LETO VIII.
ŠTEVILKA 68
OKTOBER 1980
Prva seja nove skupščine KS Vrhnika
Nova skupščina krajevne skupnosti, v kateri je 14 delegatov iz posameznih naselij — iz vsakega naselja po 2 delegata, 11 delegatov iz "ganizadj združenega dela s področja krajevne skupnosti, 7 delega-<ov družbenopolitičnih organizacij, 3 delegati društev ter delegat garnizona Ivan Cankar, se je sestala 18. septembra. Za predsednika jjpupščine so izvolili Tomaža Groma, za podpredsednika pa Alojza
artla.
Na tej prvi seji skupščine so izvolili še 11-članski svet krajevne skupnosti, ki se je 25. septembra že sestal. Za predsednika so izvolili ^ana Oblaka, za njegovega namestnika pa je bil izvoljen Stane Gerdi-"a. Člani sveta pa so še: Metod Zrnec, Anton Sluga, Krsto Aleksič, ^avko Česen, Stanko Avsenk, Adolf Kobal, Andrej Mattias, Vinko ^unstelj in Franc Korenč. Na seji so se dogovorili za izdelavo progama dela sveta in za izdelavo srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985, ki bo zasnovan na realnih možnostih, upoštevati pa bo Potrebno prioritetni vrstni red najnujnejših del.
Vodilo njihovega dela je novi statut krajevne skupnosti, ki so ga ?Prejeli na zborih občanov in bo objavljen v eni naslednjih prilog Natapa časopisa, tako da bodo z njim seznanjeni vsi krajani, t -Trotovih so, da je za normalno delo v krajevni skupnosti nujno po-"abno zaposliti tajnika, ker drugače ne bo mogoče operativnega dela •jPjavljati povsem brez težav, zato so se odločili za razpis prosti h del in "•JOfl tajnika KS.
Da bodo zastavljeni dlji in naloge uresničene, bo potrebno nedvo-aJ*° Rrec8J naporov. Skupščina in svet KS pa jim bosta kos le, če bo aktivnih še več krajanov. V družbenopolitičnih organizadjah se zavedajo, daje ena osnovnih nalog tako družbenopolitičnih organizacij kot Krajevne samouprave aktiviranje vseh delegacij in komisij, ki že od fe-oruarja letos niso aktivne. Prosijo vse delegate in člane komisij, da se aajredno udeležujejo in prispevajo svoj delež k ponovni oživitvi dela in j°arnoupravnih odnosov v krajevni skupnosti. Zavedajo se, da morajo ar v najkrajšem času tudi kadrovsko dopolniti organe krajevne sa-"^ouprave. Pri tem pa se mora še boli spremeniti odnos do družbeno-PjlBčnega dela v krajevni skupnosti, uveljaviti v tem delu več strpno-^. kajti le tako bosta skupščina in svet KS kos reševanju vseh problemov pri vodenju krajevne skupnosti.
^avedajo se, da je ravno oživitev samoupravnih odnosov za še r^JŠo samoupravno organiziranost predpogoj za prostorsko preoblikovanje krajevne skupnosti, ki bo, kot predvidevajo, izvedena prihod-nl° jesen.
V Bevkah obnavljajo javno razsvetljavo
V Bevkah so se lotili adaptacije javne razsvetljave, ki jih bo stala samo okrog 50 st. milijonov. To pa je le vrednost materiala, medtem ko prostovoljno delo krajanov ni všteto. Večino sredstev je zagotovila krajevna skupnost, vsako gospodinjstvo pa je k temu primaknilo še po 100 starih tisočakov. Računajo pa, da bodo nekaj sredstev dobili tudi od temeljne enote za stavbna zemljišča.
V tej akciji se kaže velika pripravljenost krajanov za sodelovanje pri vseh delih in ocenjujejo, da bodo tako »zaslužili« okrog 40 st. milijonov, s tem pa rešili problem razsvetljave v celi krajevni skupnosti.
Polaganje kabla za Javno razsvetljavo v Bevkah
povezava z našimi rojaki na Švedskem
irij^^njega slovenskega kultur-CJfstivala, ki ga vsako leto na đ8i*^erri organizirajo Slovenska e(i a™3ln Je bi'o 'etos 13. septembra ru- z rtSf<roni na JU9U Švedske, sta Jjtl oelegacijo Slovenije udeležila 'P k* Jedsednik občinske konfe-°°h,niw 7DL Janez Pečar in pred-id"hB i 2vezj kulturnih organizacij Jfjurjevčič. V tej delegadji so bili s«6jo s,ovenskih oboi". ki ža <esLP?c,Disane listi ne o prijateljstvu ^ valovanju s slovenskimi društvi
pv
na Švedskem. Vrhničani sicer te listine še nimamo podpisane, vendar so že nekaj let vzpostavljeni tesni medsebojni stiki s slovenskim društvom v Stockholmu. To se odraža predvsem v organiziranju letovanja ' otrok naših rojakov v Valovinah pri Puli.
V Landskroni so našo delegacijo sprejeli predstavniki slovenskega društva Lipa in jih seznanili z razmerami na Švedskem, posebej pa še s položajem Slovencev in Jugoslova-
nov. Na Švedskem namreč deluje 128 jugoslovanskih društev, od tega je 10 slovenskih. Ta društva združujejo okrog 700 do 800 slovenskih družin, oziroma imajo okrog 2400 članov. Slovenska društva so povezana v Slovenski interesni skupnosti, ki se je pred kratkim preimenovala v Koordinacijski odbor slovenskih društev, ki mu predseduje Jože Kramaršič. Ta pa se združuje v Zvezo jugoslovanskih društev, ki jo vodi naš rojak Lojze Hribar.
Jeseni še veliko dela
Letošnjo jesen, kot so nam povedali na Samou-Pjavni komunalni interesni skupnosti, bo še veliko i la P" ureJar|iu komunalne i nf rastrukture. Do konca e,a bo zaključena investicija urejanja vodovodnega *ajetja in omrežja Stari mlin in povezava z obstoje-omrežjem, ki bo stala okrog 390 st. milijonov.
Na Borovniškem vršaju pa bo Geološki zavod na-™ljeval z raziskavami.
Največ dela pa bo še s cestami. Cesta v Za piano, Nar Komunalno podjetje Vrhnika že izvaja zemelj-]*a dela, bo predvidoma asfaltirana do konca okto-in bo stala 450 st milijonov dinarjev. Že letošnjo
jesen pa bo verjetno asfalti rana t udi cesta skozi Breg in Pako. Kilometer ceste bo veljal 170 st. milijonov. Tudi v Ligojni se pripravljajo, da bodo asfaltirali staro cesto skozi vas z delom odcepa od Ogrina in z delom odcepa do Lenarta. Vrednost asfaltiranja je 200 st. milijonov dinarjev, medtem ko bo celotna investicija s tem, da je urejen »klanec« in cesta do Sinje gorice in nova cesta v vasi, stala okrog 710 st. milijonov dinarjev.
Območna vodna skupnost pa bo sanirala vdor ob Ljubljanici, kjer je precej poškodovana tudi cesta od^ Sinje gorice do Vrhnike pri smetišču. Za to sanacijo so namenili 120 starih milijonov dinarjev.
to v Zapiano ureja Komunalno podjetja z Vrhnike
Na letošnjem kulturnem festivalu
— udeležilo se ga je 600 Slovencev
— so bili predstavniki vseh društev in so ob tej priliki imeli tudi letni občni zbor, kjer so temeljiteje spregovorili o položaju naših delavcev in o težavah društev ter se z našimi predstavniki dogovorili o obliki pomoči iz domovine.
Nate pa sta bila predstavnika naše občine na uradnem sestanku z delegati Slovenskega društva iz Stock-holma. Dogovorili so se o nadaljnjem sodelovanju ter o oblikah pomoči. Rabijo predvsem slovenske knjige, literaturo za razvijanje kulturne dejavnosti, nadaljevanje letovanja njihovih otrok v šoli v naravi skupaj z našimi osnovnošolci. Govorili so tudi o pomoči pri organiziranju in vodenju posameznih kulturnih dejavnosti. Ob tej priliki sta jim izročila tudi portret Josipa Broza Tita, ki gaje po portretu B. Jakca z II. zasedanja AVNOJ izdelal na lesu Tone Jurjevčič. Stock-holmčane sta povabila na obisk na Vrhniko in takrat bi podpisali tudi listino o sodelovanju — to bo v času letnih dopustov naših zdomcev.
O tem je razpravljalo tudi že predsedstvo Občinske konference SZDL in po poročilu predsednika sprejelo stališče, da je bil to šele prvi uradni stik, ki se naj nadaljuje s podpisom listine o trajnejšem sodelovanju. Listina naj se predvidoma podpiše na Vrhniki v času prihodnjih dopustov naših zdomcev v domovini. Ko pa bodo izdelani zaključki sestanka ter na osnovi izhodišč nadaljnjega sodelovanja, bo svet za mednarodne odnose pri OK SZDL izdelal akcijski program, ki bi bil osnova nadaljnjega trajnejšega sodelovanja.
'S/i
I
Premalo denarja za toliko želja
Med najpomembnejše aktivnosti zadnjega meseca mirne duše lahko štejemo razprave in usklajevanja planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. O vseh planskih dokumentih od občinskega, planov samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela razpravljajo občani in delovni ljudje v skoraj vseh sredinah in nivojih. Tako nekako lahko strnemo ugotovitev zadnje seje predsedstva občinske konference SZDL o poteku planskih aktivnosti, vendar te razprave niso rodile pravih sadov.
Socialistična zveza je v krajevnih skupnostih organizirala razprave, ki so se jih udeležili tudi predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti. Občinska konferenca SZDL je z vprašalnikom, ki ga je poslala vsem osnovnim sredinam ugotovila, da so v zadnjem času o planskih dokumentih razpravljali vsi izvršni odbori krajevnih konferenc SZDL, delegacije, društva, družbenopolitične organizacije in sveti krajevnih skupnosti. Kljub temu, da razprave potekajo in je o teh dokumentih razpravljalo že veliko ljudi, te razprave v vsebinskem smislu še vedno niso dovolj poglobljene. Praktično ne prihaja do usklajevanj. Stanje se ni veliko spremenilo. Nismo se uspeli uskladiti, čeprav so bili storjeni določeni poskusi po usklajevanju že v fazi osnutkov. Tu mislimo na plane samoupravnih interesnih skupnosti. Prisotni so lokalizmi in praktično v nobeni krajevni skupnosti ne odstopajo od planiranega. To pa pomeni, da smo še vedno nekje pri elementih za sklepanje samoupravnih sporazumov in ne že blizu usklajenih dokumentov. Do tega pa bi moralo priti na skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. In če gledamo realno, bodo potem kljub množičnim razpravam ozki krogi ljudi —seveda strokovno dobro podkovani — iz posameznih krajevnih skupnosti ali področij dejavnosti vplivali na dokončne odločitve. .
Ko so pred kratkim delovne skupine sindikata, zveze komunistov, občinske skupščine in izvršnega sveta obiskovale tiste, to je delovne organizacije, ki zagotavljajo sredstva za realizacijo programov družbenih dejavnosti so jim povedali, da so prisiljeni vztrajati že na večkrat poudarjenih stališčih, da obremenitev gospodarstva ne sme naraščali. Ostati mora vsaj na dosedanji stopnji, če se že ne bo zmanjšala. Sicer pa so ugotovili, da razprave o planskih dokumentih potekajo predvsem v ozkih strokovnih krogih. Ko govore o planiranju v lastni organizaciji se delavci še kar vključujejo v razpravo, saj problematiko poznajo, z njo žive. Ko pa mora steči razprava o družbenih potrebah v občini in kako planirati sredstva zanje često utihnejo tudi strokovni delavci. Nasploh pa delavci z razumevanjem sprejemajo nujnost stabilizacijskih prizadevanj in zahtevajo informacije kako poteka stabilizacijsko obnašanje tudi zunaj materialne proizvodnje. Res je, povsod in na vsakem koraku se moramo obnašati stabilizacijsko. Ravno zato bi se resnično morali tudi opredeliti kaj resnično potrebujemo in katera investicija še lahko počaka nekaj let.
Tu pa se pojavi nekaj zanimivega. Delavec v združenem delu se istočasno pojavlja kot isti, ki daje sredstva za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb in se v delovni organizaciji bori za čim manjšo prispevno stopnjo, po drugi strani pa je občan in krajan neke krajevne skupnosti, ki hoče imeti vrtec, šolo, cesto, igrišče, dobropitno vodo itd. Kje pa za vse te želje dobili sredstva?Torej, vedeti moramo, če ne bomo dali toliko in toliko sredstev ne bodo tisti programi želja realizirani.
Vsekakor pa bi lahko srednjeročne programe lažje uskladili in tudi odstopali od želja, če bi na osnovi neke ocene vedeli koliko sredstev bomo lahko sploh zbrali. Po tisti logiki: toliko imam in s tem lahko toliko in toliko naredim.
Resda je do teh številk nekoliko težko priti ob ugotovitvi, da akumulativna sposobnost gospodarstva v zadnjem času pada. Dogovoriti pa bi se morali o strukturi financiranja dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti in posamezne postavke finančno ovrednotiti.
Še je čas, oziroma v fazi nadaljnjih usklajevanj bomo morali priti do tistega rezultata kot da bi začeli planirati od finančnih zmožnosti, ne pa od potreb kot smo planirali sedaj. Najbrž bi bili problemi okrog usklajevanj rešeni, ali do teh problemov sploh ne bi prišlo, če bi na občinski ravni imeli izdelan dolgoročni plan razvoja, ki bi moral temeljiti na strokovnih analizah. Tak program že imamo na področju osnovnega šolstva, kjer sedaj ni nobenih odprtih dilem. Najdlje od takega programa pa smo na področju komunalne dejavnosti in ravno tu se mnenja zato tudi najbolj krešejo in gre še vedno za neka pogajanja kjer vlada zakon močnejšega. Zato bi veljalo vztrajali, da se v planskih dokumentih še bolj opredeli potreba po izdelavi teh dologoročnih načrtov razvoja že v tem planskem obdobju.
Pri pripravi planskih dokumentov vse nas čaka še precej dela. O odprtih vprašanjih v zvezi s planskimi dokumenti in ob tem vprašanjih stabilizacije pa bodo še oktobra temeljito spregovorili na konferenci tudi komunisti in občinski sindikalni svet.
Financiranje krajevnih skupnosti
Ravno sedaj tečejo v krajevnih sku pnostih, družbenopolitičnih skupnostih, pa tudi v družbenopolitičnih organizacijah živahne razprave o tem kako s srednjeročnimi plani KS opredeliti financiranje potreb krajanov, glede na plansko opredeljene naloge.
Ob tem pa ni mogoče mimo dejstva, da potrebe krajanov — delavcev v TOZD, še vedno ne najdejo pravega mesta v planih TOZD, saj se še vedno čuti razkorak med interesi, ki jih delavci izražajo v
TOZD ter potrebami delovnih ljudi v njihovem življenjskem in bivalnem okolju. Iz sedanjih razprav je razvidno, da bo po vsej verjetnosti v prihodnjem letu ostal sistem financiranja KS nespremenjen. To je takoimenovana »glavarina« — 30 tisoč dinarjev na delavca. Za naslednja štiri leta prihodnjega srednjeročnega obdobja pa je v obravnavi nov sporazum o financiranju KS, ki naj bi zagotovil večjo materialno osnovo za delo posameznih krajevnih skupnosti.
Nova organizacija občinskih upravnih organov
Vsi trije zbori občinske skupščine so na sejah 30. septembra in 1. oktobra razpravljali o novi organizaciji občinskih upravnih organov. Osnutek odloka, ki je že dalj časa v javni razpravi je pripravljen na podlagi določil obeh zakonov o državni upravi — republiškega in zveznega, ki določata enotne temelje sistema državne uprave, ki se nanašajo na položaj, vlogo ter temeljne pravice, dolžnosti in odgovornosti kolegijskih izvršilnih organov — to je izvršnih svetov in upravnih organov, z obema zakonoma se urejajo temeljne pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovnih skupnosti upravnih organov kot tudi temelji njihovega družbenoekonomskega položaja. Upravni organi se ustanovijo tako, da jim je omogočeno popolno, učinkovito in smotrno opravljanje upravnih zadev iz okvira pravic in dolžnosti občine kot družbenopolitične skupnosti, učinkovito uresničevanje pravic in na zakonu temelječih interesov ter zadovoljevanja potreb in izpolnjevanje obveznost delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Upravni organi imajo naslednje osnovne naloge:
— izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakone, predpise in druge splošne akte skupščine in izvršnega sveta, ter načelna stališča in smernice izvršnega sveta
— izdajajo izvršilne predpise za katere so pooblaščeni
— odgovarjajo za stanje na področjih za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje in razvoj na svojem področju seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju in pojavih ter dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij ter predlagajo ukrepe oz. ukrepajo v mejah svojih pooblastil
— odločajo o upravnih stvareh
— opravljajo upravno nadzorstvo
— pripravljajo predpise in druge splošne akte ter opravljajo tudi druga strokovna dela za skupščino in izvršni svet.
Upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih pooblastil, ki jih imajo po ustavi in zakonih, ravnati pa se morajo tudi po smernicah občinske skupščine in izvršnega sveta.
Temeljna organizacija občinskih upravnih organov njihove pravice, dolžnosti in pooblastila se določijo s statutom občine. Z odlokom, s katerim se na podlagi statuta ustanovijo upravni organi, pa se poleg organizacije Upravnih organov določi še način uresničevanja odgovornosti funkcionarjev, vprašanje v zvezi z njihovimi nazivi, izločitvijo uradne osebe itd.
Upravni organi se ustanovijo za več med seboj povezanih področij na katerih je mogoče smotrno organizirati opravljanje upravnih nalog zaradi sorodnosti oz. narave ter načina delovanja upravnih organov. Zakon dopušča možnost, da se lahko v manjših občinah kjer zaradi obsega nalog ni pogojev za oblikovanje samostojnih upravnih organov za posamezna področja ustanovi enoten občinski sekretariat. Ne morejo pa biti v ta sekretariat povezana področja, za katera se po posebnih zakonih ustanovi samostojen
upravni organ. Takšna področja so; ljudska obramba, notranje zadeve, geodetske zadeve in davčne zadeve. To pomeni da je za ta štiri področja potrebno imeti tako kot doslej štiri samostojne upravne organe. Vsa ostala upravna področja, ki so po svoji vsebini zelo obširna pa sta že doslej pokrivala le dva upravna organa in tudi v bodoče ne bi bilo racionalno ustanavljati večjega števila upravnih organov.
Ena od novosti, ki jih prinašata nova zakona o državni upravi, je tudi možnost oblikovanja kolegijskih upravnih organov na področjih, kjer je potrebno zagotoviti povezano in usklajeno opravljanje upravnih zadev ter zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
V dosedanjih razpravah o novi organizaciji občinskih upravnih organov je bilo poudarjeno da mora le-ta prispevati k bolj racionalnemu opravljanju vlog upravnega organa in zagotavljati hitrejše in učinkovitejše zadovoljevanje potreb in občanov.
Kot je bilo že omenjeno v upravnih organih kot so oddelek za ljudsko obrambo, za notranje zadeve, geodetska uprava in davčna uprava ne bo prišlo do bistvenih organizacijskih sprememb. Z notranjo razporeditvijo nalog pa bo tako kot v vseh upravnih organih potrebno zagotoviti čimbolj učinkovito opravljanje vseh nalog, poenostavitev postopkov in čimhitrejše in učinkovitejše zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov.
Pri vprašanju kako organizirati sedanji oddelek za gospodarstvo je bil izvršni svet mnenja, da ne bi bilo racionalno ustanavljati večjega števila manjših upravnih organov, pač pa naj bi se le-ta oblikoval kot enoten komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje v okviru katerega pa naj bi kot notranji organizacijski enoti delovali dve službi, in sicer služba za planiranje in služba za urejanje prostora, z dvema vodjema, ki bi neposredno sodelovala s predsednikom komiteja.
