveški odpravnik poslov dne 27. julija 1932. v imenu svoje vlade ratifikacijski instrument za zapisnik ,o prepovedi, da se uporabljajo v vojni dušljivi, strupeni ali podobni plini in bakteriološka sredstva, podpisan v Ženevi dne 17. junija 1925. (razglašen v »Službenih novinah« št. 117/L z dne 21. maja 1929.).
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 19. septembra 1932.; Pov. br. 15.886.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne *	22..	avgusta 1932., št. 192/LXXX/562.
** »Službeni list« št. 612/81 (zakon), št. 645/82 iz 1. !931., št. 40/3, 98/7, 372/36, 409/41, 607/71, 608/71 in ?10/88 iz 1. 1932.
*** »Službeni list« št. 650/83 iz 1. 1931. (zakon), št. 40/3, 88/7, 372/36, 409/41, 607/71, 608/71 in 710/88 iz 1. 1932.
t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24- septembra 1932., št. 221/LXXXV/605. — Gl. »Službeni kst« Št. 642» 644/82 iz 1. 1931.. 625/74 in 702/87 iz 1. 1932.
713.
Ratifikacija
mednarodne radiotelegrafske konvencije po Švici in Egiptu.*
Poslaništvo Zedinjenih ameriških držav v Beogradu je obvestilo z noto št. 2552 z dne 23. septembra 1932. ministrstvo za zunanje posle, da sta deponirala Švica dne 18. avgusta 1932. in Egipt dne 24. avgusta 1932. ratifikacijske instrumente o mednarodni radiotelegrafski konvenciji kakor tudi o priloženem občem pravilniku in dopolnilnem pravilniku, podpisanem v Washiugtonu dne
25.	novembra 1927.
Iz ministrsl'* za zunanje posle v Beogradu, dne
3.	oktobra 1932.; Pov. br. 16.713.
714.
Ratifikacija
o vzajemnem izročanju krivcev z Veliko Britanijo na Transjordanijo.**
Po doseženem sporazumu med vlado kraljevine Jugoslavije (pismo ministra za notranje posle A. br. 23.561 z dne 30. avgusta 1932. v soglasnosti z ministrom pravde št. 53.932 z dne 25. maja 1932.) in vlado Velike Britanije (nota poslaništva Velike Britanije v Beogradu št. 66/9/32 z dne 12. avgusta 1932.) se razširja uporaba pogodbe o vzajemnem'izročanju krivcev, sklenjene v Beogradu dne
6.	decembra (23. novembra) 1900. med kraljevino Srbijo in Veliko Britanijo, tudi na ozemlje Transjordanijo.
Zaradi izvrševanja tega sporazuma bosta »guverner najvišje oblastvo«, označena v drugem odstavku člena XVII. omenjene pogodbe, angleški visoki komisar za Transjordanijo v Jeruzalemu.
Ta sporazum je stopil v veljavo dne 30. avgusta 1932.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 17. septembra 1932.; Pov. br. 15.839.
* »Službene novine kralievine Jugoslavije« z dne
7.	oktobra 1932., št. 232/LXXXIX/636. — Prim. »Službeni Ust« št. 558/66 iz 1. 1932.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24, septembra 1932., št. 221/LXXXV/606.
