Glasovanje na volišču za predčasne volitve
Lokalne volitve 2006
Prevzem gradiva
V drugem krogu glasovanja za župana Občine Domžale, 12. novembra 2006, je zmagal Toni Dragar, ki je prejel 62,13 odstotka oddanih glasov. Novemu županu, ki ga bomo predstavili v naslednji številki, čestitamo In želimo veliko uspeha.
Uredništvo
Podružnična osnovna šola Ihan
Nasvidenje v novi telovadnici
Vabimo vas na odprtje razstave
UNICEF-ovih PUNČK
Razstavo bodo obogatila dela
Likovnega in keramičnega krožka
Lipe Domžale
Odprtje razstave bo v soboto, 18. novembra 2006, ob 17. uri v Mciiačnkovi domačiji,
SREDA, 29. NOVEMBER 2006 OD 21.00 HAUE V HAU I« DOMŽALE
BRUCOVANJE
SLON IN SADEŽ • ALVA • GRIMMSKI
animacija« krši brucev • vesela ura • srecelov
8. novembra 2006 se je s prijetno slovesnostjo začela gradnja telovadnice pri Podružnični osnovni šoli Ihan, ki bo tudi otrokom te OŠ omogočila normalne pogoje za športno vzgojo, hkrati pa bodo s tem zagotovljeni tudi pogoji za vadbo članov In članic številnih društev, ki jih na tem območju ne manjka.
Ne prezrite, da tokrat Izldemo že čez 14 dni, to Je 1. decembra 2006, zato je potrebno prispevke In fotografije oddati že do 22. novembra 2006, podobno kot vodno doslej na elektronsko pošto vera.voJska@domzale.sl aH Inf o@kd-domzale.sl In ne pozabite, da Je že čas za objavo novoletnih In drugih prazničnih prireditev.
NOVA BREZPLAČNA ŠTEVILKA PROMETNIH INFORMACIJ!
MODRA ŠTEVILKA
(((•080 8818)
CTj3âmBoGÏÏ3°LlIOIŒ
Domžale ffîSF~\ 01/721 12 13  jßf^^r.- ! 040/155 810 •
I
I AHAC&CO., d.o. | tel: 01/56 27 100
Praznik KS Jarše-Rodica
Želje, cilj, delo, uspehi so besede, ki so bile moto le-lošnjih praznovanj v okviru praznik KS Jarše - Rodica Na osrednji slovestnosti jih je "izrekel Anton Košenina, predsednik sveta KS.
Stran
Foto kino video klub Mavrica iz Radomelj je sredi oktobra pripravil trideseto slovensko razstavo barvnih diapozitivov. Sodelovalo je petdeset avtorjev z petsto diapozitivi iz štirinajstih klubov.
100 let šole v Jaršah
Stran
tSMmmmm
V Jaršah so svečano obeležili 100-letnico šole. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo z naslovom »Šola nekoč, šola danes«, izdali knjigo »Šola na bregu Mlinščice«, predstavniki treh generacij družine Gerbec pa so odkrili spominsko ploščo
Stran
Čestitamo
Na svetovnem prvenstvu v Tokiu - Shotokan Karale-Do. so uspešno nastopali ATOMOVCI
Stran
Objavljamo javni razpis zu dodelitev neprojitnih stanovanj v najem ter javno po vabi/o za sofinanciranje projektov ohranjanja kulturne dediščine
v občini Domžale
Dobrodelni koncert na OŠ Preserje pri Radomljah
v četrtek, 23. novembra 2006, ob 19. uri v prostorih šole
Z roko v roki nisi sam!
Sredstva zbrana na dobrodelnem koncertu so namenjena delovanju šolskega sklada.
Pevke Ženskega pevskega zbora Stane Habe DU Domžale
vabimo
v petek, 17. novembra 2006, ob 19. uri v avlo Osnovne šole Domžale na
KONCERT
Zapojteznami!
50 LET
GASILSKE ZVEZE DOMŽALE
1955-2005
Novost pri Chevroletu:
nova Epica in ! Captiva 4x4 (tudi diesel). Pridite in ju preizkusite!