K osnutku sestave komiteja so imeli delegati zbora krajevnih skupnosti vrsto pripomb. Menili so da bi bil 7-članski komite premajhen in da naj bi število članov povečali vsaj na g. V sestavo komiteja naj bi vključili tudi enega ali več predstavnikov skupnosti krajevnih skupnosti, ko jo bomo oblikovali oz. predstavnikov posameznih K S, ki pa bi seveda morali zastopati interese vseh KS. V komiteju bi morali sodelovati tudi predstavniki OZD vendar ne tistih, ki so opredeljene kot nosilci razvoja v občini. Tudi s predlogom, da bi IS na predlog predsednika komiteja lahko imenoval dva člana iz vrst javnih delavcev se delegati niso povsem strinjali in predlagajo raje več predstavnikov OZD in KS. Javna razprava o osnutku odloka in sklepa o sestavi komiteja je bila podaljšana do 15. oktobra. V tem času je potrebno ponovno proučiti predlog sestave komiteja in bolj točno opredeliti sistem delegairanja posameznih predstavnikov v komite.
M. JEREB
Programska konferenca | OK ZSMS Vrhnika §
Koncem septembra je OK ZSMS Vrhnika pripravila progi** m konferenco, na kateri so mladi analizirali, v kolikšni meri * »L uspešni pri izvajanju programov v obdobju april — september^ jp razpravljali so o težiščnih nalogah in operativnem programu?), dobje september 1980 — april 1981, dogovarjali so se o svoji^ gah v akciji NNNP1980-81, izvedli nadomestne volitve v predsn OK ZSMS in se pogovarjali o namenu in organizaciji mladin*9 tjčne šole, ki jo OK ZSMS Vrhnika organizira v mesecu oktet*" povab Ijenih gostov sta se programske seje udeležila in v njej s s diskusijami sodelovala sekretar OK ZKS Vrhnika tovariš Jože F in tovarišica Ivana Robida z medobčinskega sveta ZSMS ljubi regije.
Otvoritvi in izvolitvi delovnih organov konference je sledilo P<*jVsa| o delu OK ZSMS v obdobju april — september 1980. UgotovMnju , bilo, da je delo dobro potekalo, saj je bil uspešno pripravljen sf>[ zvezne in lokalne štafete mladosti, dobro je bil organiziran kviz * in kmetijstvo«, med pomembnejše akcije pa lahko prištevaj sprejem pionirjev v mladinske vrste in seminar za vodstva 00*L ki pa je bil zaradi skromne udeležbe nekoliko okrnjen. Na drug" je nekoliko manj uspešno potekala mladinska športna cW. imeli pa smo žal tudi nepopolno delovno brigado Ivan Car*?! zvezni MDA v Posočju, štela je skupaj 34 mladincev in mladi** se tiče dejavnosti OK ZSMS v političnem sistemu občine, veli* sati, da kakšnih pomembnih vsebinskih doprinosov v tem <Pj mladi niso dali.
Za obdobje september 80 — april 81 so mladi izdelali doHl grame, seveda pa morajo takoj poprijeti za delo, ako jih ho#r uspešno realizirati. Na programe ni bilo nobenih pripomb, žajl pravnih diskusij, čeprav so si mladinski organizaciji nekatejj precej visoko zastavili, toda s pridnim in odgovornim delom vS* posameznika se da vse doseči. ?< Izvedene so bile tudi nadomestne volitve v predsedstvu OK«j Dosedanji profesionalni sekretar OK ZSMS Vrhnika, tovariš PJ Ivo, je bil razrešen te funkdje, na njegovo mesto pa je bila pre<^ tovarišica Bojana Peric. Predlog je bil enoglasno sprejet, ob i# tvi, da Bojana Pericže dlje časa aktivno deluje v mladinski org^ ji, da je že nekaj let članica predsedstva OK ZSMS Vrhnika i" mantka na FSPN — smer sociologija.
Nadalje je delo v predsedstvu nastopila tudi tovarišica Mani vec, ki bo predsednica komisije za kulturo, ker dosedanja P" niča odhaja z Vrhnike, potem Janko Vidmar, ki bo vodil centef veščanje in propagando, ker je dosedanja predsednica zapr°; zamenjavo iz osebnih razlogov, Borut Fefer, ki bo vodil korrtj šport, ker je bil dosedanji predsednik docela neaktiven, med" dosedanji sekretar OK ZSMS še naprej ostane član predseds^ bo ukvarjal s komisijo mladih delavcev, ker je dosedanji sekr( komisije, tovariš Kos prosil za zamenjavo. Predsednica kom" vzgojo in izobraževanje pa bo odslej Alenka Mele.
17., 18., in 19. oktobra organizira OK ZSMS Vrhnika mladinsko)' m šolo, ki je za mladega človeka vsekakor velikega pomena. Še poseM nimiva, ker bo potekala v zelo sproščeni obliki, na njej ne bo dolgov( suhoparnih tem, marveč se bodo mladi po predavateljevem uvodni vključili v diskusijo, ob tem pa bo mogoče razvozljati marsikateri pr°t spremlja mlade pri njihovem delu. Na mladinski politični šoli so zag" predavatelji iz naše občine, tako da se bodo mladi lahko oprli tudi na C teri konkreten problem in če bo mogoče, ga bodo seveda naši družb4 lični delavci pojasnili, medtem ko bo prvi dan šde mladim spregovC sednik RK ZSM Slovenije tovariš Boris Bavdek.
FRANCI
U 16. ■
mi,
G
Sov,
Paci tov Pom O febri 194' S<
gadjah. Prav tako lahko rečem,- da je bilo v zadnjem letu v po« 3ozc meznih sredinah odstranjena vrsta ovir, ki so preprečevale aK< UsP« sko enotnost subjektivnih sil, uveljavljanje samoupravnih odnos1 o in učinkovito reševanje tekočih razvojnih nalog. Na nekaterih P Po^ dročjih, kot na primer na področju komunalnega gospodarstva, I javk so takšni problemi še vedno prisotni in jih bo potrebno v skd ge, 2 družbeni in politični akdji kar najhitreje in učinkovito odprav1 ^ Naloge na področju gospodarskega in socialnega razvoja! ^6ni bomo mogli uspešno uresničevati, če ne bomo vzporedno r azvif ;Kr°t tudi političnega sistema sidalistične demokradje in med seboj'- ase lovito povezovali združenega dela, SIS KS in DPO. Mislim,1 imata pri tem izredno odgovornost v svoji povezovalni vlogi P'' izvršni svet in predsedstvo OK SZDL, ki povezuje v enotno ff<r vse subjektivne sile in družbene dejavnike. Pri tem pa ne gre • sodelovanje v smislu podaljšane roke, temveč za enotnost dr^ bene in politične akcije. Se posebej se mi zdi pomembno, da bo v prihodnje potreb
V izvršnem svetu niso bila pokrita vsa področja — kadrovsko, davčna politika in drobno gospodarstvo, SIS, materialne proizvodnje, ljudska obramba in še nekaj drugih, več članov dosedanjega IS je sprejelo druge odgovorne funkcije oziroma odšli so na drugo delovno mesto izven občine in sedanja sestava je slonela predvsem na volonterski osnovi. Te potrebe so narekovale, da so delegati na sejah občinske skupščine v začetku oktobra imenovali nekaj novih članov tako, da se je z dosedanjih 10 članov povečalo število na 13. Izmed članov izvršnega sveta so imenovali tudi načelnika oddelka za ljudsko obrambo in davčno upravo, ki sta za to področje v izvršnem svetu tudi odgovorna. To sta Jože Lacko in Silvo Modrijan.
Kadrovske popolnitve pa so narekovale tudi nekatere nove zahtevne naloge. Dve bistveni sta gotovo priprava planskih dokumentov za prihodnje srednjeročno obdobje in izvajanje ukrepov ekonomske stabilizadje v zaostrenih pogojih gospodarjenja.
Tako je Sku pščina občine na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru razrešila dolžnosti člana IS: Mladena Sumino, zaradi profesionalnega opravljanja dolžnosti sekretarja Občinske konference SZDL Vrhnika, Marijo Iskrenovič, zaradi prevzema dolžnosti predsednika Občinske konference ZK Vrhnika, Milana Palatinusa, zaradi odhoda na drugo delovno dolžnost izven občine Vrhnika, in Pavleta Mraka.
Z razširitvijo je uvedena tudi funkcija podpredsednika, ki še naprej opravlja tudi dolžnosti načelnika oddelka za gospodarstvo. Imenovan je bil Ilija Stanko, odgovoren za področje gospodarske politike in razvoja, cen, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva in zemljiške politike.
Novi člani pa so postali še: Janez Jereb, Dušan Plestenjak, Ra-doslav Grom, Janko Pribošič, Jože Lacko, Silvo Modrijan in Jože Kostanjevec.
V ponedeljek, 6. oktobra pa so novoizvoljeni člani izvršnega sveta pred predsednikom občinske skupščine podali slovesno izjavo. Ob tej priliki jim je čestital sekretar komiteja OK ZKS Jože Perpar in spregovoril nekaj besed o njihovem skupnem delu, o skupnih nalogah v sedanjem trenutku ter še posebej o nekaterih vprašanjih, ki jim vsi skupaj posvečajo premalo pozornosti in poudaril:
»Najbrž ni nobenega dvoma, da je v sedanjem trenutku naša najpomembnejša naloga: stabilizacija gospodarstva in celotne naše družbe, ki mora prežeti tudi vse naše načrte za prihodnje srednjeročno obdobje, hkrati pa vsakega izmed nas in vse skupaj pri našem vsakodnevnem ravnanju in načinu življenja. V tem trenutku pa tudi ni nobenega dvoma, da bomo to nalogao uresničili le ob popolni politični in akdjski enotnosti zveze komunistov in drugih subjektivnih sil ter ob popolnem uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v gospodarjenju in delitvi dohodka ter ob sodelovanju vseh delovnih ljudi in občanov neposredno in preko delegatov in delegadj v najrazličnejših institudjah našega političnega sistema.
V sklopu teh nalog je vloga izvršnega sveta še posebej izpostavljena, saj mora tekoče spremljati, obvladovati in usmerjati vse tokove samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, pa tudi ukrepati, da bi se zagotovilo uresničevanje sprejete politike. Pri
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
tem pa se sooča z neštetimi problemi in ovirami, ki izhajajo iz štirih razvojnih problemov celotne naše družbe ali pa iz nasprotij med željami oziroma potrebami in dejanskimi možnostmi v okviru občine oziroma posameznih sredin. Zato je izpostavljen nevarnostim praktidzma in pragmatizma, to je trenutnim potrebam in koristim, kar lahko ogroža dolgoročno uresničevanje sprejete politike. Zato mora izvršni svet neprestano soočati probleme v tekoči ekonomski politiki s cilji, ki smo si jih zastavili z dolgoročnimi programi in srednjeročnimi načrti.
Prav ob takšnih dilemah je izredno pomembno, da se izvršni svet ne zapira vase, temveč da kot politično izvršilni organ delegatske občinske skupščine neprestano in pravočasno prihaja z ocenami, problemi, predlogi in stališči pred združeno delo, krajevne skupnosti in seveda pred družbenopolitične organizad je, da bi lahko tako vključili čimširši krog delovnih ljudi in občanov, jih tekoče seznanjali s problemi in seveda tako dosegli tudi boljše rezultate. Lahko rečem, da smo v zadnjem letu dosegli izreden napredek v odnosih med politično izvršilnimi organi družbenopolitičnih organizadj in izvršnim svetom.
Stopnja politične koordinacije v občini je dosegla raven, ki že zagotavlja učinkovitejše delo. To politično in akcijsko enotnost politično izvršilnih organov pa je potrebno še nadalje utrjevati, predvsem pa se mora v enaki meri uveljaviti tudi v temeljih samoupravnih delovnih skupnostih, v krajevnih skupnostih in v dele-
c&sti
lOV;
Sitih | Prog,
zagotoviti še večjo usklajenost delovanja skupščin SIS in obS|! i," ske skupščine, v temeljnih samoupravnih skupnostih pa usktaj^ delovanje delegadj in samoupravnih organov, da ne bi prihajal
v<>ino
istih sredin različna stališča in da bi se reševanje posamez1
NOVI ČLANI IZVRŠNEGA SVETA, KI BODO ODGOVARJALI ZA POSAMEZNA PODROČJA:
predsednik: Franc Krasovec podpredsednik:
Ulja Stanko, odgovoren za področje gospodarske politike in razvoja, cen, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva in zemljiške politike; člani:
Janez Jereb, odgovoren za področje šolstva, kulture in telesne kulture,
Dušan Plestenjak, odgovoren za področje samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje na ravni regije in republike, Radoslav Grom, odgovoren za področje urbanizma in varstva okolja,
Jože Lacko, odgovoren za področje ljudske obrambe, Janko Pribošič, odgovoren za področje kadrovske politike in zaposlovanja,
Silvo Modrijan, odgovoren za področje davčne pditjke in drobnega gospodarstva,
Jože Kostanjevec, odgovoren za področje notranjih zadev, Alojz Sajovec, odgovoren za področje komunalno stanovanjskega gospodarstva,
Bogo Zupančič, odgovoren za področje inšpekdjskih služb, Slavko Močnik, odgovoren za področje sklada za gradnjo šd, Brane Jereb, odgovoren za področje tekoče ekonomske politike
problemov bolje usmerjajo tja, kjer je samoupravno dogovorje" da se morajo reševati.
Prav tako še nismo uspeli vzpostaviti dovolj čvrste in stalne \ lovne povezave med izvršnim svetom in sveti krajevnih skupn^ Potrebno bo, da se izvršni svet češče sestaja s predsedniki svejj krajevnih skupnosti, da se pogosteje srečujejo predstavniki izvj nega sveta, izvršilnih organov SIS in krajevnih skupnosti. Seve<? ne gre za kakršnekoli formalne sestanke, marveč za to, da najrazličnejših oblikah povezovanja neprestano vzpostavljali ' djsko enotnost in tudi večjo učinkovitost prt našem delu.
Tudi odnose med izvršnim svetom ter samoupravnimi in po? vodnimi organi v združenem delu je potrebno še nadalje razvij* ne samo preko delegatov v zboru združenega dela, temveč V> preko neposrednih delovnih stikov, v obliki posvetovanj in raz? vorov.
Sodelovanje med izvršnim svetom in politično izvršilnimi org* bomo nadalje razvijali med drugim tudi tako, da se bomo n skupno sestajali in skupaj ocenjevali probleme ter se dogovatf JjPorai za skupne akdje. Posebej pomembno za to sodelovanje je sta1', ^redi povezanost posameznih odgovornih članov politično izvršilni^ Q§\e' ganov, da redno koordinirajo svoje delo in so pobudniki za sVMv ^\ razprave in dogovore. Jq^6 '
Rad bi opozoril še na eno vprašanje, ki je v našem političnem' rriačjn stemu socialistične demokracije izredno občutljivo in ki za&> %tu našo večjo pozornost. g re za naš odnos do najrazličnejših p<Pj 0t ( predlogov, vprašanj, prošenj itd. naših občanov, ki jih naslavlP s6 na najrazličnejše načine in na najrazličnejših mestih na ow lejši vorne organe v občini. Tu je brez dvoma najbolj izposta^F nov°dj Izvršni svet in skupaj z njim tudi upravni organi. Kakorkoli * satstl p dolžni smo reagirati in ustvarjati zaupanje občanov v naše del" ki^J s naša prizadevanja. • < "r°ge
Z zaupanjem pa bo rastla tudi pripravljenost za sodelovanja" ž' naših skupnih naporih in prizadevanjih.« s.
^9ota *aie2
s,am,
^Cij
Vkl &mi đr*av lavno: fripor 'Orribr
P.
*a 2o , °t >a
Ho
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«
OKTOBER 1980
NAŠ ČASOPIS
"iu SO
rezerv ni starešina mora znati postaviti šotor in v tekmova-    Rezerv ni starešine pri reševanju taktičnih nalog
Delovno so radioamaterji proslavili praznik vezistov.
pokazali, da so tega vešči.
Ob dnevu vezistov — v eni akciji združena široka aktivnost
ji p°minsko obeležje je odkril Tone Debevec
Fotografije: M. Borčič
Ob dnevu vezistov, ki so ga 26. septembra praznovale enote za zveze naše JLA, je bilo zadnjo nedeljo v septembru na Tolstem vrhu v nekdanjem taborišču OT 8 (obveščevalne točke) VII. korpusa NOV in POS srečanje preživelih partizanskih kurirjev, obveščevalcev, medvojnih aktivistov OF, rezervnih vojaških starešin, teritorialcev, radioamaterjev in mladincev mladinske pohodne enote Dolomitski odred. V tem nekdanjem taborišču OT 8 je Tone Debevec odkril spominsko obeležje, kjer je v zadnjem letu našega boja proti okupatorju delovala mala skupinica partizanskih obveščevalcev.
Že prejšnji dan, v soboto zjutraj, pa je z Vrhnike po partizanskih kurirskih poteh krenila mladinska pohodna enota Dolomitski odred in preko Pekla prišla na Pokojišče. Tam so si postavili šotore. Zakurili so kresinzadonela je partizanska pesem. Mladince pa so obiskali tudi borci in Jože Vintar, Tone Debe-vecinDragarsojim pripovedovali o živ ljenju v partizanih in borbah z okupatorjem in belogardisti na tem področju. Radi so prisluhnili njihovi pripovedi in jih povabili, da še pridejo mednje. Naslednje jutro so izvedli streljanje in se napotili skozi gozd na Tolsti vrh.
\/ nedeljo v ranih jutranjih urah pa so že bili v akciji vezisti enot teritorialne obrambe in ekipe rezervnih vojaških starešin, ki so vMatjaževki najprej streljali, natopa odšli na orientacijski pohod. Pot jih je pripeljala na Tolsti vrh, kjer so reševali še taktično nalogo in se pomeri li v postavljanju šotorov. Te ekipe pa so z določenih točk spremljali in usmerjali radiotelegrafisti enot teritorialne obrambe in z osrednjega prireditvenega prostora ob OT 8 tudi radioamaterji iz Borovnice in z Vrhnike.
' Ob pol dvanajsti h je zadonela pesem »Druže Tito mi ti se kunemo« Zbranim je spregovoril Jože Vintar- Strnad ter orisal delovanje skupine petih borcev obveščevalcev na OT8, ki je bila ustanovljena po drugem napadu na štampetov
OT 8 VII. Korpusa NOV in POS
Ustanovljena je bila po drugem napadu na štampetov most ali točneje 7-1944 _ s sedežem v gozdovih na področju Tolstega vrha — v predelu v*nodne strani Djbelega vrha — kota 758.