%
715.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Štev. 214 z dne 16. septembra 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
8.	avgusta 1932. so bili premeščeni (Nadaljevanje): Berce Alojzij, učitelj državne osnovne šole v Špt-tališču, srez konjiški, uradnik VII. položajne skupine, v državno osnovno šolo pri Sv. Jakobu, srez ljubljanski, ua prošnjo; Berce-Šenik Katarina, učiteljica državne osnovne šole v Kočevju, uradnik VII. položajne skupine, v državno osnovno šolo v Sv. Jakobu ob Savi, srez ljubljanski, na prošnjo; Križ Otilija, učiteljica državne osnovne šole v Dolnji Lendavi, uradnik VII. položajne skupine, v državno osnovno šolo v Grosupljem, na prošnjo; Kovač Imre, učitelj državne osnovne šole v Pančevu, uradnik VI. položajne skupine s 1. peri-edskim poviškom, v državno osnovno šolo v Motvarjev-cih, srez dolnjelendavski, na prošnjo; Pečnik-Kuglič Marija, učiteljica državne osnovne šole v Dobovi, srez brežiški, uradnik VII. položajne skupine, v državno osnovno šolo v Brežicah, po potrebi službe; Ta-naj Terezija, učiteljica državne osnovne šole v Pe-tešovcih, srez dolnjelendavski, uradnik VII. položajne skupine, v državno osnovno šolo v Dolu pri Litiji, po potrebi službe; Grom Frančiška, učiteljica državne osnovne šole v Naklem, srez kranjski, uradnik VI. položajne skupine, v državno osnovno šolo v Marenbergu, po potrebi službe; Zaunfuchs Julija, učiteljica državne osnovne šole v Dolgi vasi, srez dolnjelendavski, uradnik VIL položajne skupine, v državno osnovno šolo pri Sv. Ani v Slov. goricah, po potrebi službe; Pečnik Olga, učiteljica državne osnovne šole v Guštanju, uradnik VII. položajue skupine, v državno osnovno šolo v Tolstem vrhu, po po trebi službe; Porenta Viktor, učitelj državne osnovne šole v Šent Vidu nad Ljubljano, uradnik VIL položajne skupine, v državno osnovno šolo v Vitanju, po potrebi službe; Paput Anton, učitelj državne osnovne šole v Mengšu, uradnik VII. položajne skupine, v državno osnovno šolo v Svibnu, srez krški, po potrebi službe; Sancin Cezar, učitelj državne osncvne šole v Mirni, srez novomeški, Uradnik VIL položajne skupine, v državno osnovno šolo v Trebeljnem, srez krški, po potrebi službe; Sancin-Bunc Marija, učiteljica državne osnovne šole v Mirni, uradnik VIL položajne skupine, v državno osnovno šolo v Trebeljnem, po potrebi službe; Hirschman Ana, učiteljica državne osnovne šole v Devici Mariji v Polju, uradnik VII. položajne skupine, v državno osnovno šolo v Javorju, srez litijski, po potrebi službe; H a j d Mari-jeta, učiteljica državne osnovne šole v Dolini, srez dolnjelendavski, uradnik VI. položaine skupine, v državno osnovno šolo v Križevcih, po potrebi službe: Kert-Zega Elizabeta, učiteliica državne osnovne šole v Tolstem vrhu. uradnik VIT. položajne skupine, v državno osnovno šolo v Središču, srez ptujski, po potrebi
službe; Mahkot a-Z ar n ik Stana, učiteljica državne osnovne šole v Ježici, uradnik VI. položajne skupine, v državno osnovno šolo v Moravčah, srez kamniški, po potrebi službe; Klemenčič Alojz, učitelj državne osnovne šole v Šenčurju, uradnik VIL položajne skupine, v državno osnovno šolo v Tomišlju, srez ljubljanski, po potrebi službe; Bizjak Marija, učiteljica državne osnovne šole v Brežicah, uradnik VI. položajne skupine, v državno, osnovno šolo v Dobovi, po potrebi službe; P e t j e I g n a c, učitelj državne osnovne šole pri Sv. Jakobu ob Savi, uradnik VIL položajne skupine, v državno osnovno šolo v Hajdini, po potrebi službe.
Številka 215 z dne 17. septembra 1932.
Z odlokom ministra za notranje posle z dne 12. avgusta 1932., III. štev. 38.331, sla bila postavljena: za pristava VIII. položajne skupine sreza logaškega D eu Bogomir, pristav iste položajne skupine, sreza duvanj-skega. po potrebi službe, ter za pristava VIII. položajne skupine sreza brežiškega Lazar Josip, politično-upravnl pripravnik sreza prokupačkega, na prošnjo.
Z odlokom ministra za promet z dne 31. avgusta 1932. sta bila premeščena na prošnjo: Stare Jernej, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Otiški vrh, v postajo Tezno, ter Marolt Janez, prometnik IX. položajne skupine postaje Otiški vrh, v postajo Savski Marof.