AHAC&CO., d.o.o., Domžale Mala Loka 15, 1230 Domžale tel: 01/56 27 100 www.ahac.pizem.si
ISTAMPILJKE **pr VIZITKE
www.s-graf.si
01 721-91-70 inlB@s-ntat.si
I« VI« II » i
HALO PIZZA
DOMŽALE
stran 2
Dober dan, dragi bralci in bralke
Bravo, dekleta
Listate že letošnjo 13. številko Slamnika in upam, da boste v njej našli veliko zanimivosti. Še zadnjič letos namenjamo posebno stran lokalnim volitvam, ki so za nami. in tudi Slamnik se počasi vrača v ustaljene tirnice, kjer boste /opet našli vrsto strani, namenjenih društvom in organizacijam ter drugim dejavnostim, ne manjka tudi kulture in športa, ne prezrite pa tudi dveh pomembnih razpisov ter številnih dogodkov iz oktobra - meseca požarne varnosti. Na letošnje volitve bo imel vsak svoje spomine - nekateri prijetne, drugi manj prijetne, nekateri pa jih bodo skušali čim prej pozabiti.
Sama sem v njih sodelovala kot tajnica občinske volilne komisije in se jih bom spominjala predvsem po prvih uveljavitvah takoimenovanih ženskih kvot. Zanje me sicer nekateri hočejo prepričati, da gre za politično vprašanje, s čimer se sama pravzaprav ne strinjam, saj o njih govorimo celo v ustavi. Sem pa zelo vesela, ker se je povečalo tako število žensk v občinskem svetu kot v nekaterih svetih krajevnih skupnosti. Bravo, dekleta, bi rada še enkrat rekla in vsem, kamorkoli so vas že izvolili, čestitala in zaželela veliko uspešnih akcij, predvsem pa uspešnih poizkusov uveljavljanja vaših predlogov in pobud, ki smo jih doslej vsaj v nekaterih sredinah kar pogrešali. Iskrene čestitke pa seveda tudi vsem izvoljenim svetnikom na vseh ravneh in uspešno delo. Čestitka tudi novoizvoljenemu županu, ki mu želim predvsem veliko zadovoljnih občanov in občank.
Ne prezrite, da tokrat iz-idemo že čez 14 dni, to je 1. decembra 2006, zato je potrebno prispevke in fotografije oddati že do 22. novembra 2006, podobno kot \cdno doslej rta elektronski pošti vera.vojska(2)domzale. si ali info@kd-domzale.si in ne pozabite, da je že čas za objavo novoletnih in drugih prazničnih prireditev.
Sicer pa se tudi leto 2006 počasi nepreklicno končuje in pred nami sta le še dve številki Slamnika, v katerih vas bomo skušali počasi pripravljati na praznične dni, predvsem pa na čim lepši vstop v leto 2007. Kot mi je znano, bomo tudi letos vanj vstopili z vrsto prireditev in srečanj, zato si kar rezervirajte čas za številne prijetne dogodke in trenutke, v katerih boste uživali. Poskrbljeno bo za vse - od najmlajših do najstarejših.
Predpraznični dnevi pa bodo tudi piložnost za oceno leta, ki bo čez mesec in pol nepreklicno odšlo v zgodovino. Hiter pogled na vseh nekaj sto strani Slamnika pove, daje bilo leto 2006 zelo pestro, uspešno, raznoliko in da ne bo tako hitro pozabljeno, zlasti nekateri se ga bodo vedno radi spominjali. Ker pa bo za analize in ocene še čas, danes le toliko v navezi s pričakovanji. Več prihodnjič, največ pa v zadnji letošnji številki Slamnika, ki zagotovo pride.
Uživajte v prijetni jeseni ter prvih zimskih dneh, predvsem pa v prijetnem pričakovanju prazničnih dni. Pri tem pa ne pozabite:
Prej boš srečo srečal, če ji greš naproti, kakor da čakaš nanjo.
Pojdite torej sreči naproti in uživajte do naslednjega snidenja s Slamnikom.
Odgovorna urednica
v*
Zupanjin sprejem
Veliko zdravja, častni občan Jože Pogačnik
Leto 2006 bo gospodu Jožetu Pogačniku ostalo v zelo prijetnem spominu, saj je praznoval 90. rojstni dan. Ker z županjo nikakor nista mogla uskladiti termina, sta se srečala v začetku novembra 2006. Sprejema sta se udeležili tudi žena in hčerka Metka.