Gre za skupino petih borcev obveščevalcev, ki so na širšem področju sovražnih postojank Borovnica, Verd; Vrhnika, Logatec ter v sistemu okupacijskega zavarovanja železniške proge na relaciji Borovnica, štampe-Sjy most, Logatec, Klanina, opravljali naloge vojaško-obveščevalnega ►'O'hena.
jJ^T 8 je na tem področju delovala z krajšo prekinitvijo v mesecih januar, ^uar, marec 1945, vse od svoje ustanovitve do osvoboditve v maju
Sedeža taborišča OT 8, ki je bilo urejeno v dolinici pod visoko skalo kot »°*dni bivak-zemljanka, sovražniku kljub mnogim prizadevanjem ni "Spelo odkriti. "y k*
W°T 8 je delovala v tesni povezanosti s kurirsko postajo TV 17, s teda-l'riii rajonskimi in kasneje z okrajnim odborom OF Vrhnika. V organizirani ^•vezanosti z aktivisti OF na okupiranem ozemlju, preko organiziranih JJ* in ilegalnih kanalov, so borci OT 8 opravljali svoje obveščevalne nalo-se' zlasti:
m"='. 2 zbiranjem podatkov o nemških in domobranskih postojankah, na-$krKin in ielovanju sovražnika na tem področju, o njegovi obrožitvi, pre-g~P0vanju, utrdbah in moralnem stanju ter o kadrovskih razporeditvah in
"Ce~~. izvajali so nadzor nad sovražnimi premiki, akcijami ter transporti na aaii in ob železnici Ljubljana-Trst;
tfihh Z u90,av|janjem sovražnih oporišč, štabov in poveljstev, o razpore-to^ bunkerjev, minskih polj, skladišč in drugih pomembnih vojaških objek-
preverjanje in ocenjevanje učinkov akcij partizanskih enot, zavezni-rJT bombardiranj, pripravljanje podatkov za razna miniranja železniške w°9e in podobno;
, posebej je bila preko sodelavcev železničarjev organizirana dnevna Vo?,ro,a prometa na železnici, kontrola transportov vojske in raznega ™no-strateškega materijala;
^ ~~ najpomembnejša naloga obveščevalca OT 8 je bita preučevanje, ^^avljanje in spremljanje ukrepov na področju sovražnega zavarovanja
azniške proge, še posebej pa deta okoli popravljanja Štampetovega Sta U' 9'60"6 ražima zavarovanja, gradnje novih obrambnih objektov pri
arripetovem mostu in ob železnici, postavljanja minskih polj, na učinke
°*l partizanskih miniranj, zavezniških bombandiranj in podobno, nju    D kadrovskim težavam, problemom preskrbe, dnevnemu prehaja-w močno zastražene železniške proge in kljub težavnemu gibanju ter za jav Van'u v sovražnem okupiranem ozemlju so obveščevalci v svoji de-
losti že v nekaj mesecih dosegli zavidljive uspehe, ki so v mnogočem ,arnkm°9'' k usPašnemu tretjemu rušenju štampetovega mostu 26. sep-Sok 1944, ki S° 93 izvedte eno,e 18 divizije NOV in POS. Obveščevalci O^orce 10. Ljubljanske brigade, ki je izvedla direktni naskok na most, kot pTf1 poznavalci razmer in utrdb, vodili v napad, na najtežjem sektorju na-j6Qu KLADOVŠKI GRIČ, ki je bil po drugem napadu na štampetov most r,jLPosebej utrjen. Minerji so pod sovražnim ognjem zaminirali drugi oporna ^)°stu in ga porušili in železniški promet je bil na tem kraju prekinjen kar
^0 dni.
vai 8 'e ZDrane obveščevalne podatke urejala v posebna obvešče-UrJ?a Poročila, ki so se ročno pisala v petih izvodih in po kurirski zvezi W° TV 17, TV 1°-11-12-13-14 in TV 15 trikrat tedensko dostavljala o£Prabnikom: OC Notranjskega vojnega področja, OC Notranjskega
'ada, OC VII. Korpusa in OC GŠS NOV in POS. rs^lede na uspešno delo so borce OT 8 v letu 1944 še posebej pohvalili
* NOV in POS.
jQ, ' 8 in potrebno obveščevalno dejavnost je organiziral in vodil GROM rr,'l6'"MAKS, po domače BRCETOV Jože iz Hriba na Vrhniki, ki je kot do-<W-n' 90zc,ar in dober poznavalec razmer in možnosti za delo na tem po-^lu delo OT tudi uspešno vodil. "
ur 8 je bila organizirana na ukaz OC VII. Korpusa NOV in POS, za kar se še posebej zavzemala tedanji podpolkovnik MILAN PIŠLER. ka-lai general JLAMRLAK Jože iz Bistre. ,  °dja točke MAKS, borec od septembra 1943, je do prevzema te dolž-( '! Pripadal Notranjskemu odredu, kot vodnik-meri.ec težke brede in iw! sakretar SKOJ-a. Sodeloval je pri vseh treh napadih na Štampetov Dron      v0^ic' v z'mi1943—44 pa v mnogih akcijah rušenja železniške C|iah6-na sektorJu Logatec-Rakek, ter je imel v boju z sovražnikom ob rela-n železniške proge zelo dobre izkušnje.
GROM Jože-MAKS je po začasni ukinitvi OT 8 v novem letu 1945 odšel na obveščevalni tečaj. Po šoli se v naše kraje ni več vrnil. V marcu 1945 je bil kot obveščevalni oficir poslan v skupini obveščevalcev in vezistov z ra-diosprej'emno in oddajno postajo na Štajersko področje. Pri Kostanjevici v Krakovski hosti je skupina naletela na nemško zasedo in le dva borca sta bojpreživela. Med padlimi je na tem delu Slovenije ostal tudi podporočnik MAKS. Po osvoboditvi je bil prekopan in njegovi posmrtni ostanki danes počivajo v grobnici borcev na Vrhniki.
Od vsega začetka, skupaj z MAKSOM, je na OT 8 deloval MAVRIC TOMO-BRADIČ, borec od spomladi 1942, delavec-kamnosek iz Podpeči pri Preserju. Umri je kmalu po osvoboditvi.
Kot tretji je bil OT 8 dodeljen KOPRIVNIKAR Avgust-JAZON, borec NOV od septembra 1943 in eden najmlajših partizanov z Vrhnike, sedaj živi v Ljubljani.
2. septembra 1944 sta prišla z vrhniškega terena v partizane in na OT 8 nova borca JURJEVČIČ RADO-PIK, borec iz Vrhnike in PETJE MARTIN-IGOR, nekdanji trgovski pomočnik pri JERNEJČIČU na Vrhniki, ki pa je pred leti umrl in je pokopan v svojem domačem kraju Šmartno pri Litiji.
PETJE MARTIN-IGOR je po odhodu MAKSA tudi vodil OT 8 do osvoboditve.
Kot že omenjeno, je OT 8 od januarja do marca 1945 začasno prenehala delovati. 28. decembra 1944 so namreč Nemci in domobranci iz.Borovnice ter s protiletalske postojanke Zavrh iznenada napadli taborišče TV 17 v gozdu med potema »Spodnja stružnica« in »Padeška pot«, niti kilometer oddaljene od taborišča OT 8. (Danes je ta kraj označen z »TV 17-1944«). Goli in bosi, uspelo jim je rešiti le osebno rožje, so se kurirji uspeli prebiti iz obkolitvenega obroča, vendar je bil kurir DEBEVC Tone težje ranjen v nogo. Kurirska postaja TV 17 je tedaj delovala v skoraj nevzdržnih razmerah. Zveze s terenskimi aktivisti v Dolomitih so bile ukinjene, ukinjena je bila tudi zveza š Primorsko preko TV-2 a v Kališah pri Logatcu. Vzdrževali so le zvezo s terenom Vrhnika in s tedanjim okrajnim OF odborom Vrhnika ter s TV-10 za smer Notranjska-Dolenjska. Po napadu so kurirji izgubili vsopotrebno opremo. V visokem snegu in hudem mrazu ni bilo pogojev za nadalnje delovanje TV 17 in je bila z ukazom nadrejenega poveljstva začasno ukinjena. Brez kurirjev in njihovih zvez pa je bilo onemogočeno tudi delo OT 8 in obeščevalci so se začasno priključili OC Notranjskega vojnega področja.
Do konca marca 1945 v gozdovih za Ljubljanskim vrhom ni bilo nobene partizanske skupine. V prvih dneh aprila 1945 pa so se vrnili kurirnji TV 17. Spet je bila vzpostavljena zveza z OF Vrhnika, TV 2 a za smer Primorska in s TV 10 za smer Notranjska-Dolenjska. Vrnili so se tudi obveščevalci OT 8, ki je s svojim delom nadaljevala vse do osvoboditve.
Kurirji so bili dolžni vztrajati na svoji lokaciji vse do odpoklica, četudi so vedeli da se naše enote že približujejo Logatcu, Vrhniki in Ljubljani. Enote 26. hercegovske divizije so že osvobajale naše kraje in 6. maja 1945 so kurirji TV 10 prinesli na TV 17 povelje, da se postaja ukinja, borci pa nemudoma priključijo svojemu bataljonu v Starem trgu. Zapustili so gozdove in opravili svoj zadnji pohod v osvobojeno Ljubljano, kjer so bili razporejeni na nove dolžnosti v enote slovenske divizije KNOJ-a.
Obveščevalci OT 8 tedaj niso prejeli nobenega ukaza. Samoiniciativno so zapustili svojo točko in krenili proti Logatcu. Tu so se kot obveščevalci priključili Štabu 26. hercegovske divizije in z njim prispeli v osvobojeno Vrhniko in Ljubljano. Nekdanji borci OT 8 so bili razporejeni v enote KNOJ-a na svoje stare dolžnosti obveščevalcev. Svoje naloge so v gozdovih za Ljubljanskim vrhom uspešno končali
Ko obravnavamo kratek pregled dejavnosti te male skupine požrtvovalnih borcev, ne smemo pozabiti, da vsa njihova uspešnost pa tudi obstoj OT 8 v tistih težkih pogojih na sovražnem terenu, ne bi bila mogoča, če ne bo ustvarili tako pristnega m tovariškega sodelovanja s kurirji TV 17 in če ne bi uživali tako velike moralne in materialne podpore terenskih odborov in krajevnega odbora OF Vrhnika ter podpore in požrtvovalnega sodelovanja mnogih naših hrabrih aktivistov in obveščevalnih sodelavcev na okupirani Vrhniki. Njim gre polna zahvala in priznanje za opravljeno delo, na katerega so lahko opravičeno ponosni.
Od nekdanjih obveščevalcev OT 8 sta danes živa le še PIK in JAZON. Na predlog preživelih kurirjev TV 17 je odbor IV. brigade VDV partizanskih kurirjev za Notranjsko sklenil, da se kraj kjer je imela OT 8 svoje taborišče, spominsko obeleži.
Obeležje bo odknto 28 9.1980 hkrati s proslavljanjem praznika DNEVA VEZISTOV.
JOŽE VINTAR-STRNAD
most. Ta skupina je na širšem področju sovražnih postojank Borovnice, Verda, Vrhnike in Logatca ter v sistemu okupacijskega zavarovanja železniške proge na relaciji Borovnica—Štampetov most—Logatec—Planina opravljala naloge vojaško obveščeval nega pomena. Ta kraj, kjer je i mela OT 8 svoje taborišče, je sedaj spominsko obeležen. Obeležje je odkril Tone Debevec iz Pokojišča. Kurirjem TV 17 in kurirjem s stalrrim bivališčem v naši občini je pododbor partizanskih kurirjev za Notranjsko podelil znake njihove vojne enote — IV. brigade VDV.
Na slovesnosti so Jožetu Vi ntarju, Jožetu Debevcu in Tonetu Debevcuizro-čili plakete TV-18 v spomin na zadnji boj TV-18 z domobranci Rupnikovega bataljona v Babnem polju. Enako plaketo je delegacija kurirjev naslednji dan izročila tudi Marija Celarc iz Vrhnike, materi padlega kurirja TV-18 Rada Celar-ca. Ob 70-letnid so izročili Janezu Brenčiču-Cirilu nekdanjemu kurirju TV-17 in soustanovitelju pododbora partizanskih kurirjev v priznanje za delo med NOB in sedanje na področju ohranjanja revolucionarnih tradicij zlato plaketo obrora IV. brigade VDV Slovenije.
Izredno delovno vzdušje pa'je bilo tisto nedeljo dopoldne na Tolstem vrhu med radioamaterji. Člani radio-klubov iz Borovnice in Ivan Cankarz Vrhnike so sodelovali v tekmovanju vseTi slovenskih radioamaterskih postaj v počastitev dneva vezistov. Istočasno pa so radioamaterje širom Slovenije in Jugoslavije obveščali o tem srečanju. Z zbora pa so vezisti vrhniških garnizonov poslali pozdravno brzojavko udeležencev proslave.
Da pa je v naravnem okolju gozdov Tolstega vrha bilo še prijetneje, so poskrbeli mladinci iz Mladinskega kluba, ki so poskrbeli za ozvočenje, člani ZRVS pa za dobro malico.
To srečanje je bilo nedvomno praktična oblika aktivnosti negovanja tradicij NOB in o tem praktično preizkušanje obrambnih sposobnosti širokih struktur. V eni akciji je bila združena široka dejavnost. Take oblike organiziranosti naj bi se prirejale tudi vnaprej, za kar pa se bodo morale še bolj zavzemati mlade generacije.
Krajevne organizacije /RVS, ki so se v počastitev dneva vezistov pomerile v tekmovanju so^zasedle naslednji vrstni red:
1. mesto - Vrhnika II. (Srečko Kajtna, Janez Fartuna, Rudolf Ven-česlav in Stane Ovsenk)
2. mesto Vrhnika I. (Milan Markovič, Brane Oblak in Obrad Cic-mil)
3. mesto     Verd II. (Janez Žakelj, Janez Filipič in Franc Žibert)
4. mesto sta si razdelila Borovnica II. in Verd I.,5. Dragomer II, 6. je bila ekipa Loga, 7. Dragomer I in 8. Borovnica I,
Kovačnica bratstva in enotnosti
Ob prazniku vezistov in skromni slovesnosti, ki je bila ob odkritju spominske plošče na OT 8 na Tolstem vrhu, je OK ZSMS Vrhnika a -ganizirala dvodnevni mladinski pohod. Navkljjb skromni udeležbi je pohod dokaj dobro uspel in tako prispeval k podružabljanju revolucionarnih tradicij našega NOB-ja, obenem pa je bil prava kovačnica bratstva in enotnosti.
Pot je mladinsko pohodno enoto vodila skozi Borovnico do Pekla, kjer je bilMr ajši postanek in so se mladine i z vojaki pomerili v nogometi, sku pa j so zaigrali odbojko in se spoznali med seboj. Popoldne smo nadaljevali pot proti Pckojišču in si hkrati ogledali lepote narave, čudovite slapove v Peklu in tamkajšnje veličastne skalnate previse. Med pohodniki je vladalo pravotovarištvo, ob glasnem prepev anp in šalah pa je bil pozabljen marsikateri na poti pridobljeni žu Ij. Se pred mrakom smo prispeli na Pokojišče, kjer je preostala skupina medtem že postavila tabor in pripravila tabani ogenj za miting. Domačni so nas lepo sprejeli, tovariši Debevc, Vintar in Draga r pa so na nam spregovorili o NOB na Pokojišču in v okolici. Večer je v veselem razpoloženju kar prehitro minil, (na fotografiji).
Naslednjega dne je navsezgodaj zptraj prijazni tovariš Draga r za pohodnike pripravil pravo specialiteto. Vsakdo je imel priliko sprehoditi se skozi gozd in posL sati jelenov ruk, za nameček pa je »na klb« pristope al iz gošče pravi a jak, jelen deseterak ali — če hočete — kapitalni jelen. Po zanimivem ogledu divjadi smo vsi imeli preizkus iz streljanja z malokalibrsko puško in izkazalo se je, da so bila dekleta povsem enakopravna fantom in vojakom, čeprav so bila v manjšini. Po uspešno končanem streljanju smo se zadovoljni odpravili na OT 8, na poti pa smo imeli še daljši postanek, ko nam je o NOB in OT 8 nekaj več povedal tovariš Debevc. Nekaj pred poldnevom smo prispeli na cilj in skupaj z ostalimi udeleženci prisostvovali skromni, vendar prisrčni proslavi ob odkritju spominske plošče na OT 8.
25 LET TOVARNE ANTENSKIH NAPRAV
Usmerjeni v izvozni program
Petindvajset let, ali četrt stoletja prehojene razvojne poti Tovarne antenskih naprav predstavlja jubilej, zaradi katerega so se v soboto, 4. oktobra zbrali delavci tega kolektiva. Nehote so se spominjali dogodkov, ki so spremljali njihovo razvojno pot, prav tako pa so jim misli že uhajale v prihodnost, za katero si načrtujejo nove cilje.
Začetki segajo v leto 1955, koje bilo na pobudo takratnega občinskega ljudskega odbora Vrhnika ustanovljeno elektrotehnično podjetje Vrhnika z imenom Elektron. Podjetje je opravljalo elektroin-stalaci jska dela, vzdrževalo radijske sprejemnike, elektromotorje in druge aparate.
Začetki so bili skromni, razumljivo, saj so bile naložbe v osnovna in obratna sredstva tudi zelo skromne. V prvem letu delovanja je bilo 6 zaposlenih, ki je ustvarjalo temu primeren dohodek. Poslovne prostore so imeli v najemu na dveh lokacijah. Leta 1957 so pričeli z adaptacijo zgradbe, ki je bila last splošnega ljudskega premoženja. V naslednjem letu so se preselili v to zgradbo, na eno samo lokacijo.
Leta 1958 so prvič ponudili tržišču televizijske antene. Do leta 1959 je bilo težišče njihove dejavnosti elektroinštalaterstvo in servisiranje. Po letu 1960 pa sta začeli navedeni dejavnosti zaostajati na račun rasti proizvodnje televizijskih in radijskih anten ter antenskega pribora.
Še preden so zaključili z obnovitvijo prostorov, ki so jih začeli preurejati leta 1957, so se na pobudo in potrebo občinske skupščine leta 1960 preselili v prostore obrtno stavbnega mizarstva Vrhnika. V teh prostorih so delali do leta 1964 in se v tem letu zopet preselili in to na sedanjo lokacijo. Čeprav prostori niso bili idealni, so bili veseli doseženega uspeha, saj so prvič po devetih letih obstoja delovnega kolektiva prišli do kolikor toliko zadovoljivih prostorov.
Ves čas obstoja delovnega kolektiva je bila prisotna želja za dopolnilni oziroma nov proizvodni program, ki bi nudil kolektivu boljše delovne pogoje, večjo socialno varnost in boljšo ekonomičnost. Že na samem začetku so iskali nove proizvode za serijsko proizvodnjo, kot na primer:
električni pekači, regulacijske naprave, elektromotorji, domofonske naprave, svetlobna stikala itd. Pokazalo seje, da nisoimeli dovolj strokovnih kadrov niti ustrezne opreme za realizacijo teh idej.
»Da bi si zagotovili boljši ekonomski položaj, smo se poskušali pripojiti h kakšni večji delovni organizaciji, ali se kako drugače tesneje povezati,« pravi direktor Viktor Mramor.
»In v decembru leta 1972 se je naš delovni kolektiv z referendumom odločil za priključitev k združenem podjetju ISKRA Kranj, kot enovita delovna organizacija, Tovarna antenskih naprav Vrhnika.
Decembra leta 1974 seje naš delovni kolektiv odločil na zboru delavcev, da se kot TOZDzdruži v novo delovno organizacijo, v Industrijo široko-potrošnih izdelkov. V navedeni DO zdaj združuje delo in sredstva 6 proizvodnih TOZD in TOZD prodaja. Delovni kolektiv seje leta 1973 odločil za investicijski program v znesku 3,5 mio. din. Sredstva so bila porabljena predvsem za opremo in inštalacije.
Naslednjo investicijsko naložbo smo realizirali v letu 1978 v znesku ca. 5 mio. din. Namen te investicije je bil predvsem zamenjati dotrajano opremo, odpraviti ozka grla in povečati produktivnost. Finančna sredstva so bila porabljena izključno za opremo in orodja. V tem letu smo preuredili in opremili skladiščni prostor, v katerem smo pričeli s proizvodnjo malih asihronskih elektromotorjev z zasenčenimi poli.
Leta 1979 pa smo izdelali investicijski program s predračunsko vrednostjo ca. 17 mio din in vbžili kreditni zahtevek v Ljubljanski banki. V okviru te investicije smo predvidevali pridobiti približno 250 kv. m novih površin z nadzidavo obstoječega objekta v vrednosti ca. 5 mio din. Preostalih 12 mio din pa smo namenili za nabavo opreme, orodij in priprav, s katerimi bi povečali produktivnost in s tem povečali dohodek. Žal pa zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja do danes naša vloga v LB še ni rešena. Zaradi izredno tesnih prostorov smo bili prisiljeni pričeti z nadzidavo obstoječega objekta in to z lastnimi finančnimi sredstvi.«
Na slavnosti ob jubileju so dolgoletnim delavcem podelili nagrade in priznanja. Prvi Je priznanj« prejel inž. Franc Fefer, saj je ravno njegovo delo najtesneje povezano s samim začetkom in rastjo tega podjetja. (Foto: M. Borčič)
Če se še enkrat ozremo na prehojeno pot vidimo, da seje delovni kolektiv vseskozi otepal z velikimi težavami, se neprestano odpovedoval in vztrajal, da je dosegel svoje, čeprav morda za tuje oči skromne cilje. Delovni kolektiv je vseskozi napredoval brez znatne družbene pomoči, saj je pretežno vlagal sredstva, ki jih je sam ustvarjal.