Številka 217 z dne 20. septembra 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dno
8.	avgusta 1932., 111. štev. 38.275, so bili postavljeni: za sreskega načelnika sreza logaškega IV. položajne skupi-pine 1. stopnje dr. Gregorin Alojzij, sreski načelnik iste položajne skupine in stopnje sreza brežiškega; za sreskega načelnika sreza dravograjskega IV. položajne skupine 2. stopnje dr. Tekavčič Karel, sreski načelnik iste položajne skupine in stopnje sreza logaškega; za policijskega svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje pri upravi policije v Ljubljani G e r ž i n i č Alojzij, predstojnik mestne policije v Mariboru iste položajno skupine in stopnje; za sreskega načelnika sreza brežiškega V. položajne skupine Brezigar Mirko, sreski podnačelnik iste položajne skupine sreza ljubljanskega; za sreskega načelnika sreza ptujskega V. položajne skupine dr. Bratina Zvonko, sreski podnačelnik iste položajne skupine istega sreza; za predstojnika mestne policije v Mariboru V. položajne skupine dr. Hacin Lovro, sreski načelnik iste položajne skupine sreza dravograjskega; za sreskega podnačelnika V. položajne skupine sreza ljubljanskega Pezdič Franc, ■' j politično-upravni sekretar iste položajne skupine kralj-banske uprave Dravske banovine v Ljubljani; za sreske-tra podnačelnika sreza kranjskega V. položajne skupine Mahnič Rafael, politično-upravni sekretar iste položajne skupine sreza ptujskega
Številka 216 z'dne 19. septembra 1932.
Z odlokom ministra za šume in rudnike z dne 25. avgusta 1932:, štev. 20.482,-. je bil odpuščen iz dfžavne službe Sattler Anton Zvonimir, arhivski uradnik X. položajne skupine s plačo 1. pepiodskega poviška pri direkciji šum v Ljubljani.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: n)en p-edstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Michklek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga h kosu 88. letnika III. z dne 5. novembra 1932.
roka s© bo izreklo, da so vrednostni papirji brez moči.
Označba vrednostnih papirjev:
Vložne knjižice Mestne hranilnice v Ljubljani, in sicer:
1. št. 8182, glaseča na ime Erzar Matevž z vlogo Din 491-95;
2. št. 19.385, glaseča na ime Erzar Katarina z vlogo Din 825-05 in
3. št. 24.123, glaseča na ime Erzar Matevž, Podbrezje št. 4, z vlogo 4916 Din 90 par.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 27. oktobra 1932.
T 80/32—2.	3468
Amortizacija.
Na prošnjo Erzarja Matevža, Britof št. 4 pri Podbrezjah, p. Podbrezje, se uvede postopanje za amortizacijo spodaj označenih vrednostnih papirjev, katere je prosilec baje izgubil. Njih imetnik se pozivlje, da uveljavi tekom šestih, mesecev od dneva objave v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložna knjižica Ljudske posojilnice v Ljubljani št. 72.964, glaseča na ime Matevž Erzar in na znesek Din 14.545-16.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 24. oktobra 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 3799/4.	3454
Razglas.
V registru pomožnih blagajn se je pri ^Samopomoči zveze bojevnikov«, regi-stiovani pomožni blagajni v Ljubljani, V|pisala izprememba pravil v §§ 4., 8.
in 11.
Izprememba pravil se nanaša na zvijanje pristopne starosti članov in na Uvedbo še enega zavarovalnega razreda '0 temu odgovarjajoče članske dajatve.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. oktobra 1932.
I. No. 5144/2.	3475
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se razpisujejo v območju sreskega cestnega odbora v Ljubljani tri službena mesta banovinskih cestarjev, in sicer:
1 mesto za progo št. 51 Vič—Dobrova— Polhovgradec—Malavoda cd km 14 do km 16 in odcep ceste Polhovgradec—Orni vrh od km 0.0 do km 5.—;
1 mesto za progo št. 51 Vič—Dobrova—Polhovgradec—Malavoda od km 16 do km '23—;
1 mesto za progo št. 57 Suha—Jeper-ca—Smlednik od km 6 do km 9.714, za Progo št. 176 Medvode—Mavčiče od km
0.0 do km 1.900 in za progo št. 177 Medvede—Sora od km 0.0 do km 3.465 ter za dovozno cesto na postajo Medvode 120 m, skupno 9.199 km.