ŽupanjaCveta/.alokarOražem mu je ob iskrenih čestitkah in željah za njegovo dobro zdravje še povedala, da mu s sprejemom izkazujemo čast in spoštovanje do njegovega
opravljenega dela. Ob tem je poudarila, da si želi, da bi znali vsi ljudi, ki so v preteklosti prispevali svoj delež k razvoju in ugledu občine Domžale, spoštovati in ceniti njihovo delo ter ob tem graditi na temeljih, ki so jih postavljale generacije pred nami. Častnemu občanu se je zahvalila za njegovo prisotnost na številnih prireditvah ter slovesnostih ter mu zaželela še veliko zdravja ter prijetnih srečanj.
Gospod Jože Pogačnik seje županji ter Občini Domžale iskreno zahvalil
za pozornost ter poudaril, da so bili v zgodovini občine Domžale številni ljudje, ki so prispevali k njenemu razvoju. Ob tem pa dejal, da se razvoj občine v zadnjih letih nadaljuje pospešeno, česar je resnično vesel ter da si želi, da bi bilo v prihodnje enako~0 tem ne dvomi, saj občino
vodijo ljudje, ki jo imajo radi in si njenega napredka želijo.
V sproščenem pogovoru sta županja in častni občan izmenjala svoje poglede do aktualnih dogodkov v občini.
Odgovorna urednica
Podružnična osnovna šola Ihan
Nasvidenje v obnovljeni šoli in novi telovadnici
Wêêêsêibêêê 9Êêê
THOVADNKA 0i IHAN
0$<MAD<MŽAU
ùlrtobtf Ž004
8. novembra 2006 se je s prijetno slovesnostjo začela gradnja telovadnice pri Podružnični osnovni šoli Ihan, ki bo tudi otrokom te OŠ omogočila normalne pogoje za športno vzgojo, hkrati pa bodo s tem zagotovljeni tudi pogoji za vadbo članov in članic številnih društev, kijih na tem območju ne manjka.
Številni prisotni, med katerimi je bilo največ staršev, so prisluhnili ravnateljici OŠ Domžale, katere del je šola v Ihanu, ki je sprego-
vorila o zgodovini prizadevanj za telovadnico ter pohvalila Občino Domžale za njeno odločitev, da se prične z gradnjo ter tako učencem in učenkam omogoči, da bodo novo šolsko leto začeli v novi telovadnici. Ob prijetnem kulturnem programu, v katerem smo se lahko prepričali, da so učenci z ihanske šole dobri recitatorji, pevci in glasbeniki ter literarni ustvarjalci, smo ravnateljico OŠ Domžale, mag. Jožico Polanc skupaj s predstavnikom izbranega izvajalca, Vegrada Velenje, pospremili k pritrditvi spominske plošče.
ki bo vse vedno opozarjala, da je bila gradnja začeta 8. novembra 2006.
Sicer pa projekt prizidka k stavbi podružnične osnovne šole v Ihanu obsega telovadnico s pripadajočimi prostori ter delno adaptacijo obstoječe šole, ki bo prilagojena sodobnemu načinu izvajanja pouka. Največji del investicije predstavlja nova telovadnica, ki bo dovolj velika za tekmovalno košarkarsko igrišče, opremljena pa bo tudi s pomičnimi tribunami in bo služila za različne
šolske in krajevne prireditve. Ob glavnem prostoru bodo zgrajeni še vsi potrebni pomožni prostori, kot so: garderobe, kabineti za učitelje, prostori za opremo in povezovalni hodnik, ki bo prizidek povezal s šolsko stavbo. V obstoječi šolski stavbi bo v pritličju urejena dodatna učilnica, v kateri je doslej potekal pouk športne vzgoje. Pred učilnicami za prve razrede se bo uredila terasa, tako da bo malčkom omogočen neposreden dostop na šolsko igrišče. V kleti bomo uredili učilnico za likovni pouk, v prvem nadstropju pa nove, ustreznejše prostore za učite-lje.
Dokončanje gradnje, za katero bo Občina Domžale zagotovila blizu 2 mio evrov, ter pridobitev uporabnega dovoljenja za novi objekt sta predvidena v avgustu 2007, tako da lahko zapišemo: Nasvidenje v novi telovadnici v novem šolskem letu 2007/2008.
0. u.