Sadovi odpovedovanja in vloženih naporov delovnega kolektiva so očitni, saj jim je uspelo v zadnjih petih letih od 1975 do 1979 celotni prihodek povečati od 16 mio na 80 mio din, kar je 5-krat več. Z enako stopnjo se je povečeval dohodek od 6,6 mio na 34 mio din.
Stopnja zaposlovanja je bila v tem obdobju z izjemo zadnjih dveh let relativno nizka. Število zaposlenih se je v tem obdobju povečalo le za 40 % (od 103 na 145 delavcev). Rast osebnih dohodkov pa je bila dokaj umirjena, saj so se povečevali v povprečju na zaposlenega le dva in polkrat.
Veliko skrb je delovni kolektiv posvečal rasti materialne osnove dela. Ob vsakem zaključku poslovnega leta je kolektiv težil za tem, da razporedi čim večji delež novoustvarjenih sredstev za sklade podjetja.
Samo v zadnjih petih letih so povečali lastna sredstva podjetja (poslovni sklad) za več kot dvakrat.
ki
Ozirajo pa se naprej. Že vidijo nove obširne na-L loge, ki so pred njimi v prihodnjem srednjeročriefL obdobju in direktor Viktor Mramor je v svojem go-™ voru ob jubileju poudaril:
»Naša razvojna orientacija je usmerjena ni takšne programe, ki bodo potrebovali manj uvo-to
tu
ženega materiala oziroma da bodo proizvod izvozno zanimivi. Novi programi morajo biti tehnološko intenzivnejši kot doslej, z visoko stopnjo^ avtomatizacije in večjim deležem vloženega um skega dela kar pomeni, da bomo morali več vlagati v sodobnejšo opremo, avtomatizacijo in kvalitetne strokovne kadre.
Veliko dela in težav nas čaka na področju na 01 grajevanja po delu. Vpeljati moramo resnični stimulativno nagrajevanje, ki bo vzpodbujalo vsa- m kega posameznika, s tem pa bomo dosegli boljšat rezultate, če bo vsak posameznik videl soodvi-b snost osebnega dohodka od njegovega vlože-L, nega dela. ^
še naprej je potrebno razvijati naš samoU-,p pravni sistem tako, da bo postal lasten vsakemtf9' posamezniku. Vsak posameznik mora čutiti utripph svoje organizacije, se postavljati v vlogo samouprav Ijalca in poskušati upravljati kot s svojim lastnim premoženjem.« \
Pomanjkljivosti v
Komunalnem podjetju se
odpravljajo
Ko so delegati občinske skupščine na sejah zborov v začetku oktobra obravnavali poročilo o izvajanju sklepov občinske skupščine v zvezi z odpravljanjem pomanjkljivosti v Komunalnem podjetju Vrhnika so ocenili, da so sklepi občinske skupščine v glavnem realizirani. V Komunalnem podjetju pa niso še sprejeli samoupravnega splošnega akta o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, ki pa je v fazi obravnave in bo referendum za sprejem tega akta izpeljan v mesecu oktobru. Ocenili so, da ta ^realizirana naloga ne predstavlja bistvenih motenj v samoupravnih odnosih oziroma, da v tem niso huje prizadeti družbeni interesi in da ni potreben začasen ukrep družbenega varstva
Družbenopolitičnim organizacijam, delavskemu svetu in samoupravni delavski kontroli Komunalnega podjetja so predlagali, da takoj ugo-tove odgovornost posameznih delavcev Komunalnega podjetja za nerealiziran sprejem tega akta in o tem izdelajo poročilo s sprejetimi sklepi in ga posredujejo komisiji za družbeni nadzor pri občinski skupščini. Strokovna služba KP pa mora do sredine oktobra pripraviti poročilo o delu dvodomnega delavskega sveta, načinu sklicevanja sej, udeležbi članov delavskega sveta, o vsebini obravnavanih zadev in ga dostaviti predsedstvu OK SZDL. '
Je rešitev res samo v likvidaciji
V Ročni konfekciji smo govorili z delavkami:
Martina Vrabec: »Takoj, ko smo postali svoj TOZD se je začelo govoriti o izgubah, preje so bile informacije ugodne in pohvalne. Vse je prišlo tako iznenada in delavci nismo bili na to pripravljeni «
Nada Grampovčan: »Hudo je po mnogih letih spreminjati delovno okolje. Tu smo zadovoljni z delom in ko smo si ogledali nova delovna mesta nismo bili vsi najbolj zadovoljni. Tu nam je lepo, imamo dobre pogoje dela.«
Milena Petkovšek: »Sava je pa že takšna tovarna, da bi tudi za nas še našla delo «
Jože Suhadolnik: »Ljudje so razočarani, ker se je gradilo v vseh drugih TOZD, Vrhničani pa smo pri investicijah vedno izpadli. Večkrat smo opozarjali, da naj se rešuje, tudi naša proizvodnja. Sedaj nas je zapustilo že 15 delavcev in to mladih. Vsak dan nas je manj, vendar se bo morala najti rešitev tudi za nas.«
Karel Gumilar: »Povedali so nam o novih delovnih mestih in smo se načelno strinjali. Vendar delavci hočejo vedeti zakaj je do tega sploh prišlo, nihče ne pokaže krivca. Nekdo v Savi je odgovoren za tako stanje, najbrž mi delavci najmanj. Nekateri delavci so še na druge vplivali, da glasujejo proti združitvi, potem pa so kolektiv zapustili. Zakaj niso odšli že pred referendumom.«
Že dlje časa je bila proizvodnja v Savinem TOZD Ročna konfekcija na Vrhniki na meji rentabilnosti. Leta 1978, ko je ta delovna enota postala TOZD, pa se je izkazala izguba v višini več kot 9 milijonov dinarjev. Opravljena je bila takojšnja kratkoročna sanacija. Hkrati pa dogovorjeno, da je potrebno pripraviti dolgoročnejše in trajnejše rešitve za poslovanje TOZD. Vendar tudi novi proizvodni program, ki ga je pripravila DO Sava ni zagotovil pozitivnega finančnega rezultata zaradi cele vrste omejitvenih faktorjev za novo investicijo. Tako je tudi gospodarski načrt za letošnje leto v celoti ohranjal strukturo lanskoletnega sanacijskega proizvodnega programa. Ta pa ni rodil sadov. Že ob ugotavljanju finančnega rezultata v letošnjem prvem trimesečju je bila spet izkazana izguba v višini 3040 milijonov dinarjev, kar je pospešilo iskanje novih rešitev. Zato so se na skupnem sestanku predstavniki občine, DO Sava Kranj in TOZD Ročna konfekcija, konec maja letos dogovorili, da Sava zagotovi normalno delo v TOZD, hkrati pa poišče nov program v okviru delovne organizacije ali izven nje. V ta prizadevanja pa se je vključil tudi naš Izvršni svet.
To so dejstva. Lahko pa trdimo, da je dejstvo, sicer boleče, tudi to, da v dvajsetih letih v tem TOZD ni bilo nobenih novih bistvenih investicij in kot delavci pravijo, nobenega napredka. In še nekaj oporekajo strokovnim službam: vsak dober gospodarstvenik pač mora gledati tudi vnaprej, investirati in se modernizirati. Tega pa ni bilo in sedaj seje nujno soočiti z dejstvom, da se proizvodnje v kratkem času ne da preusmeriti. Dalo pa bi se, če bi o tem razmišljali pred petimi leti; vtem času bi se že našel ustrezen program. No, ta vlak so zamudili. Pri iskanju novega programa pa se je pokazala možnost, da se problem reši v sodelovanju z LIKO, TOZD Servisi — energetika, ki je zaradi razširitve svojih stranskih dejavnosti — gre za računalniško opremo — iskal nove poslovne prostore.
Tedaj so se vsi odgovorni subjekti zopet sestali in se dogovorili za nadaljevanje akcije za izločitev TOZD Ročna konfekcija iz delovne organizacije Sava in za združitev z LIKO TOZD Tovarne stolov Verd. Dogovorili so se, da se Ročna konfekcija vključi s celotnimi osnovnimi sredstvi, skladom skupne porabe in vsemi zaposlenimi. Do te priključitve naj bi prišlo 30. septembra.
Očitno pa delavci, ki so si že ogledali delovna mesta v Tovarni stolov, kjer so jih seznanili tudi z delovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi, niso sprejeli predloga rešitve ekonomskega položaja TOZD in so se zato nadaljevale neorganizirane razprave o neustreznosti rešitve. Delavci so v prisotnosti predstavnikov Save in LIKA očitali, da ni bilo vse storjeno, da ne bi prišlo do ukinitve TOZD in izražali nezadovoljstvo v zvezi s pripojitvijo k Tovarni Stolov in z nezaupanjem gledali na novo oko-
lje, kjer naj bi delali. Seveda, res je, da so pogj Stolarni nekoliko težji, konfekcionarke pa je rffl predvsem težko delo, prah in ropot.
Do referenduma je prišlo 10. septembra in pj log o priključitvi je bil zavrnjen. Od 60 delavci zanj glasovalo 15, proti pa jih je bilo 35, 6 glasdj je bilo neveljavnih, 4 delavci pa so bili opravifl odsotni. V Savi ocenjujejo, da referendum ni u] zaradi navezanosti delavcev na obstoječo loM in kljub temu, da je bil vsak delavec v celoti info^p ran o nujnosti prenehanja proizvodnje in s tem'ta TOZD.
V LIKU pa ocenjujejo, da referendum ni j ker g reza majhen kolektiv, ki seje med seboj d razumel, ker imajo delavke že precej delov staža in so na delo, ki ni zahtevno navajene, pa sedanji delovni pogoji so zadovoljivi. Menijo' da je na tako odločitev vplivala prepozna sezf1 A tev delavcev s samoupravnim sporazumom. ^
Komite OK ZKS, ki se je že v fazi razprav vkl 6 v politično akcijo za sprejem predloga rešitve * nomskega položaja TOZD, je na dveh sejah v * £ tembru ocenil, da so bili sicer delavcem pojasi1 E razlogi za predlagano rešitev, vendar pri tem,1, c bili dovolj upoštevani stvarni in osebni zadržki e> lavcev. Pomemben faktor pa je bil tudi kratek1 da bi delavci sprejeli celovitost svojega ekof skega položaja in stvarnih možnosti za njego^ šitev. Hitro ukrepanje Save in nekateri postopa pri delavcih utrdili prepričanje, da se jih želijj hitro znebiti, ne da bi popreje poiskali vseh nw sti.
V pogovoru z delavci: Nado Grampovčan, tino Vrabec, Mileno Petkovšek, Karlom Gun" jem in Jožetom Suhadolnikom, smo izvedeli, <jj načelno strinjajo, da se priključijo LIKU. Pou<> pa so, da je vest, da slabo poslujejo prišla iznj da, saj so jih v Savi, dokler niso postali svoj 1 vedno hvalili. Kar naenkrat pa tolikšne izgub pravijo, da temu niso krivi delavci. Strokovn' L kadru, ki pa ga pri njih praktično ni—vsi so v W\ ' — očitajo, da so se zanje premalo brigali in hC zvedeti, zakaj je do-tega sploh prišlo, kdo je I kriv; pravijo, da delavci sigurno ne. Še ne veti* jo, da se proizvodnja ležalnih blazin ne bo nad' vala v Kranju, kajti težko si je zamišljati, da I proizvodnja kot edina v Jugoslaviji povsem ol čena.
Za delavce ni lahko, nekateri so že 20 let v I varni, sedaj po neuspelem referendumu pa jim ki so agitirali proti združitvi z LIKO, zapuščaj" pa so pretežno mladi ljudje.
Sedaj še vedno ostaja odprto vprašanje,kako čirfl' boleče preusmeriti to proizvodnjo in če se v pol W najde neke rešitve, bo likvidadja neizogbna. Zato\t v« svet intenzivno išče ustrezno rešitev, saj kot je p^ 1 predsednik občinskega sindikalnega sveta Andrejv T vič, delavci ne smejo nositi posebnih materialni h po* za tisto, za kar so v bistvu sami najmanj krivi.
P P t H h
ijfPOi
Ji J,
K L Iv \ (v \ N
C P
S
s
Pek S S
s t
T
Mimohod pred častno tribuno na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični.
prizadevnostjo raste kvaliteta
P° zapeti pesmi vsakdo rad "ne in tako jo zapoje moški nj,j-xi *or LIKO iz Verda, ki je , m nekako sedem let in se je Pel v sam vrh slovenske '*e zborovske glasbe. Ven-na- 01 Pravi njihov dolgoletni -ieflV 9°9 in zborovodja Tone zbor še ni dosegel j*' kar res zmore.« Po svojih i n8 SnJah lahko rečem, da so še JV°[,10 rezerve v dikciji, v izena-3iu registrov -zbor je na-™J ^ad in .»štime« še niso um-9ne in v umetniški interpreta- £ Je dejal Tone Jurjevčič,
<va
^orm
i in vestni glasbeni pe-°9' s katerim je tesno pove-na-^ Vrhniško glasbeno ustvar-čnf i ko smo se z njim in Jakom ffj^f10™. članom tega zbora, Hvi-n    Pogovor na osnovni šoli
)že-[a ^ankarJa' KJer ucencem r" glasbeno znanje. Živi z i °' predvsem pa z zborov-ou- Pesmijo, vendar skromen •rnf6' ne govori o sebi, govori o rtripPh, o zboru kot celoti, o nji-oU'pfi delu in prizadevnosti, ki 3St'pspehi vsak dan večja.
In kdo so ti fantje, ta pevski zbor LIKO iz Verda, kdaj so začeli peti, smo hoteli zvedeti od njihovega neumornega organizatorja in predsednika zbora Jaka Petkovška. Nismo ga našli, bil je v bolnišnici, zato smo naprosili podpredsednika zbora Jaka Susmana, da pove kaj več o zboru.
»Moški pevski zbor LIKO Verd je pričel z delom februarja 1973, ko smo se pripravljali na proslavljanje 10O-letnice Parketarne Verd in 10-letnicepodjetja LIKO. Prvič je nastopil na tej proslavi poleti 1973. Ker pa so pevci še želeli nadaljevati z organiziranim prepevanjem, se je skupina tedaj nekaj čez dvajsetih pevcev jeseni spet zbrala in začela z vajami.
V prvih dveh letih obstoja je zbor pel le lažje pesmi in z njimi sodeloval na proslavah in raznih kulturnih prireditvah. S časom'pa si je zbor zastavil težji program, za kar je bilo treba vložiti še več dela in truda. Tako smo že v letu, 1975 izvedli prvi samostojni ce-
lovečerni koncert, ki je zelo dobro uspel.
Tako nam je vsakoletni celovečerni koncert postal obvezni del programa v vsaki sezoni, še več. V letu 1976 in 1980 smo pripravili celo dva celovečerna koncerta. Vendar pa ti koncerti niso ostali samo enkratna prireditev, saj smo z njimi gostovali tudi po bližnji in daljni okolici.
Začeli smo navezovati tudi stike z drugimi pevskimi zbori. Tako smo imeli skupne koncerte z zborom iz Radomelj, logaškim zborom in sedaj tudi z zborom Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Srečanja postajajo tradicionalna in jih nameravamo še prirejati. Tudi čez mejo seže glas našega pevskega zbora, saj smo uspešno peli v pobratenem Go-narsu v letu 1977.
Da pa zbor pridobiva tudi na kvaliteti, povedo tudi ocene na zborovskih tekmovanjih v slovenskem merilu. Tako smo prvič nastopili na RTV Ljubljana v okviru tekmovanja »Amaterski zbori pred mikrofonom« v letu
JJ'etkovšek — predsednik   Tone Jurjevčič — zborovodja
Jaka Susman — podpredsednik
d' vri >a
^VOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI
S*ROi
zr»  Aduti dobre kuhinje
jjratko L: Cas knjige 'k   °retik F.: Prva dva slovenska dolga filma 3<  °renk F.: Slovenski film
Vi
n
ki
Kil
p* J
Zdravstveno varstvo Osnove logike
''azarinc A.. £riškovec F.: ^°rjanc F.: A V sredstva ^ribernik R. S.: Opredelitev sodišča za sprotno obravnavanje rezultatov go-
Urjenja
*an I.; Kokrški odred 1/3
4
a'
i
KOVNE KNJIGE
Javies H.: Beatli V2
0mači pek
i Uružbeno varstvo samoupravnih pravic in družbe lastnine
Jo.
'?ip Broz na čelu kolone Vroflič B.: Plesna vzgoja predšolskih otrok
j^kar P.: Lev Milčinski ^estne renta in cena stavbnega zemljišča 1j| ^Jiddlebrook M.: Konvoj F'   ^'kuž J.: Stolnica v Kopru it   jfušič J.: Oton Župančič
1< > haloge kadrovske dejavnosti v organizacijah zdru-V T^ga dela 0  Ponovna šola
antič — Starič N.: Konzerviranje z mrazom
etru P.: Narodni muzej
*'zman R.: Marksizem in nacionalno vprašanje eferovič M.: Tito vrhovni komandant *lanič J.: Razpotja komunizma in.. r°hsack B.: Disciplinska odgovornost in posto-
4 *■
^trugar V.: Jugoslavija 1941 —1945 ^'nkovec J.: Samoupravno odločanje delavcev ~'nkovec J.; Samoupravno pravo v ZD .faševski D.: Resnica o makedonskem narodu j eOretični in metodološki aspekti raziskovanja ra-J °Ja socialistične samoupravne družbe
*epina A. 'omšič V.
Kratek pregled nemške slovnice Izbrani teksti 1/2
Voglarr Glasbena vzgoja predšolskih otrok Voglar M.: Kako približamo otroku glasbo Vreg F.: Javno mnenje in samoupravna demokracija
LEPOSLOVJE Mladinsko:
Hofman B.: Ringo Star
Manček M.: Kužek Vuf. Mucek Mjav. Piščanček Pik. Zajček Uh. Petiška E.: Stare grške bajke Reichman J.: Muca Vitev G.: Zrcalce
I
Za odrasle:
Golar M.: Pozabljeni dan Jakopim G.: Veronika Potrč I.: /ločin Remec M.: Prepoznavanje Vilhar S.: Sence pod Matajurjem Vipotnik J.: Ledina • Antič L: Hakatomba Gregorčič S.: Izbrane poezije Kne M.: Ko bo s čudovito gladkim gibom ukazala finale Šalamun T.: Maske Šumenjak A.: Pesmi med žetvijo Zlobec C: Glas Prevodi:
Kane H.: Kavč , -v
Kanin G.: Tracy in Hepburnova Lessing D.: Generalka za pekel Simenon G.: Pismo mojemu sodniku Wouk H.: Vihre vojne 1/2 Lirika:
Ady ,»
Pindar «,
Tadijanovič
Ungaretti
Villon
Wordsworth
1976 v drugi težavnostni stopnji,, ravno tako tudi, naslednjič, pri čemer je bila kritika pohvalna. Tako smo se odločili in nastopili tudi v prvi težavnostni skupini.
Največji uspeh pa je vsekakor udeležba na tekmovanju pevskih zborov Slovenija »Naša pesem« v Mariboru, kjer smo leta 1978 prejeli bronasto plaketo mesta Maribor in skupno 8. mesto med moškimi zbori v Sloveniji. Letos pa smo za malenkost zgrešili srebrno plaketo, uvrstili pa smo se na 4. mesto med moškimi amaterskimi pevskimi zbori v Sloveniji, kar je vsekakor velik uspeh, kar nam daje še večji polet pri delu in pripravah na tekmovanje »Naša pesem« leta 1982.«
Za vsakim uspehom še večji uspeh. In kje so korenine teh uspehov. »To je pretežno mlad zbor,« pravi Tone Jurjevčič, »in ravno mladi se hitro uče. V zboru pa je toliko mladih fantov, ker i mamo sodoben repertoar. Pa še to je: več mladih pritegne še druge, vrstniki se zbirajo tudi zaradi druščine. Ti fantje pa so večinoma moji učenci, ki sem jih učil v osnovni šoli In poznajo moje delo. Začeli smo se udeleževati tekmovanj in snemanj, bili smo deležni spodbudnih kritik in ta tekmovalni duh vodi pevce k še večji delavnosti. .