Prosilci za ta mesta morajo .zpolnje-Vati iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in Oe smejo biti mlajši cd 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in s kolkom za Din 5-— kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovam-mi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega obla-stva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti do 25. novembra 1932. pri sre-skem cestnem dboru v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. oktobra 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 1153—13/32—3.	3455
Objava.
Notar na razpoloženju v Krškem Za-^šuik Hubert prične poslovati kot no-
vopostavljeni notar v Krškem dne 2. novembra 1932.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 30. oktobra 932.
*
Preds. 1362—13/30—6.	3456
Objava.
Notar Lovšin Anton prične poslovati kot javni notar v Kočevju dne 2. novembra 1932.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 30. oktobra 932.
*
Cg I a 807/32.	3466
Oklic.
Tožeča stranka dr. Puc Dinko, odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki 1. Mareš Uršuli, pos. v Ljubljani, Staničeva ul. 10, in 2. zapuščini po pok. Rcžniču Alojzu, pleskarju drž. žel. v pok. v Ljubljani, v roke skrbnika radi Din 15.357-— s pp. k opr. št. Cg I a 807/32 tožbo.
I.	narek za ustno razpravo se je določil na 17. novembra ob pol 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 34.
Ker je drugotoženec umrl, se postavlja Mareš Uršula, posestnica v Ljubljani, Staničeva ul. 10, za skrbnico, ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške.
Deželno sodišče v Ljubljani odd. I a.
dne 26. oktobra 1932.
•j.
T 89/32—3.	3473
Amortizacija.
Na prešnjo Berganta Josipa iz Rečice, pošta Bled II., vlastelinstvo Wilsonija se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pczivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva objave v »Službenem listu« .svoje pravice, sicer bi se po poteku tega reka preglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Zavarovalna polica Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani št. 484, glaseča na ime Josip Bergant in na zavarovalno vsoto Din 2500-—.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V..
dne 24. oktobra 1932.
T 79/32—2.	3469
Amortizacija.
Na prošnjo Erzarja Matevža iz Britofa št. 4, p. Podbrezje, se uvede postopanje za amortizacijo spodaj navedenih vrednostnih papirjev ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev cd dneva objave v »Službenem listu« svoje pravice. Po preteku tega
-j-
T 85/32—3.	3472
Amortizacija.
Na prošnjo Mike Krstnika, posestnika v Trojanah, Leg 8, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva objave v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložna knjižica Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani z vlogoDin 41.490-—, glaseča na ime Mike Krstnik.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 27. oktobra 1932.
T 67/32—3.	3470
Amortizacija.
Na prošnjo Plemelja Ivana, »stavbenika na Bledu št. 175, se uvede postopanje za amortizacijo na koncu navedenih papirjev, ki jih je prosilec bpje izgubil. Njih imetnik se pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev cd dneva objave v »Službenem listu« svoje pravice, ker bi se sicer po poteku tega roka izreklo, da so vrednostni papirji neveljavni.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložna knjižica Jadransko-podunav-ske banke d. d. Beograd, podružnice v Kranju, št. 3119, glaseča na ime Vilar Josip in z vlogo Din 10.060-—.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 27. oktobra 1932.
T 65/82
Uvedba postopanja v dokaz smrti.
Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 240. o. d. z., odnosno po § 1. zak. z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Pogrešane® navedeno sodišče pozivlje, da naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dajo kako drugače na znanje.
Po preteku spodaj označenega roka in po prejemu dokazov bo sodišče razsodilo o dokazu smrti. — Vsakdo, ki b1
Ime, rojstni dan, stan in bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Uvedbo postopanja predlaga	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Jakopin Matija, rojen 13. februarja 1885. v Grahovem št. 88.	Ob izbruhu vojne odšel z bivšim 97. p. p, na rusko fronto, zadnje poročilo prišlo 1. septembra 1914. iz Krasne, pozneje brez sledu izginil.	Zena Jakopin Marija	24./9. 1932. T 65/32—2	1./4.1933.
Žumer Janez, roj. 30. junija 1875. v Dolenji vasi.	Odšel v maju 1915. s 7. lovskim bataljonom na gališko fronto, zadnjič pisal 12, avgusta 1915., baje je bil 17. julija 1915. ranjen in je od takrat pogrešan.	Zena Žumer Marija	24./9. 1932. T 77/32—2	1.14.1933.