Kvaliteta dela se je spremenila, ko smo vaje tako organizirali, da tenoristi in basisti vadijo dvakrat tedensko vsaki zase. Delo si z Mitjem Drašlerjem — z njim sva se udeležila tudi vseh petih seminarjev za zborovodje zborov, ki se udeležujejo mariborskih tekmovanj — razdeliva in popolnoma izkoristimo vaje. Hkrati pa vse, ki znajo igrati na kak inštrument, vzgajava v bodočega pevovodja.«
Zbor je doslej pel pesmi v sedmih jezikih. Kaže, da veliko in resno vadijo. Programi za tekmovanja jim navadno ne delajo velikih težav. To pa zato, ker imajo že v svojem letnem programu dela doseženo vsak isto kvalitetno in težavnostno raven. Član zborajetudi Janez Drašler, ki poje pri akademskem pevskem zboru Tone Tomšič in do nedavnega je pel pri komornem zboru RTV Ljubljana. Njegove izkušnje so koristne in motivirajo tudi druge pevce.
Uspehov najbrž ne bi bilo, če ne bi bili izredno organizirani. Imajo umetniški svet, pet članov zbora je v njem, ki vpliva na izbiro programa s tem, da ima tudi vsak pevec možnosti vplivanja na program. Velikokrat se zgodi, da ravno oni predlagajo, naj se začno učiti novih in zahtevnejših pesmi. Zanimivo pa je, pravi zborovodja, da si v času študija nikdar nisem mislil, da bom kdaj učil tako zahtevne pesmi; enostavno si nisem predstavljal, da bo kdaj na Vrhniki toliko dobrih pevcev. Lani pa so se pevske skupine: LIKO, IUV, in šole udeležile vseh važnejših pevskih manifestacij v Sloveniji. To pa kaže na kvaliteto in široko dejavnost.
Začenjajo se predstave »filmskega gledališča«
S filmom Strah ima hjtre noge smo začeli letošnji ciklus predstav filmskega gledališča. Odločili smo se za drugačno obliko predstavitve izbranih filmov, kot smo to počeli lani.
Vsakotedenski uvodi filmskih kritikov postajajo z dragimi prevoznimi stroški skoraj nedosegljivi, obenem pa ob problematičnem obisku posameznih predstav nastaja vprašanje smiselnosti takšne predstavitve.
Odslej boste lahko ob izbranih filmih, ki vam jih bomo predstavljali ob petkih (ali ob četrtkih, če v petek ne bo filmske predstave) dobili filmski list, ki vam bo v skromni obliki na kratko in jedrnato, pa vendar dovolj privlačno predstavil film s sporeda filmskega gledališča. Taka oblika je cenejša, obenem pa si bomo tako zagotovili širši krog sodelavcev, ki bodo te filmske lističe pisali—saj njihovo sodelovanje ne bo odvisno od fizične prisotnosti. Načrtujemo pa, da bi enkrat mesečno omogočili ob izbranem filmu pogovor po projekciji, na katerega bi povabili bodisi profesionalnega ali amaterskega strokovnjaka s področja filmske zgodovine, kritike, teorije ali celo proizvodnje, ki bi bil pripravljen žrtvovati svoj čas in znanje za osvetlitev problemov, ki gredo navadno mimo povprečnega gledalca. Ta navadno terja od filmske predstave zgolj »zgodbo«, ki bi pritegnila in razvedrila — vsi pa vemo, da je film lahko tudi nekaj več — in to nekaj več je naloga in cilj predstav filmskega gledališča.
Kako bomo uspeli, je odvisno od nas, organizatorjev in vas gledalcev, ki boste tak način predstave sprejeli — eni bolj, drugi manj. Želimo si le potrpljenje, strpnosti. Zavedamo se, da utegne biti začetek težak, da mnogi od vas filmskega lista ne boste prebrali — niti ga ne boste vzeli v roke. Toda, bodite strpni do tistih, ki jim filmska predstava pomeni umetniški užitek. Z nediscipliniranostjo, govorjenjem, presedanjem in pogovarjanjem med predstavo pač ni mogoče uživati ob dobrem filmu. Upam si trditi, daje prav neprimerno obnašanje eden od vzrokov, da mnogi Vrhničani zahajajo v kino raje v Ljubljano in ne k nam, čeprav so številni filmi z našega sporeda v Ljubljani kasneje na sporedu. Ena od nalog, ki smo si jo zastavili, je tudi kulturnost filmskih predstav.
Za uvod v letošnjo sezono filmskega gledališča smo namerno izbrali film Strah ima hitre noge, ker vemo, da bi ga hotelo videti veliko Vrhničartbv, ki so o njem — potem, ko je igral v Ljubljani — slišali same pohvalne besede. Mislim, da tudi filmska kritika filmu ni nenaklonjena. Priznava mu visoko obrtniško raven, dognano dramaturgijo mojstra, ki zna iz tako postavljenega zaporedja dogodkov in oseb, ki se nam predstavljajo, iztisniti največjo možno mero privlačnosti, humorja in napetosti, ki omogočajo gledalčevo sodelovanje in nazadnje navdušenje nad filmom. Vse to seveda ni tisto »nekaj več«, kar ob filmskem gledališču obljubljamo, vendar za uvod ravno dovolj, da pritegne čimveč gledalcev in vas seznani z našimi cilji.
Spored za november:
»Krč« — slovenski film
»Poti na jug« — francoski film
»Lovec na jelene« — francoski film
MARJAN KOŠIR
Pionirji po poti spominov
V ponedeljek, 29. septembra, so tudi borovniški pionirji primerno proslavili svoj praznik — dan pionirjev. Zbrali so se ob osnovni šoli, kjer so izvedli krajši program, na koncu pa objavili izvolitev novega vodstva pionirske organizacije in dveh zastavonoš; nato so pionirji nižjih razredov krenili na izlet v Pekel, oni iz višjih razredov pa na Slemena do spominske kočice nekdanje kurirske relejne postaje TV-17. Pot je bila sicer precej dolga, toda v suhem in sončnem jesenskem dnevu kar prijetna. Mimo Češnjice so krenili po znani Colski poti, ki je bila v času NOB prava »partizanska pot«, nato pa naprej pod Malim Jasenovcem in mimo Colske doline do cilja, kjer so jih pričakali nekdanji borci in aktivisti borovniškega kraja.
Veseli živžav je odmeval daleč tja proti Tolstemu vrhu, bolj radovedni so se plazili v improvizirane šotore, najbolj korajžn1 pa so plezali visoko po drevju in skakali po skalovju, drugi pa so pospravljali svoj prigrizek, ki so ga prinesli s seboj, nato pa so se vpisali v knjigo obiskov. Potem pa so prisluhnili pripovedovanju nekdanjih partizanskih kurirjev TV-17, Jožeta Vintarja-Strnada in Toneta Debevca, ki sta jim iz svojih spominov izluščila nekaj iz življenja in dela, kakor tudi doživetih dogodkov kurirjev te postaje, ki je v tamkajšnih gozdovih delovala od jeseni leta 1942 dolconca vojne.
*Veseli in razpoloženi so krenili nazaj v dolino z obljubo, da se bodo vrnili v te lepe notranjske gozdove in obiskali tudi druge kraje znane iz NOB.
TONE DEBEVEC
Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov na Vrhniki
V sodelovanju z ZKO Slovenije, mladine in naše občinske zveze bo 24. oktobra 9. območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Na razpis je prispelo 19 sestavkov, ki jih bo pregledala tričanska žirija in izbrala najboljše tekste. Mladi ustvarjalci iz Vrhnike, Logatca, Cerknice, Grosupelj in ljubljanskih občin se bodo predstavili v prijetni sredini Cankarjeve knjižnice, kjer bo literarni večer, zatem pa pogovor za okroglo mizo.
Na literarnem večeru bodo sodelovali tudi člani gledališke skupine SNG Vrhnika.
25 LET TOVARNE ANTENSKIH NAPRAV
Usmerjeni v izvozni program
Petindvajset let, ali četrt stoletja prehojene razvojne poti Tovarne antenskih naprav predstavlja jubilej, zaradi katerega so se v soboto, 4. oktobra zbrali delavci tega kolektiva. Nehote so se spominjali dogodkov, ki so spremljali njihovo razvojno pot, prav tako pa so jim misli že uhajale v prihodnost, za katero si načrtujejo nove cilje.
Začetki segajo v leto 1955, ko je bilo na pobudo takratnega občinskega ljudskega odbora Vrhnika ustanovljeno elektrotehnično podjetje Vrhnika z imenom Elektron. Podjetje je opravljalo elektroin-stalab jska dela, vzdrževalo radijske sprejemnike, elektromotorje in druge aparate.
Začetki so bili skromni, razumljivo, saj so bile naložbe v osnovna in obratna sredstva tudi zelo skromne. V prvem letu delovanja je bilo 6 zaposlenih, ki je ustvarjalo temu primeren dohodek. Poslovne prostore so imeli v najemu na dveh lokacijah. Leta 1957 so pričeli z adaptacijo zgradbe, ki je bila last splošnega ljudskega premoženja. V naslednjem letu so se preselili v to zgradbo, na eno samo lokacijo.
Leta 1958 so prvič ponudili tržišču televizijske antene. Do leta 1959 je bilo težišče njihove dejavnosti elektroinštalaterstvo in servisiranje. Po letu 1960 pa sta začeli navedeni dejavnosti zaostajati na račun rasti proizvodnje televizijskih in radijskih anten ter antenskega pribora.
še preden so zaključili z obnovitvijo prostorov, ki so jih začeli preurejati leta 1957, so se na pobudo in potrebo občinske skupščine leta 1960 preselili v prostore obrtno stavbnega mizarstva Vrhnika. V teh prostorih so delali do leta 1964 in se v tem letu zopet preselili in to na sedanjo lokacijo, čeprav prostori niso bili idealni, so bili veseli doseženega uspeha, saj so prvič po devetih letih obstoja delovnega kolektiva prišli do kolikor toliko zadovoljivih prostorov.
Ves čas obstoja delovnega kolektiva je bila prisotna želja za dopolnilni oziroma nov proizvodni program, ki bi nudil kolektivu boljše delovne pogoje, večjo socialno varnost in boljšo ekonomičnost. Že na samem začetku so iskali nove proizvode za serijsko proizvodnjo, kot na primer:
električni pekači, regulacijske naprave, elektromotorji, domofonske naprave, svetlobna stikala itd. Pokazalo seje, da nisoimeli dovolj strokovnih kadrov niti ustrezne opreme za realizadjo teh idej.
»Da bi si zagotovili boljši ekonomski položaj, smo se poskušali pripojiti h kakšni večji delovni organizaciji, ali se kako drugače tesneje povezati,« pravi direktor Viktor Mramor.
»In v decembru leta 1972 se je naš delovni kolektiv z referendumom odločil za priključitev k združenem podjetju ISKRA Kranj, kot enovita de1 lovna organizacija, Tovarna antenskih naprav Vrhnika.
Decembra leta 1974 seje naš delovni kolektiv odločil na zboru delavcev, da se kot TOZDzdruži v novo delovno organizacijo, v Industrijo široko-potrošnih izdelkov. V navedeni DO zdaj združuje delo in sredstva 6 proizvodnih TOZD in TOZD prodaja. Delovni kolektiv seje leta 1973 odločil za investicijski program v znesku 3,5 mio. din. Sredstva so bila porabljena predvsem za opremo in inštalacije.
Naslednjo investicijsko naložbo smo realizirali v letu 1978 v znesku ca. 5 mio. din. Namen te investicije je bil predvsem zamenjati dotrajano opremo, odpraviti ozka grla in povečati produktivnost. Finančna sredstva so bila porabljena izključno za opremo in orodja. V tem letu smo preuredili in opremili skladiščni prostor, v katerem smo pričeli s proizvodnjo malih asihronskih elektromotorjev z zasenčenimi poli.
Leta 1979 pa smo izdelali investicijski program s predračunsko vrednostjo ca. 17 mio din in vložili kreditni zahtevek v Ljubljanski banki. V okviru te investicije smo predvidevali pridobiti približno 250 kv.m novih površin z nadzidavo obstoječega objekta v vrednosti ca. 5 mio din. Preostalih 12 mio din pa smo namenili za nabavo opreme, orodij in priprav, s katerimi bi povečali produktivnost in s tem povečali dohodek. Žal pa zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja do danes naša vloga v LB še ni rešena. Zaradi izredno tesnih prostorov smo bili prisiljeni pričeti z nadzidavo obstoječega objekta in to z lastnimi finančnimi sredstvi.«
Na slavnosti ob jubileju so dolgoletnim delavcem podelili nagrade in priznanja. Prvi je priznanje r prejel inž. Franc Fefer, saj je ravno njegovo delo najtesneje povezano s samim začetkom inft rastjo tega podjetja. (Foto: M. Borčič)
Če se še enkrat ozremo na prehojeno pot vidimo, da se je delovni kolektiv vseskozi otepal z velikimi težavami, se neprestano odpovedoval in vztrajal, da je dosegel svoje, čeprav morda za tuje oči skromne cilje. Delovni kolektiv je vseskozi napredoval brez znatne družbene pomoči, saj je pretežno vlagal sredstva, ki jih je sam ustvarjal.
Sadovi odpovedovanja in vloženih naporov delovnega kolektiva so očitni, saj jim je uspelo v zadnjih petih letih od 1975 do 1979 celotni prihodek povečati od 16 mio na 80 mio din, kar je 5-krat več. Z enako stopnjo se je povečeval dohodek od 6,6 mio na 34 mio din.
Stopnja zaposlovanja je bila v tem obdobju z izjemo zadnjih dveh let relativno nizka, število zaposlenih se je v tem obdobju povečalo le za 40 % (od 103 na 145 delavcev). Rast osebnih dohodkov pa je bila dokaj umirjena, saj so se povečevali v povprečju na zaposlenega le dva in polkrat.
Veliko skrb je delovni kolektiv posvečal rasti materialne osnove dela. Ob vsakem zaključku poslovnega leta je kolektiv težil za tem, da razporedi čim večji delež novoustvarjenih sredstev za sklade podjetja.
Samo v zadnjih petih letih so povečali lastna sredstva podjetja (poslovni sklad) za več kot dvakrat.
Ozirajo pa se naprej. Že vidijo nove obširne na loge, ki so pred njimi v prihodnjem srednjeročne^1
k
obdobju in direktor Viktor Mramor je v svojem go-voru ob jubileju poudaril: 'a »Naša razvojna orientacija je usmerjena n>« takšne programe, ki bodo potrebovali manj uvo- lo ženega materiala oziroma da bodo proizvodilo izvozno zanimivi. Novi programi morajo biti teh' l nološko intenzivnejši kot doslej, z visoko stopnje ar avtomatizacije in večjim deležem vloženega umskega dela kar pomeni, da bomo morali več vla- ^ gati v sodobnejšo opremo, avtomatizacijo in kva-litetne strokovne kadre. ™
Veliko dela in težav nas čaka na področju na
grajevanja po delu. Vpeljati moramo resnične9.1 stimulativno nagrajevanje, ki bo vzpodbujalo vsa-Nj kega posameznika, s tem pa bomo dosegli bolj" rezultate, če bo vsak posameznik videl soodvi-la snost osebnega dohodka od njegovega vlože-,a< nega dela. ^c
Še naprej je potrebno razvijati naš samoU-.p pravni sistem tako, da bo postal lasten vsakem^|e. posamezniku. Vsak posameznik mora čutiti utrip c'h svoje organizacije, se postavljati v vlogo samoU' &m pravljalca in poskušati upravljati kot s svojim last- us nim premoženjem.«
CM
Pomanjkljivosti v
Komunalnem podjetju se
odpravljajo
Ko so delegati občinske skupščine na sejah zborov v začetku oktobra obravnavali poročilo o izvajanju sklepov občinske skupščine v zvezi z odpravljanjem pomanjkljivosti v Komunalnem podjetju Vrhnika so ocenili, da so sklepi občinske skupščine v glavnem realizirani. V Komunalnem podjetju pa niso še sprejeli samoupravnega splošnega akta o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, ki pa je v fazi obravnave in bo referendum za sprejem tega akta izpeljan v mesecu oktobru. Ocenili so, da ta nerealizirana naloga ne predstavlja bistvenih motenj v samoupravnih odnosih oziroma, da v tem niso huje prizadeti družbeni interesi in da ni potreben začasen ukrep družbenega varstva.
Družbenopolitičnim organizacijam, delavskemu svetu in samoupravni delavski kontroli Komunalnega podjetja so predlagali, da takoj ugo-tove odgovornost posameznih delavcev Komunalnega podjetja za nerealiziran sprejem tega akta in o tem izdelajo poročilo s sprejetimi sklepi in ga posredujejo komisiji za družbeni nadzor pri občinski skupščini. Strokovna služba KP pa mora do sredine oktobra pripraviti poročil o o del u dvodomnega delavskega sveta, načinu sklicevanja sej, udeležbi članov delavskega sveta, o vsebini obravnavanih zadev in ga dostaviti predsedstvu OK SZDL. /
Je rešitev res samo v likvidaciji
V Ročni konfekciji smo govorili z delavkami:
Martina Vrabec: »Takoj, ko smo postali svoj TOZD se je začelo govoriti o izgubah, preje so bile informacije ugodne in pohvalne. Vse je prišlo tako iznenada in delavci nismo bili na to pripravljeni «
Nada Grampovčan: »Hudo je po mnogih letih spreminjati delovno okolje. Tu smo zadovoljni z delom in ko smo si ogledali nova deiovna mesta nismo bili vsi najbolj zadovoljni. Tu nam je lepo, imamo dobre pogoje dela.«
Milena Petkovšek: »Sava je pa že takšna tovarna, da bi tudi za nas še našla delo.«
Jože Suhadolnik: »Ljudje so razočarani, ker se je gradilo v vseh drugih TOZD, Vrhničani pa smo pri investicijah vednoizpadli. Večkrat smo opozarjali, da naj se rešuje, tudi naša proizvodnja. Sedaj nas je zapustilo že 15 delavcev in to mladih. Vsak dan nas je manj, vendar se bo morala najti rešitev tudi za nas«
Karel Gumilar: »Povedali so nam o novih delovnih mestih in smo se načelno strinjali. Vendar delavci hočejo vedeti zakaj je do tega sploh prišlo, nihče ne pokaže krivca. Nekdo v Savi je odgovoren za tako stanje, najbrž mi delavci najmanj. Nekateri delavci so še na druge vplivali, da glasujejo proti združitvi, potem pa so kolektiv zapustili. Zakaj niso odšli že pred referendumom.«
Že dlje časa je bila proizvodnja v Savinem TOZD Ročna konfekcija na Vrhniki na meji rentabilnosti. Leta 1978, ko je ta delovna enota postala TOZD, pa se je izkazala izguba v višini več kot 9 milijonov dinarjev. Opravljena je bila takojšnja kratkoročna sanacija. Hkrati pa dogovorjeno, da je potrebno pripraviti dolgoročnejše in trajnejše rešitve za poslovanje TOZD. Vendar tudi novi proizvodni program, ki ga je pripravila DO Sava ni zagotovil pozitivnega finančnega rezultata zaradi cele vrste omejitvenih faktorjev za novo investicijo. Tako je tudi gospodarski načrt za letošnje leto v celoti ohranjal strukturo lanskoletnega sanacijskega proizvodnega programa. Ta pa ni rodil sadov. Že ob ugotavljanju finančnega rezultata v letošnjem prvem trimesečju je bila spet izkazana izguba v višini 3040 milijonov dinarjev, kar je pospešilo iskanje novih rešitev. Zato so se na skupnem sestanku predstavniki občine, DO Sava Kranj in TOZD Ročna konfekcija, konec maja letos dogovorili, da Sava zagotovi normalno delo v TOZD, hkrati pa poišče nov program v okviru delovne organizacije ali izven nje. V ta prizadevanja pa se je vključil tudi naš Izvršni svet.
To so dejstva. Lahko pa trdimo, da je dejstvo, sicer boleče, tudi to, da v dvajsetih letih v tem TOZD ni bilo nobenih novih bistvenih investicij in kot delavci pravijo, nobenega napredka. In še nekaj oporekajo strokovnim službam: vsak dober gospodarstvenik pač mora gledati tudi vnaprej, investirati in se modernizirati. Tega pa ni bilo in sedaj se je nujno soočiti z dejstvom, da se proizvodnje v kratkem času ne da preusmeriti. Dalo pa bi se, če bi o tem razmišljali pred petimi leti; vtem času bi se že našel ustrezen program. No, ta vlak so zamudili. Pri iskanju novega programa pa se je pokazala možnost, da se problem reši v sodelovanju z LIKO, TOZD Servisi — energetika, ki je zaradi razširitve svojih stranskih dejavnosti — gre za računalniško opremo — iskal nove poslovne prostore.
Tedaj so se vsi odgovorni subjekti zopet sestali in se dogovorili za nadaljevanje akcije za izločitev TOZD Ročna konfekcija iz delovne organizacije Sava in za združitev z LIKO TOZD Tovarne stolov Verd. Dogovorili so se, da se Ročna konfekdja vključi s celotnimi osnovnimi sredstvi, skladom skupne porabe in vsemi zaposlenimi. Do te priključitve naj bi prišlo 30. septembra.
Očitno pa delavci, ki so si že ogledali delovna mesta v Tovarni stolov, kjer so jih seznanili tudi z delovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi, niso sprejeli predloga rešitve ekonomskega položaja TOZD in so se zato nadaljevale neorganizirane razprave o neustreznosti rešitve. Delavci so v prisotnosti predstavnikov Save in LIKA očitali, da ni bilo vse storjeno, da ne bi prišlo do ukinitve TOZD in izražali nezadovoljstvo v zvezi s pripojitvijo k Tovarni stolov in z nezaupanjem gledali na novo oko-
lje, kjer naj bi delali. Seveda, res je, da so p Stolarni nekoliko težji, konfekcionarke pa je predvsem težko delo, prah in ropot.
Do referenduma je prišlo 10. septembra in p log o priključitvi je bil zavrnjen. Od 60 delav zanj glasovalo 15, proti pa jih je bilo 35, 6 glas je bilo neveljavnih, 4 delavci pa so bili opravil odsotni. V Savi ocenjujejo, da referendum ni zaradi navezanosti delavcev na obstoječo lok' in kljub temu, da je bil vsak delavec v celoti infi ran o nujnosti prenehanja proizvodnje in s tem TOZD.
V LIKU pa ocenjujejo, da referendum ni u ker g reza majhen kolektiv, ki seje med seboj d razumel, ker imajo delavke že precej delov staža in so na delo, ki ni zahtevno navajene, pa sedanji delovni pogoji so zadovoljivi. Menijo' da je na tako odločitev vplivala prepozna sezP1 tev delavcev s samoupravnim sporazumom.
Komite OK ZKS, ki se je že v fazi razprav vk v politično akcijo za sprejem predloga rešitve* nomskega položaja TOZD, je na dveh sejah vi tembru ocenil, da so bili sicer delavcem pojasr razlogi za predlagano rešitev, vendar pri tem1 b bili dovolj upoštevani stvarni in osebni zadržK' e lavcev. Pomemben faktor pa je bil tudi kratek' da bi delavci sprejeli celovitost svojega eko" skega položaja in stvarnih možnosti za njegov' šitev. Hitro ukrepanje Save in nekateri postop1' pri delavcih utrdili prepričanje, da se jih želiK hitro znebiti, ne da bi popreje poiskali vseh mO* sti.
V pogovoru z delavci: Nado Grampovčan, * tino Vrabec, Mileno Petkovšek, Karlom Gufl1 jem in Jožefom Suhadolnikom, smo izvedeli, <jj načelno strinjajo, da se priključijo LIKU. Pou^ ™j pa so, da je vest, da slabo poslujejo prišla izn* *J da, saj so jih v Savi, dokler niso postali svoj 1* *J vedno hvalili. Kar naenkrat pa tolikšne izguf /J pravijo, da temu niso krivi delavci. Strokovr" i Ni kadru, ki pa ga pri njih praktično ni—vsi so v Kij ^e — očitajo, da so se zanje premalo brigali in hC zvedeti, zakaj je do-tega sploh prišlo, kdo je I kriv; pravijo, da delavci sigurno ne. Še ne verj* jo, da se proizvodnja ležalnih blazin ne bo nad1 vala v Kranju, kajti težko si je zamišljati, da" proizvodnja kot edina v Jugoslaviji povsem ol čena. - p
Za delavce ni lahko, nekateri so že 20 let v t< *
varni, sedaj po neuspelem referendumu pa jih' r
»d
ki so agitirali proti združitvi z LIKO, zapuščajo
pa so pretežno mladi ljudje. Sedaj še vedno ostaja odprto vprašanje,kako čim' oleče preusmeriti to proizvodnjo in če se v pol I*
najde neke rešitve, bo likvidacija neizogbna. Zato & \, svet intenzivno išče ustrezno rešitev, saj kot je po" Te predsednik občinskega sindikalnega sveta Andrejj Tc vič, delavci ne smejo nositi posebnihmaterialnihpo* S^, za tisto, za kar so v bistvu sami najmanj krivi.
Si,
Ta Te
Mimohod pred častno tribuno na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični.
S prizadevnostjo raste kvaliteta
na
ierr'
v izena-z bor je na-
^Po zapeti pesmi vsakdo rad Li!?ne 'n tako jo zapoje moški „jjp zbor LIKO iz Verda, ki je in&ne^ako sedem let in se je Pel v sam vrh slovenske zborovske glasbe. Ven-*ot pravi njihov dolgoletni
|g°9 in zborovodja Tone f6ie, zbor še ni dosegel '.kar res zmore.« Po svojih fch lahko rečem, da so še > rezerve v dikciji 1 registrov-z rnlad in »štjme« še niso jrrl.j.ne in v umetniški interpre-vla-L* 'e dejal Tone Jurjevčič, va-j rni in vestni glasbeni peri s katerim je tesno povedi Vrlln^'<0 glasbeno ustvar-čdT' ko smo se z njim in Jakom 'Sfr^om, članom tega zbora, JjSj etij v pogovor na osnovni šoli
že- 9 ^ankarja, kjer učencem J£* glasbeno znanje. Živi z °> predvsem pa z zborov-oii'.Pesmijo, vendar skromen .rnn'6. ne govori o sebi, govori o itripftri, o zboru kot celoti, o nji-°h"Srri delu in prizadevnosti, ki lSt' "spehi vsak dan večja.
In kdo so ti fantje, ta pevski zbor LIKO iz Verda, kdaj so začeli peti, smo hoteli zvedeti od njihovega neumornega organizatorja in predsednika zbora Jaka Petkovška. Nismo ga našli, bil je v bolnišnici, zato smo naprosili podpredsednika zbora Jaka Susmana, da pove kaj več o zboru.
»Moški pevski zbor LIKO Verd je pričel z delom februarja 1973, ko smo se pripravljali na proslavljanje 100-letnice Parketarne Verd in 10-letnice podjetja LIKO. Prvič je nastopil na tej proslavi poleti 1973. Ker pa so pevci še želeli nadaljevati z organiziranim prepevanjem, se je skupina tedaj nekaj čez dvajsetih pevcev jeseni spet zbrala in začela z vajami.
V prvih dveh letih obstoja je zbor pel le lažje pesmi in z njimi sodeloval na proslavah in raznih kulturnih prireditvah. Sčasom pa si je zbor zastavil težji program, za kar je bilo treba vložiti še več dela in truda. Tako smo že v letu. 1975 izvedli prvi samostojni ce-
lovečerni koncert, ki je zelo dobro uspel.
Tako nam je vsakoletni celovečerni koncert postal obvezni del programa v vsaki sezoni. Še več. V letu 1976 in 1980 smo pripravili celo dva celovečerna koncerta. Vendar pa ti koncerti niso ostali samo enkratna prireditev, saj smo z njimi gostovali tudi po bližnji in daljni okolici.
Začeli smo navezovati tudi stike z drugimi pevskimi zbori. Tako smo imeli skupne koncerte z zborom iz Radomelj, logaškim zborom in sedaj tudi z zborom Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Srečanja postajajo tradicionalna in jih nameravamo še prirejati. Tudi čez mejo seže glas našega pevskega zbora, saj smo uspešno peli v pobratenem Go-narsu v letu 1977.
Da pa zbor pridobiva tudi na kvaliteti, povedo tudi ocene na zborovskih tekmovanjih v slovenskem merilu. Tako smo prvič nastopili na RTV Ljubljana v okviru tekmovanja »Amaterski zbori pred mikrofonom« v letu
0, ^etkovšek — predsednik
Tone Jurjevčič — zborovodja
Jaka Susman nik
podpredsed-
'OVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI
Tokovne knjige
Zflf £duti dobre kuhinje °ratko I.: Čas knjige
t B
B
D
fenk F.: renk F.
Prva dva slovenska dolga filma Slovenski film
avies H.: Beatli 1/2 domači pek
3
v*
St,
H' k Uružbeno varstvo samoupravnih pravic in druž-Ki ^ iastnine
ki ^azarinc A.: Zdravstveno varstvo riškovec F.: Osnove logike ( ~°rjanc F.: A V sredstva jhibernik R. S.: Opredelitev sodišča za sprotno obravnavanje rezultatov go •parjenja
jan I.: Kokrški odred 173 osip Broz na čelu kolone pfoflič B.: Plesna vzgoja predšolskih otrok [•"kar P.: Lev MHčinski ^cstne renta in cena stavbnega zemljišča ^iddlebrook M.: Konvoj J^ikuž J.: Stolnica v Kopru ^ušič J.: Oton Župančič
a'oge kadrovske dejavnosti v organizacijah zdru '"ega dela
d 0
snovna šola fantič
S t uric N.: Konzerviranje z mrazom *'ru P.: Narodni muzej
'zman R.: Marksizem in nacionalno vprašanje "eferovič M.: Tito vrhovni komandant
anič J.: Razpotja komunizma
h ^rohsack B
St,
Disciplinska odgovornost in posto-
rugar v.: Jugoslavija 1941 — 1945 *|nkovec J.: Samoupravno odločanje delavcev ^'nkovec J.: Samoupravno pravo v ZD faševski D.: Resnica o makedonskem narodu v *Oretični in metodološki aspekti raziskovanja ra-°la socialistične samoupravne družbe £epina A.: Kratek pregled nemške slovnice
omšič v.: Izbrani teksti 1/2
Voglarf Glasbena vzgoja predšolskih otrok Voglar M.: Kako približamo otroku glasbo Vreg F.: Javno mnenje in samoupravna demokracija
LEPOSLOVJE Mladinsko:
Hofman B.: Ringo Star
Manček M.: Kužek Vul. Mucek Mjav. Piščanček Pik. Zajček Uh. Petiška E.: Stare grške bajke Reichman J.: Muca Vitev G.: Zrcalce
i
/a odrasle:
Golar M.: Pozabljeni dan Jakopim G.: Veronika Potrč I.: Zločin Remec M.: Prepoznavanje Vilhar S.: Sence pod Matajurjem Vipotnik J.: Ledina Antič [.: Hakatomba Gregorčič S.: Izbrane poezije Kne M.: Ko bo s čudovito gladkim gibom ukazala finale Šalamun T.: Maske Šumenjak A.: Pesmi med žetvijo Zlobec C: Glas Prevodi:
Kane H.: Kavč -v Kanin G.: Tracy in Hepburnova Lessing D.: Generalka za pekel Simenon G.: Pismo mojemu sodniku Wouk H.: Vihre vojne 1/2 Lirika:
Ady i*
Pindar v
Tadijanovič
Ungaretti
Villon
Wordsworth
1976 v drugi težavnostni stopnji,. ravno tako tudi, naslednjič, pri čemer je bila kritika pohvalna. Tako smo se odločili in nastopili tudi v prvi težavnostni skupini.
Največji uspeh pa je vsekakor udeležba na tekmovanju pevskih zborov Slovenija »Naša pesem« v Mariboru, kjer smo leta 1978 prejeli bronasto plaketo mesta Maribor in skupno 8. mesto med moškimi zbori v Sloveniji. Letos pa smo za malenkost zgrešili srebrno plaketo, uvrstili pa smo se na 4. mesto med moškimi amaterskimi pevskimi zbori v Sloveniji, kar je vsekakor velik uspeh, kar nam daje še večji polet pri delu in pripravah na tekmovanje »Naša pesem« leta 1982.«
Za vsakim uspehom še večji uspeh. In kje so korenine teh uspehov. »To je pretežno mlad zbor,« pravi Tone Jurjevčič, »in ravno mladi se hitro uče. V zboru pa je toliko mladih fantov, ker i mamo sodoben repertoa r. Pa še to je: več mladih pritegne še druge, vrstniki se zbirajo tudi zaradi druščine. Ti fantje pa so večinoma moji učenci, ki sem jih učil v osnovni šoli in poznajo moje delo. Začeli smo se udeleževati tekmovanj in snemanj, bili smo deležni spodbudnih kritik in ta tekmovalni duh vodi pevce k še večji delavnosti. .
Kvaliteta dela se je spremenila, ko smo vaje tako organizirali, da tenoristi in basisti vadijo dvakrat tedensko vsaki zase. Delo si z Mitjem Drašlerjem — z njim sva se udeležila tudi vseh petih seminarjev za zborovodje zborov, ki se udeležujejo mariborskih tekmovanj — razdeliva in popolnoma izkoristimo vaje. Hkrati pa vse, ki znajo igrati na kak inštrument, vzgajava v bodočega pevovodja «
Zbor je doslej pel pesmi v sedmih jezikih. Kaže, da veliko in resno vadijo. Programi za tekmovanja jim navadno ne delajo velikih težav. To pa zato, ker imajo že v svojem letnem programu dela doseženo vsak isto kvalitetno in težavnostno raven. Član zbora je tudi Janez Drašler, ki poje pri akademskem pevskem zboru Tone Tomšič in do nedavnega je pel pri komornem zboru RTV Ljubljana. Njegove izkušnje so koristne in motivirajo tudi druge pevce.
Uspehov najbrž ne bi bilo, če ne bi bili izredno organizirani. Imajo umetniški svet, pet članov zbora je v njem, ki vpliva na izbiro programa s tem, da ima tudi vsak pevec možnosti vplivanja na program. Velikokrat se zgodi, da ravno oni predlagajo, naj se začno učiti novih in zahtevnejših pesmi. Zanimivo pa je, pravi zborovodja, da si v času študija nikdar nisem mislil, da bom kdaj učil tako zahtevne pesmi; enostavno si nisem predstavljal, da bo kdaj na Vrhniki toliko dobrih pevcev. Lani pa so se pevske skupine: LIKO, IUV, in šole udeležile vseh važnejših pevskih manifestacij v Sloveniji. To pa kaže na kvaliteto in široko dejavnost.
Začenjajo se predstave »filmskega gledališča«
S filmom Strah ima hitre noge smo začeli letošnji ciklus predstav filmskega gledališča. Odločili smo se za drugačno obliko predstavitve izbranih filmov, kot smo to počeli lani.
Vsakotedenski uvodi filmskih kritikov postajajo z dragimi prevoznimi stroški skoraj nedosegljivi, obenem pa ob proble matičnem obisku posameznih predstav nastaja vprašanje smiselnosti takšne predstavitve.
Odslej boste lahko ob izbranih filmih, ki vam jih bomo predstavljali ob petkih (ali ob četrtkih, če v petek ne bo filmske predstave) dobili filmski list, ki vam bo v skromni obliki na kratko in jedrnato, pa vendar dovolj privlačno predstavil film s sporeda filmskega gledališča. Taka oblika je cenejša, obenem pa si bomo tako zagotovili širši krog sodelavcev, ki bodo te filmske lističe pisali — saj njihovo sodelovanje ne bo odvisno od fizične prisotnosti. Načrtujemo pa, da bi enkrat mesečno omogočili ob izbranem filmu pogovor po projekciji, na katerega bi povabili bodisi profesionalnega ali amaterskega strokovnjaka s področja filmske zgodovine, kritike, teorije ali celo proizvodnje, ki bi bil pripravljen žrtvovati svoj čas in znanje za osvetlitev problemov, ki gredo navadno mimo povprečnega gledalca. Ta navadno terja od filmske predstave zgolj »zgodbo«, ki bi pritegnila in razvedrila — vsi pa vemo, da je film lahko tudi nekaj več — in to nekaj več je naloga in cilj predstav filmskega gledališča.
Kako bomo uspeli, je odvisno od nas, organizatorjev in vas gledalcev, ki boste tak način predstave sprejeli — eni bolj, drugi manj. Želimo si le potrpljenje, strpnosti. Zavedamo se, da utegne biti začetek težak, da mnogi od vas filmskega lista ne boste prebrali — niti ga ne boste vzeli v roke. Toda, bodite strpni do tistih, ki jim filmska predstava pomeni umetniški užitek. Z nediscipliniranostjo, govorjenjem, presedanjem in pogovarjanjem med predstavo pač ni mogoče uživati ob dobrem filmu. Upam si trditi, daje prav neprimerno obnašanje eden od vzrokov, da mnogi Vrhničani zahajajo v kino raje v Ljubljano in ne k nam, čeprav so številni filmi z našega sporeda v Ljubljani kasneje na sporedu. Ena od nalog, ki smo si jo zastavili, je tudi kulturnost filmskih predstav.
Za uvod v letošnjo sezono filmskega gledališča smo namerno izbrali film Strah ima hitre noge, ker vemo, da bi ga hotelo videti veliko Vrhničartbv, ki so o njem — potem, koje igral v Ljubljani — slišali same pohvalne besede. Mislim, da tudi filmska kritika filmu ni nenaklonjena. Priznava mu visoko obrtniško raven, dognano dramaturgijo mojstra, ki zna iz tako postavljenega zaporedja dogodkov in oseb, ki se nam predstavljajo, iztisniti največjo možno mero privlačnosti, humorja in napetosti, ki omogočajo gledalčevo sodelovanje in nazadnje navdušenje nad filmom. Vse to seveda ni tisto »nekaj več«, kar ob filmskem gledališču obljubljamo, vendar za uvod ravno dovolj, da pritegne čimveč gledalcev in vas seznani z našimi cilji.
Spored za november:
»Krč« — slovenski film
»Poti na jug« — francoski film
»Lovec na jelene« — francoski film
MARJAN KOŠIR
Pionirji po poti spominov
V ponedeljek, 29. septembra, so tudi borovniški pionirji primerno proslavili svoj praznik — dan pionirjev. Zbrali so se ob osnovni šoli, kjer so izvedli krajši program, na koncu pa objavili izvolitev novega vodstva pionirske organizacije in dveh zastavonoš; nato so pionirji nižjih razredov krenili na izlet v Pekel, oni iz višjih razredov pa na Slemena do spominske kočice nekdanje kurirske relejne postaje TV-17. Pot je bila sicer precej dolga, toda v suhem in sončnem jesenskem dnevu kar prijetna. Mimo Češnjice so krenili po znani Colski poti, ki je bila v času NOB prava »partizanska pot«, nato pa naprej pod Malim Jasenovcem in mimo Colske doline do cilja, kjer so jih pričakali nekdanji borci in aktivisti borovniškega kraja.