Berce Janez roj. 10. decembra 1888. v Topoljah št. 15.	Ob mobilizaciji leta 1914. odšel na gališko fronto s 17. p. p., bil ranjen in odšel iz bolnice v Segedinu s 27. črnovojn. polkom zopet v Galicijo, pozneje pogrešan.	Zena Berce Lucija	24./9. 1932. T 82/32—2	1./4.1933.
Klemenčič Jožef, roj. 10. marca 1876. na Gabrški gori.	Novembra lela 1915. odšel s 17. p. p. na bojišče v Galicijo, zadnjič pisal julija 1916., odtlej pogrešan.	Zena Klemenčič Apolonija	24./9. 1932. T 81/32—2	1./4.1933.
Pogačnik Jože, roj. 5. marca 1881., strojarski pomočnik v Koroški Beli.	Ob izbruhu vojne lela 1914. odšel s 7. lovskim baonom v Tirole, zadnjič pisal 3. junija 1917., poslej pogrešan.	Žena Pogačnik Antonija	27./10. 1932. T 76/32—2	1./5.1933.
Švajgar Jože. roj. 18. februarja 1876. v Mednem, mizar' v Rožni dolini.	Leta 1914. odšel s 17. p. p. v Galicijo, pozneje na italijansko bojišče, prišel v ujetništvo, bil interniran v Veroni, zadnjič pisal okoli božiča 1918.	Zena Švajgar Katarina	28./10. 1932. T 78/32—3	1./5.1933.
Režek Jože, rojen 1. marca 1879.. posestnik v Dolenjem brdu 9.	14. julija 1917. odšel s 17. p. p. na italijansko bojišče, pri Gorici bil ranjen, baje umrl o božiču 1917. v bolnici v Ogleju.	Zena Bežek Barba	27./10. 1932. T 84/32—2	1./5.1933.
Mrak Pavel, roj. 22. januarja 1879. v Čabračah 14.	Odšel ob izbruhu svetovne vojne s 17. p. p. na srbsko bojišče proti Beogradu, zadnjič pisal decembra 1914., poslej, se ni več javil.	Žena Mrak Terezija	27./10. 1932. T 86/32—2	1./5.1933.
				
Deželno 9oclišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 11. novembra 1932.
Nc V 1462/82—3.	3452
Amortizacija.
Na prošnjo Božiča Alojza, delavca v Sv. Juriju ob Pesnici, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izguibl, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mescih od danes, ko se objavi ta oklic v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: hranilna knjižica št. 24.504 Posojilnice v Mariboru, na ime Božič Alojz, v vred-nosli 11.99? Din.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V.,
dne 28. oktobra 1932.
*
Nc I 553/28—3.
8153
Oklic.
Okrajno sodišče Črnomelj hrani že nad 30 let sledeče sklade:
Konto 53, Kapš Marija, Kot 45, izvršilni sklad, naloženo dne 27. februarja 1886. Din ‘223-09, lastnika Kapš Marija, Kot 45, in Majerle Jurij, Suha vas 6.
Konto 109. Rožič Marija, Rodine, skrbstveni sklad, naloženo dne 14. febrear-',o,uu posojilo Din
250-—, 50'—, 50'— in 25'—, lastnik Rožič Marija, Rodine.
Konto 188, Kump Lovrenc, Labina 3, izvršilni sklad, naloženo 23. junija 1898. Din 50-94, lastniki Albert, Rudolf in Ida Rothel, Novi Lazi pri Koprivniku.
Konto 195, Kobe Štefan, Otok 21, izvršilni sklad, naloženo dne 24. novembra 1898. Din 53-99,. lastnik Kobe Štefan, Otok 21.
S tem se pozivljejo vsi, ki imajo pravice do teh skladov, da predlcže y roku enega leta,šestih tednov in treh dni od te objave potrebne izkaznice o teh pravicah, ker se bedo sicer izrekli skladi za zapadle v korist državne blagajne.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. I.,
dne 24. oktobra 19132.
E 26/32—12.
*
Sklep.