Veseli živžav je odmeval daleč tja proti Tolstemu vrhu, bolj radovedni so se plazili v improvizirane šotore, najbolj korajžnl pa so plezali visoko po drevju in skakali po skalovju, drugi pa so pospravljali svoj prigrizek, ki so ga prinesli s seboj, nato pa so se vpisali v knjigo obiskov. Potem pa so prisluhnili pripovedovanju nekdanjih partizanskih kurirjev TV-17, Jožeta Vintarja-Strnada in Toneta Debevca, ki sta jim iz svojih spominov izluščila nekaj iz življenja in dela, kakor tudi doživetih dogodkov kurirjev te postaje, ki je v tamkajšnih gozdovih delovala od jeseni leta 1942 dokonča vojne.
*Veseli in razpoloženi so krenili nazaj v dolino z obljubo, da se bodo vrnili v te lepe notranjske gozdove in obiskali tudi druge kraje znane iz NOB.
TONE DEBEVEC
Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov na Vrhniki
V sodelovanju z ZKO Slovenije, mladine in naše občinske zveze bo 24. oktobra 9. območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Na razpis je prispelo 19 sestavkov, ki jih bo pregledala tričanska žirija in izbrala najboljše tekste. Mladi ustvarjalci iz Vrhnike, Logatca, Cerknice, Grosupelj in ljubljanskih občin se bodo predstavili v prijetni sredini Cankarjeve knjižnice, kjer bo literarni večer, zatem pa pogovor za okroglo mizo.
Na literarnem večeru bodo sodelovali tudi člani gledališke skupine SNG Vrhnika.
Pri ribiškem domu Sulec v Sinji gorici so rtoiške družine Vrhnike, Barja, Vevč in Dolomitov, ki so združene v conskem odboru povodja Ljubljanice, praznovale 25-letnico delovanja. Te družine med seboj lepo in tvorno sodelujejo. Posebno še pri izvajanju gospodarskega plana, pri vlaganju rib v vode na njtiovem področju.
Dolgoletnim in aktivnim članom so ob tej priložnosti podelili priznanja. Te pa so prejela tudi nekatera društva in družbenopolitične organizacije za uspešno sodelovanje z ribiškimi družinami.
Otvoritev asfaltne ploščadi v Bevkah
Septembra meseca je K. D. Ivan Cankar Bevke, imelo slavnostno otvoritev asfaltne ploščadi pr^ turnim domom oz. pred poslovalnico Mercatorja. Slavnostni trak je prerezal predsednik KS Janez Trček.
Vsem, ki so kakorkoli k temu pripomogli, se je zahvalil predsednik društva Gostiša Franc.
Test in foto: Jože » \
U lovka '80
ŠD Partizan Vrhnika organizira 26. 10. 1980 ob 10. uri prvi gozdni tek okrog Ulovke
Program
Pripravili smo 15kmin 7km dolgo progo. Start bo množičen pri brunarici na Ulovki ob 10. uri'. Kategorije Tek na 15km:
— moški do 30 let
— moški od 30 do 40 let
— moški od 40 do 50 let
— moški nad 50 let
— tek JLA — 7km!
— kategorizirani tekmovalci Tek na 7 km:
— ženske do 25 let
— ženske od 25 do 35 let
— ženske nad 35 let .— mladinci do 18 let
—- TRIM pohod (brez uvrstitve) Prijava
Prijavite se lahko na naslov ŠD Partizan Vrhnika, Tržaška 39, tel. (061) 851-484. Prijave bomo sprejemali še uro pred startom. Štartnine ni.
Vrhnika
prefil proge
Opis proge
Tekli boste po lep gozdni, skoraj ves čas makadamski poti, nad katero boste navdušeni zaradi njene pestrosti, lepe pokrajine in razgledov. Asfaltne poti je približno 2km in je označena na skid trase poti. Cilj je v neposredni bližini starta.
Obveze organizatorja «
Vsak udeleženec bo po prihodu skozi cilj prejel značko in bilten, prvi trije vsake kategorije pa še posebna priznanja. Organizator se obvezuje, d* značka ne bo v prodaji:
Na progi bodo tri okrepčevalnice in kontrole. Organizirali bomo tudi zdravstveno osebje.
Med prireditvijo bo žrebanje praktičnih nagrad, ki bodo podeljene izžrebanim kmalu po prihodu skozi cilj.
Vsak udeleženec bo sodeloval na lastno odgovornost, vendar bo v času prireditve zavarovan pri zavarovalni skupnosti TRIGLAV.
Organizator bo pripravil parkirni prostor v bližini starta. Za vse, ki ne bodo imeli prevoza, bomo organizirali kombi, ki bo vozil izpred hotela Montana na Vrhniki. Zadnji odhod bo ob 9. uri.
Vsa pojasnila v zvezi z razpisom in organizadjo daje organizator ŠD Partizan Vrhnika.
Organizator se obvezuje, da bo tek izveden po pravilih o izvajanju množičnih športnih prireditev.
OBVESTILO
Obveščamo občane Vrhnike, da bo prvi jesenski Cooperjev test na vrhniškem stadionu v petek, dne 17. 10. 1980 od 15.30 do 17.30 in v soboto, dne 18. 10. 1980odv10. do 12. ure.
Vabimo Vas, da pridete v čim večjem številu in preizkusite svoje telesne zmogljivosti.
ZTKO VRHNIKA
Streljanje
Krajevna organizacija ZRVS Borovnica je organizirala streljanje z malokalibrsko puško na strelišču pod Dolinskim mostom. Okrog 200 rezervnih vojaških starešin, borcev, mladincev, lovcev indrugihaktivi-stov še je udeležilo tega srečanja in se pomerilo v streljanju, kot gost pa je nastopila tudi krajevna organizacija ZRVS Vrhnika t. Doseženih je bilo nekaj dobrih rezultatov. Najboljši med posamezniki so bili: 1. Franc Levstik (KO ZRVS Borovnica) 44 krogov, 2. Lovro Novinšek (KO ZRVS Vrhnika I.) 43 krogov in3. Gabrijel Kržič (KO ZRVS Borovnica) 39 krogov.
Aktivni balinarji
Balinarski klub društva upokojencev Vrhnika je dne 27. 9.1 980 izvedel tekmovalni turnir, na katerem so sodelovale sledeče ekipe: Vrhnika s 3 ekipami, Žiri in Cerknica 2 ekipi, Logatec, Rovte in Podlipa s po 1 ekipo.
Ta turnir je privabil večje število občanov, privržencev balinanja, ki so ob kozarčku dobre kapljice (iz Bufeta upokojencev) z zanimanjem sledili številnim dvobojem med ekipami. Nekateri gledalci so bodrili domače tekmovalce, drugi zopet ekipo Podlipe, ki se je dolgo uspešno upirala vrhniškim balinarjem. Na knnfiu Da ie klonila. Med tradidonalnimi rivali ekip Zirov in Vrhnike je slednja tekmovanje odločila v svojo korist. V finalni tekmi za prvo mesti v obeh skupinah so se srečali mladi (II. ekipa) in upokojenci Vrhnike in Cerknice. V obeh skupinah so slavili zmago naši gosti.
Ob razglasitvi rezultatov tega lepega tekmovanja in po razdelitvi pokalov trem najboljšim ekipam, (iz obeh skupin), je tov. Karel Štirn pozval navzoče, da v prihodnje izvedejo še več podobnih tekmovanj in pogostih srečanj na področju Notranjske.
Kot prvi so se temu takoj odzvali mladi balinarji Podlipe, ki so povabili vse sodelujoče tekmovalce na balinarski turnir dne 5. oktobra 80 na balinarskih igriščih društva upokojencev Vrhnika, pričetek tekmovanja ob 8. uri. Balinarji Vrhnike z društvom upokojencev pa jim bodo pri tej izvedbi nudili vsestransko pomoč. Občane Vrhnike pa vabimo na ogled tega tekmovanja.
Še ena zanimivost za privržence balinanja. Več kot teden dni že teče tekmovanje balinarjev za prvenstvo Vrhnike za posameznike. Prijavilo se je 40 tekmovalcev, od tega 8 upokojencev. Končano je že 20 dvobojev, pri katerih so poraženci izpadli, zmagovalci pa tekmujejo naprej po istem sistemu izpadanja, da ostanejo 4 tekmovalci, ki medsebojno tekmujejo za prvaka Vrhnike. Obetajo se zanimive borbe.
ZTKO občine Vrhnika, ki je omogočila to tekmovanje in darovala trem najboljšim tekmovalcem obeh skupin medalje, se najlepše zahvaljujemo.
Rezultati tekmovanja:
Mladi:     . Upokojenci:
1. mesto Cerknica j. mesto Cerknica
2. mesto Vrhnika II. ekipa 2. mesto Vrhnika 3- ™sto Logatec 3 ^3,0^
4. mesto Vrhnika I. ekipa
Velika udeležba kolesarjev
Kolesarske akcije Zveze telesnokurturnih organizacij Vrhnika, pod geslom »Vsi na kolo za zdravo telo«, ki je bila v soboto, 20. septembra se je udeležilo 245 kolesarjev.
Pot jih je vodila od Vrhnike do Borovnice, kjer je bila prva kontrolna postaja, do Podpeči, Notranjih goric, Plešfvice, Loga, kjer jebila druga kontrol na p ostaja, skozi Bevke in Blatno Brezovico nazaj do Vrhnike, kjer je bila na rokometni ploščadi še spretnostna vožnja za vse udeležence.
Progo, ki je bila dolga 34km in časovno neomejena so vsi prevozili in za to prejeli tudi značko.
Sektorske vaje v Bevkah
Gasilski sektor Bevke je organiziral 28. 98. 1980 sektorske vaje. Rdeči petelin se je pojavil ob 14. v težko dostopnem kraju v Bevkah. Na kraj »požara« so prihiteli gasilci iz Dragomera-Lukovice, Loga, Drenovega griča, Blatne Brezovice in Bevk.
V rekordnem času so ukrotili rdečega petelina. Posebno so se izkazali pionirji s svojo motorko »Tomos«.
Na vajah so bili predstavniki občinske aasilske zveze. Dredsednik Karel Mušič, poveljnik Urban Žirovnik ter drugi. Vaje je vodil sektorski poveljnik
Občinsko prvenstvo v krosu
Občinskega prvenstva v krosu za posameznike vseh kategorij bilo 3. oktobra, se je udeležilo 165 tekmovalcev. Hkrati je bilo to' izbirno tekmovanje za sestavo občinske reprezentance za »Dela«, ki bo letos 14. oktobra v Radovljici.
Rezultati:
Mlajši pionirji—letnik 1968:1. MetodOsredkar, 2. BlažCaserC 3. Robert Ogrin, itd.
Mlajše pionirke — letnik 1968:1. Tončka Kogovšek,2. Natalija nik, 3. Nataša Mesec, itd.
Mlajši pionirji — letnik 1967:1. lvanPimat,2. Uroš Rot, S.Janez1 bevec, itd.
Mlajše pionirke— letnik 1967:1. Polona Japelj, 2. Matička Kova Zdenka Kovač, itd.
Starejši pionirji — letnik 1966:1. Uroš Močnik, 2. Janko Konča" ^ Rok Hrovatin, itd.
Starejše pionirke — letnik 1966:1. Branka Rihar, 2. Anica Lukan
3. Karmen Keršmanec, itd Starejši pionirji — letnik 1965:1. Tomaž Slabe, 2 Robi Trampi
Honzo Breganovič, itd. Starejše pionirke — letnik 1965: 1. Irena šurca Mlajši mladinci — letnik 1963—1964: 1. Miran Stanovnik Mlajše mladinke — letnik 1963—1964: 1. Karmen Malovrh Starejši mladinci — letnik 1961—1962: 1. Slavko Keršmanc
■1
av
Člani: 1. Janko Smole, 2. Janez Grom, 3. Miroslav Bobnar, iW^
Članice: 1. Marjana Brenčič, 2. Jolanda Porupah, 3. Dada Grom, Veterani A: 1. Bogdan Grom, 2. Jože Vogrinc.
Orj|
tih •kaj
Janez Pišek iz Bevk.
Tekst in foto: Jože Glavač
Kolesarji, pridite tekmoval
V nedeljo, 19. oktobra 80 ob, uri dopoldne bodo po ulicah Vrhnike r ske kolesarske dirke. Te dirke bodo potekale po sledečih ulicah: Volji Klisu, Cesta-6. maja, Cesta gradenj in Stara cesta.
Nastopili bodo kolesarji sledečih kategorij: mladina od 10 do 14 let J mladinci od 15 do 18 let, člani od 18 do 35 let in veterani po kategorija! do 60 let.
Poleg naših domačih kolesarjev bodo nastopili še kolesarji kluba fti nek iz Ljubljane, Horjula, Cerknice in drugi. Nastopajo lahko tudi kol8| niso člani klubov.
Propozidje tekmovanja so sledeče: Poulične dirke se vozijo po šist Ijev, kjer 5 prvoplasiranih kolesarjev na vsakem cilju prejme točke (1 i se za končnega zmagovalca seštejejo. Kolesarji na naših dirkah bod1 sledeče:
Mladina 10 do 14 let 4 kroge s ciljem v 2. in4. krogu, mladinci od 15<* 12 krogov s ciljem v vsakem 3. krogu, člani od 18 do 3 5 let 20 krogov s vsakem 4. krogu, veterani od 35 do 50 let 6 krogov s ciljem v 3. in 6. kri terani od 50 do 60 let 4 kroge s ciljem v 2. in 4. krogu. v
Prvi trije v vsaki skupini prejmejo medalje. Štartnina vsakega teki znaša 50 din, šolska mladina je štartnine oproščena.
Vsak kolesar vozi na dirki na lastno odgovornost.
Prijave se sprejemajo pol ure pred startom v domu Partizan na
Vsa ostala navodila boste dobili pred dirko.
Kolesarska sekcija pri ŠD
IUV TOZD OPEKARNA VRHNIKA Sinja gorica 70, VRHNIKA
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA prosta dela in opravila:
I eno mesto KOVINOSTRUGARJA 2. eno mesto KURJAČA [ 3. štiri mesta: POMOŽNI DELAVEC
POGOJI:
Pod 1.: končana šola za KV delavce kovinarske stroke, zaželena praksa
Pod 2.: končana šola za KV delavce kovinske stroke ali strokovni izpit za kurjača, zaželena praksa
Posebni pogoj pod 1. in 2. je odslužen vojaški rok.
Rok za sprejemanje prijav do zasedbe delovnih mest."
Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov:
IUV TOZD OPEKARNA VRHNIKA, Sinja gorica 70,
61360 VRHNIKA, (kadrovska služba).
i prt
. Hotel »m anto v a« e ^Vrhnika
RAZPISUJE prosta dela in opravila
Vzdrževalca osnovnih sredstev — hišnik
P°gOji:
ari),1 3 to za I
serrr ija
jval ičar>
— elektrikar
— 3 leta delovne dobe
— delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom
— poskusno delo je 60 dni
Vsi zainteresirani kandidati naj pošljejo prijave ali se osebno gasijo na naslov hotela v roku 15 dni od dneva objave.
Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa Pristojnega samoupravnega organa.
Hi, konjiček, hi...
asi. ko so skozi Vrhniko,še »furaii furmani« so prešli, in se uma-i^obnosti. Peket konjskih kopit so zamenjali brneči stroji, vse močnejši sodobnejši. Življenje se ne ustavlja, ne zmeni se za >3° ljudi, ampak teče dalje. Volovske vprege na Vrhniki sploh ni ■^Paziti, konji pa so tudi pričeli prepuščati mesto svojim močnejšim • ~9°m: traktorjem. Pripovedi o »garaških furmanih« so postale le-J*8! toda spomin mnogokrat oživi.
Jože Rozman je eden tistih, ki občasno poskrbi, da spomini po-eio stvarnost. Vsaka gubica na njegovem obrazu govori o trdem w tega klenega moža, njegov pogled ostaja odločen in jasen in 5 Priznati premoči tehnike, zato ostaja zvest svojima konjičkoma. ^ je zahrzal in še naprej pridno mulil sočno travo, Jože pa je ^ v roke in stisnil zobe. Bojda bo letos huda zima, zato se je po-,n° še kako oskrbeti z drvmi, pa če gre klada rada ali nerada na
Težko je, težko in zanimivo bi bilo vedeti, koliko klad so Jožetove 3Uj    roke takole spravile na voz. Morda čez nekaj let v našem kraju 0 več niti konjske vprege, a spomini najbrž ne bodo nikoli umrli, rjjbe o »garaških furmanih«, njihovih »pojočih bičih« in »iskrih ko-J]* bodo ostale, ohranjale se bodo skozi rodove, kot spomin na ;     *ar Je Di'° nekoč stvarnost, kar je nekoč živelo vse dotlej, dokler it«?* n' postal velikan modernega čsa. Tu za konje in furmane ni več L, 0ra. Le redki še vztrajajo med njimi in verjetno je to zadnja gene-
TRŠAR
AVTOMONTAŽA
Tovarna gospodarskih vozil, trgovina in servis motornih vozil
TOZD — KOVINARSKA VRHNIKA n. sub. o. Vrhnika, Partizanski tabor 1, p. p. 40
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
1. 4 KV proizvodne delavce ključavničarje z znanjem varjenja,
2. 3 PK proizvodne delavce ključavničarje in
3. 3 NK delavce za priučitev kovinarske stroke — ključavničarske
Pod točko 3. imajo prednost kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Pod točko 1. zahtevana izobrazba KV ustrezne smeri.
Poskusno delo traja: za dela in naloge pod tč. 1. 60 dni, za ostala dela 45 dni.
Pismene prijave morajo kandidati skupno z dokazili o strokovnosti predložiti v roku 20 dni od objave komisiji za delovna razmerja TOZD KOVINARSKA VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v roku 30 dni od datuma objave.
Škandrovemu atu
Pred nekaj meseci je za vedno prenehalo biti srce skromnega in poštenega občana, dobrega očeta in gasilstvu zvestega Ivana Remškarja.
V prerani grob ga je spravila zahrbtna bolezen in tudi smrt njegove žene Ivane, Ko smo ga obiskali v ljubljanski bolnišnici, je večkrat v šali rekel: »če bi bil golobček, bi zletel na njeno okno in jo pozdravil.« Remškar je bil res pravi Ločan. Njegovo življenje je bilo zelo pestro, mnogokrat posuto z grenkimi, včasih pa tudi z lepimi spoznanji. Kot sin premožnega in na-' prodnega kmeta je odšel v kmetjsko šolo na Grm pri Novem mestu. Ta šola je nekdaj slovela kot nekakšna srednja šola. Ravno tu se mu je tudi okrog leta 1920 porodila misel o usta -novitvi gasilske čete na Logu. Svojo zamisel je kaj kmalu tudi uresniči. Zbral je nekaj somišljenikov in tako po mnogih zaprekah le ustanovil loško gasilsko četo. Kljub delu na Škan-drovi kmetiji je ostal zvest gasilstvu. Kmalu je začel razmišljati o brizgalni, takrat še na ročni pogon. Ker pa je brizgalna in njeno orodje rabila tudi streho nad sabo, so se loti i gradnje gasilskega doma. Brezplačno je za svoje gasilske ideale odstopi zemljišče in prevzel tudi vso organizacijo pri gradnji doma. Tako se je gasilstvo na Logu lepo in v miru razvijalo pod skrbnim očesom in vestno roko Škan-drovega Ivana. Tak hiter razvoj je trajal do druge svetovne vojne. Toda vojna tudi gasilstvu ni prizanesla. Remškarjev ata je bil ožigosan kot napreden kmet. Na srečo pa je vojno vihro le preživel. Po končani vojni se je takoj vključil v obnovo porušene domovine. Kljub mnogim naporom pri obnovijo ostal zvest gasilstvu. Toda kmalu po vojni so za loški gasilski dom nastopili težki časi. Dom je ostal v gasilski lasti, kot je to še danes zapisano v zemljiški knjigi. Čeprav bi nekateri radi to ovrgli. Toda menjal je uporabnike. Ti pa so videli v njem samo korist. Za zidovje, streho in ostrešje pa se ni brigal nihče. Tako je moral naš ustanovitelj z žalostjo v srcu gledati, kako počasi razpada tako težko zgrajeni gasilski dom. Po dolgem času pa je tudi za krajevno skupnost Log posijalo sonce. Tedaj so se našla tudi sredstva za obnovitev že skoraj propadlega doma. Spet je bil
Škandrov ata tisti, ki je odstopi zemljišče za razširi-isv parkirnega prostora, za vaje gasilcev in civilne zaščite. Nadvse je bil vesel, ko je prvič zatulila na Logu gasilska sirena. Njen glas se sliši v vse sosednje krajevne skupnosti. Z velikim veseljem si je pred dobrima dvema letoma ogledoval obnovljen dom v spremstvu svoje žene, kije tudi veliko pripomogla k izgradnji. Hvalil je velike prostore in njihov razpored. Včasih pa je dal tudi dobronamerne pripombe. Vse te pripombe smo z veseljem upoštevali, kajti bil je izkušen in zel o bistrega duha.
Tudi pri kmetih je užival Škandrov ata velik ugled. Slovel je kot strokovnjak za živino, posebno pri telitvi, to pa zaradi izkušenj in znanja, ki si ga je pridobil v kmetijski šoli na Grmu.
Mi mlajši v krajevni samoupravi smo ga spoštovali kot predvojnega župana in dolgoletnega povojnega predsednika krajevnega odbora. Za mene je bil v moji skoraj šestletni mandatni dobi vse časti in spoštovanja vreden svetovalec. Vsako stvar je znal trezno in pošteno presoditi.
Loški gasilci so z njim izgubili: ustanovitelja, najboljšega gasilca in sočloveka, ki je tik pred svojo smrtjo dobil najvišje gasilsko priznanje. Plaketo so mu gasilci prinesli dopoldne. Bil je je zelo vesel. Z ga -silci se je pogovarjal o domu in njihovih uspehih pri obnovi. Popoldne okrog druge ure sem ga obiskal tudi jaz. Vprašal meje, če je . res zaslužil tako priznanje. Povedal sem mu, da je tole skromna oddolžitev za tisto, kar je napravil za loško gasilstvo. Dobrohotno se mife nasmehnil in rekel, da je zaspan, da bo malozadremal. In tako je za vedno zaspal.
Tako se je izteklo njegovo delovnoin plodno življenje. Njegovo delo pa ostaja trajen pomnik nam in našim zanamcem.
LUDVIK ROŽNIK
CANKARJEVA ZALOŽBA Knjigama in papirnica Vrhnika Usnjarska ul. — stolpnica 15
Sprejemamo naročila za knjige:'
— Častno je bilo živeti s Titom
— Biografija o Titu
— Monografija o Titu
Knjige bodo predvidoma izšle že v oktobru.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame
Terezije Dobrovoljc
i
kuharice v pokoju
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, upokojencem in delovnim organizacijam za izraze sožalja, za darovano cvetje ter pospremitev na njeni zadnji poti.
Vrhnika, 2. septembra 1980 Sin Janko z družino.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi
Ludvik Lampe
iz Stare ceste 34 Vrhnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v tistih težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, še posebej pa delavcem Zdravstvenega doma Vrhnika, ki so mu v poslednjih trenutkih lajšali bolečine.
Žena s hčerami in sinovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka
Jureta Kosoviča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se zadnjikrat poslovili od njega, mu darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo pripadnikom JI.A. krajevni organizaciji ZZB, ZK, GG Vrhnika in za poslovilne besede.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Vera, hčerki Maruška in Zdenka z družinama
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega
Andreja Buha
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in krajanom Podlipe, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba.
Hvala!
Bratje in sestre
Ob 30-letnici samoupravljanja odkrili spomenik Edu Bregarju-Donu
»Vzgajamo m v ljudi. Katerih delovni polet bo prežet z medsebojnim spoštovanjem in prijateljstvom! To j« linija naše Partije. Vodle podjetje z lubeznHoi«
Te besede je posvetil članom delavskega sveta tovariš Edo Bregar-Don tsftsga dne, ko so v avgustu pred 30 le« v Medvodah izvoli svoj prvi 25-cianaM delavski svet.
Letos, ko proslavljamo to pomembno oblenBco, se s ponosom spominjamo tega zaslužnega moža, prvega delavca Donita in pobudnika za nastanek bi razvoj naše proizvodnje. Po njegovem partizanskem ilegalnom imenu »Don« nosi danes naziv firme naša delovna organizacija.
V obdobju obnove v 4-letni vojni opustošene domovine je tovariš Don razmišljal, kako zagotoviti nadaljnji obstoj In večanje proizvodnje. V letu 1946jevštevilrthtovarr»h,r«železnidm^
• s paro, pričelo hudo primanjkovati tesnilnega materiala za tesnila parnih kotlov in parnih vodov. Kot delegat za papirno in celulozno industrijo Slovenije ie Don, ko se je soočil s splošnim pomanjkanjem tega pomembnega reprodukcijskega materiala, ko ni bilo več zalog in ko je pošla tudi dragocena pomoč zaveznikov, spoznal, da je izhod iz zagat samo v lastni proizvodnji, saj uvoz ni bil mogoč. Z nekaterimi sodelavci v tovarni celuloze v Goričanah, kjer je bil direktor tovarne, je uspešno zaključil poskuse in izdelali so prve tesnilne plošče iz azbestnih vlaken in kavčuka, ki so jih uspešno uporabili. Don je konstruiral potrebne strojne naprave in na njih je že v drugj polovici leta 1946 slekla poiindustrijska proizvodnja tesnil. Ta
' prvi povojni Donov uspeh je dokazal, da se opremo lahko na lastno znanje brez nakupa tujih licenc. Slovenska v lada je zato na predlog ministrstva za industrijo in rudarstvo v avgustu 1946 v Medvodah ustanovila državno gospodarsko podjetje »Donit« — tovarno tesnil in Edo Bregar-Don je postal njen prvi direktor.
Problem pomanjkanja rezervnih delov in drugega repromateriala je v povojnem obdobju hromil naše gospodarstvo tudi na drugih področjih. V letu 1947 je Edo Bregar organiziral izdelavo avtomobilskih tesnil in je za njihovo proizvodnjo konstruiral tudi potrebna orodja.
Tako je omogočil, da so številna motorna vozila, avtomobili in traktorji, ponovno lahko delali. Donit pa je še isto leto postal kooperant Tovarne avtomobilov v Mariboru. V letu 1950 je uvedel v Donitu proizvodnjo slojasti h plastičnih mas — tehničnih laminatov Kot strojni tehnik po stroki je pripravil načrte tudi za to proizvodnjo potrebne strojne opreme. V borovni-
škem Penolltu je uvedel in organiziral proizvodnjo bakella. V medvoški tovarni celuloze je organiziral proizvodnjo brezkončnih volnenih pol sti za celulozne In papirne ter druge stroje. Proizvodnjo polsti je zatem prevzela v svoj program medvoška tekstilna tovarna. Vseh naštetih izdelkov prej v Jugoslaviji niso izdelovali i n bili smo v celoti vezani na tuje dobavitelje. Donova nesporna zasluga je, da danes v okviru Donita uspešno delujejo velike in za naše gospodarstvo pomembne tovarne—temeljne organizacije »Tesnit« in »Umirati« v Medvodah, »Tesnila« na Veliki Loki pri Trebnjem ter» Fenolft« v Borovnici, v sklopu TEKSTILA temeljne organizadje »Tekstilne« Medvode pa obrat tehničnih polsti. Več teh temeljnih orga nizad j je danes tudi velikih izvoznikov in ime Donit poznajo skoraj po vseh celinah.
Na svečanosti, posvečeni 30-letnid samoupravljanja v naši delovni organizaciji, ki je bila 20. septembra, smo odkrili spomenik temu zaslužnemu možu — partizanu Edu Bregarju-Donu, v znak naš hvaležnosti za ysa plemenita dejanja, ki jih je storil med narodnoosvobodilnim bojem iz ljubezni do domovine, do svojega naroda i n v povojnem obdobju do nas, delavcev, Donita.
O. Brodnik
rtrtrf1 izdftv,
Bnartf
Verd je ponoči zatemnjei
Ko se nad pokrajino spusti noč, sev naseljih prižge javna lazsvetlj je do nedavnega bilo tudi na Verdu. Vendar sedaj vas vsak večer prava zatemnitev. Povzročitelj te so delavci DES, ki so javno razsva " prosto odklopi. Seveda pravijo, da imajo za ta drastčni poeeg tudi vzrok. Sklicujejo se na odtok iz leta 1974, ki določa, da mora bi« javna ljava do leta 1980 priključena na števce ter da zaračunavanje dovoljeno.
Takoj po odklopitvi je svet KS Verd na svojem sestanku ugotovil, odloku ri bil obveščen Tudi takojšnja odklopitev brez običajnega jim ne zrj ravno normalna pot. Poslali so t udi dopise DES, SO Vrh tro Ljubljana-okoUca. Odgovor so prejeli le od Elektro Ljubtona-okolk« je obvestil, da bodo že v avgustu vzpostavili prvotno stanje, vendar danes niso storil. Hkrati so dotoci li tudi rok mesec cM, v katerem mc . kloprrj celotno javno razsvetljavo na števce. \ JY
Vendar ves ta čas KS ni držala križem rok. Navezali so stke z obrtr*, trom na Vrhniki, Id naj bi bil izvajalec del. Vendar ta ne more pričeti ker ima mnogo drugih pogodbenih obveznosti, vendar obljub|ajo, de« pričeli takoj, ko bo to mogoče. Pojavlja pa se tudi problem finai Treba je vedeti, da te naloge KS ni imela v nobenem planu, zato tudi f» zbrana sredstva verjetno ne bodo zadostovala za realizacijo tega vet* . računa, da bodo zlasti pri kopanju jarkov sodelovali tudi krajani, pomot | jim že obljubili mladinci in mtedinke Iz Verda. j.
Hkrati pa KS razrešuje še en problem, ki že dolgo muči vse kraja«?" preureditev in ogrevanje zadružnega doma. KS je sodelovala pri inve**,' skupno kotlovnico, skupaj s KZ Vrhnika in Mantovo. V prostorih, ki jih up£ jo, so tudi že postavili radiatorje, vendar priključitev na kotlovnico ni ker z deli v svojih prostorih zamuja KZ Vrhnika Vseeno pa lahko upamo ^ bomo še to zimo zbirali v ogrevanih prostorih zadružnega doma. jtQj
Ob dnevu mrtvih vabi odbor krajevne skupnosti Zveze združe^ cev Vrhnika člane in vse občane h komemoraciji, kibol. nov*-®' ob 9. uri pri spomeniku na Drči. ida
naj
Konec septembra so predstavniki novega vodstva Gf'ka narsa na čelu z županom loanom Ottaviom obiskali Vrtina ko. Z nailml predstavniki so se dogovorili za nadaljff^ vzdrževanje stikov, ki naj bi se ie bolj poglobili na gosj^ darskem področju. Dogovorili so se, da 22. novern^ oblice Gonars naša delegacija in da takrat konkretizira,, program sodelovanja.
D
11
Pohvala domačinom in komunalcem
Precej besed in kritik je bilo izrečenih na račun neurejenosti Idrijske ceste, ki je bila kar lepo »zdelana« od težkih tankov, kateri občasno vozijo po njej in polna lukenj, v katerih se je človek skoraj polomil, posebno še ob večerih, ko na Idrijski ni nobene razsvetljave, da o tem, kako je bilo ob deževju oziromam slabem vremenu, raje ne govorim. Žal so bile vse besede ip izrečene kritike spočetka strel v prazno, toda nekomu so vseeno obležale na srcu.
Konec septembra so komunalci navozili gramoz, . ob vsestranski pomoči vaščanov pa je cesta kaj • kmalu dobila novi i n pravi izgled. Sedaj ni več lukenj in tam, avto po taki cesti kar nekam lepše in udobneje
zdrvi in tudi pešcem je laže. Edino, kar še manjka, je razsvetljava, kajti v vasi bi morala biti vsaj ena ali dve luči. Morda se nam bodo sčasoma izpolnile tudi te želje, sicer pa je jasno, da vsega ne moremo napraviti čez notč.
Vsekakor je potrebno za to pomembno delo na Idrijski cesti pohvaliti komunalce in njihova prizadevanja za boljši izgled ceste, še posebej pa velja pohvaliti prostovoljno delo domačinov, ki so se resnično izkazali. Prav njihovo zavzeto delo pa je dovolj zgovoren dokaz, kako slabo je bila urejena Idrijska cesta in da je bila nujno potrebna popravila. Temu sedaj ni več tako... F. T.
Vrtec na Bregu pri Borovnici Je že začel obratovati, čeprav ie nI povsem končan. Izvajalce čaka ie nekaj popravil, vendar bo do 29. novembra, ko bo uradna otvoritev popolnoma urejen. Vtem vrtcu pa nI organiziran jas lični oddelek, čeprav so v Borovnici velike potrebe po organiziranem varstvu otrok do 2 let In ni jas ličnega oddelka niti v vrtcu v bivši občinski Mil.,
Da Je v vrtcu manj otrok kot so pokazale potrebe, Jo kriva slaba Informiranost staršev, predvsem zaradi nepravilnih informacij glede plačil« oskrbnine.
Nedvomno pa M bil ie sedaj popolnoma zaseden, če bi sprejemali v varstvo tudi otroke do starosti dveh tat.
Naš časopis -GlasiloObčinske konference Socialistične zveze •f delovnega ljudstva občina Vm-hfta — Ureja uredniški odbor; Jereb Marina (predsednik), Curk Vida, Borčič Milorad, Susman Jakob. Selan Milan. Krašovec Andrej, Petelin Franc (glavni In odgovorni urednik), Žitko Ivan (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-41016 — Telefonska številka uredništva: 70-325 - Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7, točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka
---1___
»V Zaplani se sedaj vsi kar dobro -komandiraju, dobro se živi na tem našem koncu,« sta dejal ženski, ki smo se nc naključju ustavili pred neko domači jo v Zaplani. Ravno sta prebirali krompir in g aspravljaliv klet. Malosta sicer potarnali nad nekoliko slabšo letino, vendar bodo imeli kljub temu vsega dovolj. »Ne, nič več ni revščine kot takrat, kosem se omožia v Zaplano. Ljudje so tedaj dejali, češ, gre v tiste kraje, kjer je bog s praznim žakljem trosil. Danes paijudje tu grade lepevelike hiše, skoraj pri vsaki hiši je avto, ponekod celo dva ali trije. Sedaj bomo pa še asfaltirano cesto dobili,« je radostno povedala en a od njiju. Edini pasta si, da bodo morali mladi kljub temu še vedno in bolj kot sedaj prijeti tudi za kmečko delo.
Vsi krajani v akciji NNNP
Akdja NNNP 1980—81 je tudi v KS Borovnica pred vrati, letos že druga po vrsti. Pa vendar je še mnogo krajanov, ki še ne vedo za to akdjo.
SZDL nosi popolno in nedeljivo odgovornost za varnost pridobitev naše revolucije. Namen akcije je nadaljnja krepitev obrambeno-varnostne pripravljenosti v DRD, občini, KS in ZD, kot tudi z množičnim vseljudskim gibanjem, preverjati to pripravljenost in obenem še bolj krepiti in poglabljati podružbljanje odnosov na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Akdja ima tudi v krajevni skupnosti zlasti politično mobilizadjski pomen in bo poleg krepitve moralno-političnih vrednot in zavesti delovnih ljudi prispevala k nadaljnjemu poglabljanju zasnove SLO i nDS. Pri tem pa moramo preseči staro miselnost, da na področju obrambe in zaščite deluje in odloča le peščica bolj ali manj skrivnostnih ljudi in se oprijeti nove, namreč te, da bo sleherni človek s svojo aktivnostjo na področju samoupravljanja postal nosilec pravic in odgovornosti tudi pri obrambi in zaščiti svojega družbenoekonomskega položaja, svoje pravice in odgovornosti.
Usposabljanje vseh družbenih subjektov, množice delovnih ljudi in krajanov je predpogoj za aktivno sodelovanje le-teh. Zato je seznanjanje ljudi o njihovi vse večji vlogi in odločanju na področju LO in DS, njih usposabljanje za tovrstno delo, naša prvenstvena naloga Da bi SZDL lahko uresničila to svojo nalogo in odgovornost, pa mora imeti v našem sistemu socialistične demokradje tak položaj, da bo lahko usmerjala celotni razvoj koncepta SLO in DS, da bo lahko notranja gibalna in povezovalna sila tega sistema. Iz teh splošnih načel izhaja tudi akcija NNNP. Pozabiti i ne smemo, da smo vsi državljani dolžni in odgovorni za obrambo domovine v miru in v vojni.
To nalogo uresničujejo preko komitejev za SLO in DS kot operativno politični štab družbeno-političnih skupnosti oziroma organov upravljanja. Naloge komitejev za SLO in DS so velike, področje dela obširno.
— Stalno spremljanje i n ocenjevanje aktualne politične in varnostne situacije.
— Ugotavljanje možnosti oblik in izvora ogrožanja notranjih razmer in varnosti sistema človeka in materialnih dobrin in akcije samozaščite in obrambe v vseh možnih izrednih situacijah KK SZDL skupaj z vaškimi odbori DPO in društvi, pa mora vse naloge v celoti uresničiti. Vsi se moramo zavedati, da je do pred nedavnim imela priprave s tega področja v rokah »upravljalska-poslovodno-upravna linija«, medtem koje bila politična linija potisnjena v ozadje.
Porajal se je občutek, da sta varnost in obramba t vprašanje tehnike, kot vprašanje politike, političnoj narodne zavesti, patriotizma. Zato je predpogoj t aktivno vključevanje vseh DPO, društev in vašj* skupnosti na področju KS Borovnica pokazati znarr. in odgovornost v pristopu k tovrstnemu delu.    j hi( 'Uspehi nadaljnjega podružbljanja in tudi razvojz sistema SLO in DS ni odvisno od aktivnosti organizme n dj, temveč predvsem od tega, v kakšni meri bo*^ ?
krajani z delom in aktivnostjo na tem področju d0*> g in znali organizirati množice v vaških skupnostih . socialistični zvezi itd. Zato se socialistična zveza c*L,'..K
ločno zavzema, da bodo naši delegati v skupščino skem delegatskem sistemu stalno obravnavne obrambo in samozaščitne naloge.
V socialistični zvezi, zvezi sindikatov In del« sklh skupščinah pa bomo morali to vprašanje I kretneje in bolj kritično obravnaval.
DPO na čelu z zvezo komunistov bo v akciji < vala tako, da bodo svojo popolno in nedeljivo < vomost za varnost ter obrambno pridobitev naše' volucije uresničevali preko Socialistične zveze f va.
C—v prvi vrsti tekoče ocenjevanje van tih razmer skupaj z vsemi odgovor nirr^ jpnosti, o situadji pa: lih ljudi in krajanov ter 1 vanju ugotov|enih probk anjatj in usposabljati najširši krog IJa. ariji, prikazovanjem tonov in pri plsa, za delo v vseh oblikah obramb« i aktivnosti. S tem bomo krepil. 1 ral no pni prav Ijenost delovnih Hudi — i janov, ter razvijali narodno, razredno in socialii samoupravno zavest za obrambo in san
— SZDL posebno pa še komiteji za SLO in l, -morajo sproti spremljati in ocenjevati, pa tudi sp°V, bujati in usmerjati aktivnost vseh nosilcev v aK" M NNNP. V KS Borovnica vodi aktivnost KK SZDL1 •* OO sindikata v združenem delu. Za izpeljavo najj> ..K> pa komiteji. Koordinacijski odbor za LO in rjfjte | pravil program za aktivnost, ki ga bodo vsi krajevnj! *e delovni ljudje v združenem delu obravnavali na P* JJoj svetih in predavanjih v svojih sredinah. v °v
Pričakujemo od delovnih ljudi i n krajanov BoroV' ■ r ce, da se bodo zavestno in v čim večjem številu ud' |,'s ležili te akcije in da bomo našo aktivnost spom1* rk zaključili uspešno. J1*« Za Krajevno konferen^
SZDL BaovnjSfc*« ' A.JEF