3464
S tusodnim sklepom E 26/32—12 dovoljena prisilna dražba nepremičnin vi. št. 35 in 148, k. o. Brezovo, se v smislu § 200, št. 3 izvrš. reda ustavi.
Pred potekom pol leta po ustavitvi se radi iste terjatve ne sme predlagati novo dražlreno postopanje.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd. II., dne 21. oktobra 1932.
E 536/32-3
3414
Dražbeni oklic.
Dne 17. novembra 1932. dopoldne ob
10.	uri se ho vršila v gradu PuchensteU1 v Meži pri Dravi javna dražba tega gra' du z vsemi gospodarskimi poslopji, ne premičninami in pritiklinami vred, ka1 vse spada k vlož. št. 83 in 133, zemljiška knjiga Otiški vrh.
Cenilna vrednost s pritiklinami vred znaša Din 2,091.291-—, najnižji ponudek pa Din 1,394.194-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž' benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, odd. II., dne 25. oktobra 1932.
*
3426
E 720/32—8
Dražbeni oklic.
Dne 18. novembra 1932 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Št. Andraž, vi. št. 54.
Cenilna vrednost: Din 34.407-80.
Vrednost pritikline: Din 2890-—.
Najmanjši ponudek: Din 22.998-67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča.
Okrajno sodišče Šoštanj,
dne 7. oktobra 1932.
*
E 472/32—4	3425
Dražbeni oklic.
Dne 19. novembra 1932 dopoldne ob d e s e t i li bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mozirje, vi. št. 37.
Cenilna vrednost: Din 124.918—.
Najmanjši ponudek: Din 62459-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Gornjigrad,
dne 17. oktobra 1932.
*
E 439/32.	3449
Dražbeni oklic.
Dne 21. n o v e m b r a 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Radoslavci, vi. Št. 92, 297, zemljiška knjiga Grezovščak, vi. št. 64.
Cenilna vrednost: Din 128.832-75.
Vrednost pritikline: Din 7250-—.
Najmanjši ponudek: Din 90.723-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru,
dne 5. oktobra 1932.
*
747/32	3427
Dražbeni oklic.
Dne 25. novembra 1932 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba polovice nepremičnin: zemlj. knjiga Šoštanj, vi. št. 715.
Cenilna vrednost: Din 28.634.
Najmanjši ponudek: Din 14.317-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šoštanj, dne 10. oktobra 1932.
•j*
E 654/32—15	3423
Dražbeni oklic.
Dne 28. novembra 1932 dopoldne ob devetih bo na mestu samem v Rad-možancih št. 28 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Radmožanci, vi. št. 72, 364 in 394.
Cenilna vrednost: Din 145.400—.
Vrednost pritikline: Din 2.720-—.
Najmanjši ponudek: Din 96.933-34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi,
dne 23. oktobra 1932.
$
E 750/32—7.	3462
Dražbeni oklic.
Dne 28. novembra 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremio-nnie: zemljiška knjiga Vel. Podljuben, vi. št. 622 'in 466.
Cenilna vrednost: Din 14.360-90.
Najmanjši ponudek: Din 10.307-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, dne 25. oktobra 1932.
*
E 426/32—23	3436
Dražbeni oklic.
Dne 30. novembra 1932. dopoldne ob devetih ibo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin tovarniške stavbe s stroji in vodno močjo in zemlj. parcele: zemljiška knjiga Kranj in Huje, vi. št. 883, 492, 500 in 23.
Cenilna vrednost: Din 5,517.367-80.
Najmanjši ponudek: Din 2,758.683-90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrnjno sodišče Kranj, dne 22. oktobra 1932.
*
E IV 1454/32—9.	3450
Dražbeni oklic.
Dne 12. decembra 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Spod. Radvanje, vi. št. 571.
Cenilna vrednost: Din 35.932-—.
Najmanjši ponudek: Din 23.954-66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 12. oktobra 1932.
Vpisi v trgovinski register
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi: 1373. Sedež: Sv. Jurij ob juž. žel.
Dan vpisa: 26. oktobra 1932.
Besedilo: Adam Kinel in drug, javna trgovska družba.
Obratni predmet: Trgovina s špecerijskim in mami fakturnim blagom ter z deželnimi pridelki.
Izbriše se javni družabnik Jurij Vrečer, trgovski sotrudnik v Celju.
Odslej se glasi firma: Adam Kincl, trgovec v Sv. Juriju ob juž. žel.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 26. oktobra 1932.
Firm. 346/32. — Rg. A 11 216/5.
Konkurzni razglasi
S 37/32—2.	3471
1374. Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini tt. Mana< d. z o. z. tvornice kanditov v Ljubljani, registrovane pod firmo >Ma-na« tovarna kanditov in mlenje dišav in soli, družba z o. z.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: Stojkovič Gojko, pis. ravnatelj v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 12. novembra 1932. ob 9. uri.
Oglasit veni rok do 4. decembra 1932. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 10. decembra 193tJ. ob 9. uri v sobi št. 140.	’
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. novembra 1932. jJ? 1
S 16/32—55.	”	3459
1375.
Oklic.
V konkurzni stvari Orla Huberta, trgovca v Šoštanju, se bo dne 21. decembra 1932. ob 10. uri na sodišču v Šoštanju
prodala na javni dražbi nepremičnina prezadolženca, vi. št. 74, d. o. Šoštanj, ki obst^-i iz v^-lik« t-n,.,,...!./, obenem stanovanjske hiše na Kralja Petra trgu
s prostornimi skladišči, popolno trgovsko opravo ter dvema vrtnima parcelama, eno na dvorišču, drugo v neposredni bližini hiše.
Cenilua vrednost Din 655.070-—
Vadi j Din 65.507-—.
Najnižji ponudek Din 350.000-—.
Plačilo po sporazumu z vknjiženimi upniki.
Informacije dajeta podpisano sedišče ali konkurzni upravnik advokat dr. Ter-čič v Šoštanju.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. I., dne 3. novembra 1932.
*
3458
S 17/32—187.
1376.
Določitev posebnega ugotovitvenega naroka.
Prezadolženka »Sana«, tvornica čokolade v Hočah.
Za preizkušanje naknadno prija' .jenih terjatev se določa posebni ugotovitveni narok na
17. novembra 1932. ob J. uri, soba št. 84. podpisanega sodišča.
OkrcI » r„ Iče v Mariboru, . III., dne 29. oktobra 1932.
•I;
Sa 26/32.	3467
1377.
Konec poravnave.
Sklep opr. št. Sa 26 32-56, s katerim je bila od sodišča potrjena poravnava dolžnice tvrdke Stegu in drug, kooian-ditne družbe za strojno in električno in-dutrijjo Vič—Glince, registrovane ped firmo Stegu in drug, kcmanditna družba za strojno in električno industrijo Vič— Glince, je pravomočen.
Poravnalno postopanje se izreka za končano.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. oktobra 1932.
Sa 79/32—72.	3451
1378.
Potrditev poravnave.
Med dolžnico Hcbacher Ano, modist-ko in tTgovko v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 11, in njenimi upniki pri poravnalnem naroku dne 21. oktobra 1932. pred okrožnim sodiščem v Mariboru sklenjena prisilna poravnava se potrja. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 27. oktobra 1932.
Razglasi raznih uradov in oblast e v
Pelin. No. 1731/3.	S395a—2—2
Razglas
o drugi pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo železobetonskega mostu čez Višnjico v km 590.840 drž. ceste št. 2 pri Višnji gori.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani razpisuje po nalogu kra-
ljevske banske uprave V. No 5328/6 z dne 20. oktobra 1932. drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. novembra 1932. ob
11.	uri
v prostorih tehničnega razdelka v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica.
Vse natančnejše podatke glej prilogo »Službenega lista« št. 86 z dne 29. oktobra 1932.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani,
dne 25. oktobra 1932.
*
Stev. 5943.	3443—3—2
Razpis nabavke.
Za nabavo potrebščin v razdobju od 1. januarja 1933. do 31. marca 1933. se razpisujejo ustne licitacije, ki se bodo vršile po določilih čl. 82 do 105 zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njegovo izvrševanje
I.	dne 5. decembra 1932. za goveje meso in kruh,
II.	dne 6. decembra 1932. za moko in mlevske izdelke ter mleko in mlečne izdelke,
III. dne 7. decembra 1932. za špecerijo in hišne potrebščine,
IV. dne 9. decembra 1932. zdravila, ob-vezila in lekarniške potrebščino,
vsakikrat ob 11. uri, in sicer za potrebščine pod I.—TTI. v pisarni upravnika in za one pod IV. pa v prostorih lekarne.
Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice.
Obča državna bolnica v Ljubljani, dne 27. oktobra 1932.
*
Štev. 5845/32.	3444—3—2
Razpis nabavke.
Ofertna licitacija za nabavo zdravil, obvezil, zdravniškega pribora in lekar. niških potrebščin, objavljena v »Službenih novinah« št. 175 z dne 2. avgusta
1932.	in izvršena dne 2. septembra 1932., se na odlok ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje 0. br. 18139 z one 18. oktobra 1932. vnovič razpisuje ter se bo vršila dne 18. novembra 1932. v prostorih lekarne obče državne bolnice.
Razpis nabavke velja za čas od 18. novembra do 31. decembra 1932.
Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice.
Obča državna bolnica v Ljubljani, dne 27. oktobra 1932.
No. 3140/6.
*
*
3460
Razglas.
Ribolov zakupnega ribarskega okraja štev. 99. Kočevje (k Luža od tako zvanega Botung do usahnitve pri Črnem potoku) se bo oddal na javni dražbi v zakup pri podpisanem oblastvu v Kočevju za dobo devetih let in 11 mesecev, to je od 1. de-
cembra 1932 do 1. novembra 1942. leta.
v petek
dne 18. novembra 1932, ob 11. uri dop.
Dražbeni pogoji so na vpogled Prj podpisanem oblastvu med uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Kočevju,
dne 31. oktobra 1932.
*
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.	3474
Stanje 31. oktobra 1932.
Aktiva.	DLnarjev
Metalna	...
podloga . 2.022,567.552-22 (+ 3.303.689'») Devize, kini-	„
so v podlogi 87,979.002-58 (+	559.028-93)
Kovani no-	,
vec v niklju 83,975.741-- (— 1,784.341-60) Posojila . . 2.545,988.314-24 (-11,697.250-69) Vrednostni
papirji . .	12,872.520"—
Prejšnji pred-	,.
ujmi državi 1.810,618.699-92 (+	200.636 0»)
Začasni predujmi gl. drž.
blagajni . 600,000.000-—
Vrednosti re-
/.ervn. fonda 53,861.017-89 Vrednosti ostalih fondov ...	2,631.552-76
Nepremični-	„	—
ne ... .	157,166.044-14(4-	100.446-83)
Razna aktiva 139.503.815-92 (+15.257.294-49)
7.517,146.260-67
180,000.000-—
Dinarjev
62,526.799-35
3,966.933-59
Pasiva
Kapital	.	.
Rezervni fond .	.	.
Ostali fondi
Novčanice v	,
obtoku . . 4.759,351.235-—(4- 72,096.955'") Obveze na	...
pokaz	.	.	851,648.204-46 (—	54.292.971-6»’
Obveze z ro-	,
kom .	.	.	1.471,052.374-25(-	16,045.550-"’
Razna pasiva 188,600.714-02 (4- 4,181.021*1»)
7.517.146.260-67
Obtok in obveze .	.	.	5.610,999.439-46
Celotno kritje . . . 36"040/0 Kritje v zlatu . . . 81"42°/0
Obrestna mera:	.
00 eskomptu
00 lom bardu	......
Razne obiave
’	3473
Oklic javnih dražb.
V javnem skladišču tvrdke »Javo* skladišta« družba z o. z. v Ljubija«’’ Tyrševa c. (preje Dunajska cesta) št-se vršijo 8. novembra t. 1. jav c draibe»
in sicer:
ob 14. uri: dražba rabljenega >ohištv' in rabljenih predmetov hišnega gosp0"
d! .. ob 15. uri pa dražba knjig, revij.
skovin in rabljene trgovske <vr>rave.
Ljubljana, dne 4. novembra 1933.
Sklndiščna uprava.
Izdaja kraljevska bansks uprava Dravske banovine Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga; Tiskarna Merku: v Ljubljani j njen predstavnik: 0. Michllek v Ljubljani