Za varnejšo povezavo
Podhod pod regionalno cesto Ljubljana - Maribor dobiva končno podobo
Že kar nekaj časa lahko opazujete dela pri gradnji podhoda pod nekdanjo magistralno, sedanjo regionalno cesto Ljubljana - Maribor. Investitor gradnje komunalne opreme v okviru Zazidalnega načrta I) 12 - Bistra, Splošno gradbeno podjetje Graditelj, d. d., hiti z deli, saj se rok dokončanja, 31. december 2006, hitro približuje.
Polovico potrebnih sredstev za podhod, ki bo povezal novo sosesko Bistra in Trgovski center Breza ali rečeno tudi drugače center Domžal z Rodico, je zagotovila Občina
Domžale. Podhod bo omogočil kolesarjem in pešcem bistveno varnejše »potovanje« iz enega v drugi del našega mesta, hkrati pa pomeni tudi hitrejši dostop do trgovin na drugi strani magistralke, da o pomembnosti varnejših dostopov do osnovne šole in vrtca ne pišemo posebej.
Čeprav smo semaforizirano križišče pri Gostišču Keber že posebej predstavljali, zapišimo, da je bila tudi ureditev omenjenega križišča obveznost SGP Graditelja iz Lokacijskega načrta D 12 liistra.
0. u.
Nova zloženka - Cešminov park
Nastaja zeleno srce mesta
Prav v teh dneh je Občina Domžale izdala zloženko CEŠMINOV PARK, s katero predstavlja nastajanje parka v centru Domžal, ki bo omogočil spontano in organizirano zdravo bivanje občanov in občank vseh generacij v središču Domžal.
Investitor in pobudnik zelene oaze v osrednjem delu mesta je Občina Domžale, projekt pa jc večplasten in se bo uresničeval nekaj let, nastal pa je s prepletanjem dela strokovnjakov s področja geo-mantije, krajinske arhitekture in stavbarstva. Oblikovan je na sodoben način in ustvarjen tako, da bo ustvaril celostno in za človeka blagodejno bivalno okolje. In kaj že in še bo ČESMINOV PARK omogočil? Vhod z Ljubljanske ceste omogoča razgled po celotnem parku z dvignjene vstopne ploščadi, s promenado sreče skozi umirjeno in prostrano zelenico do osrednjega prostora. Zelenica skupaj z drevesi, litopunkturo in znamenjem vabi k poležavanju, sprostitvi in umirjeni rekreaciji. Vhod s Plečnikove ulice preprodajo trakovi dolgih klopi ob razpršenih drevesih in omogočajo počitek ter so točke za zmenke. Od tod se park nadaljuje v sprehajališče in kolesarsko stezo proti Kamniški Bistrici. Osrednji del parka zaznamuje razsežna ploščad in na razgibano srebrišče oprta streha paviljona. Prostor omogoča srečevanje, oddih, prireditve ... Tu bo urejeno kntalkališče, tribuna, oder, tudi terasa za goste kavne stojnice, na severni sprani vodna gladina okrasnega bazena ter fontana z reliefno potezo betonskih valov. Ne pozabimo tudi na bližnjo umetno vzpetino - bodoče sankališče, pa tudi na to, da se kotalkališče lahko pozimi spremeni v drsališče, da park zaradi razsvetljave lahko živi ponoči in podnevi ter da motivi v parku spominjajo na kulturno dediščino našega območja. Avtorji zloženke: Nataša Bučar Draksler, Adrijan Cingcrle, Daša Draksler, Robi Lavin in Pablo Pet-kovšek, oblikovanje Karin Lavin, izdajatelj Občina Domžale. Kot pa smo že pisali, so s poglobljeno analizo v prostoru parka zaznali osrednje geomantično vozlišče Domžal in ga kultivirali z umestitvijo lipopunkturnega kamna - srce mesta Domžal, po metodi akupunkture Zemlje. To predstavlja potencial povezovanja in utripajoče širitve blagodejnega valovanja, ki ga bomo deležni vsi obiskovalci parka in prebivalci našega mesta.
Ne čakajte! Pridružite se in soustvarjajte utrip v ZELENEM SRCU NAŠEGA MESTA!
Odgovorna urednica
cesmim park
NMUj* Č»lmir>ov park » tp
Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domzalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se jc preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355.
Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMER-N1K, člani uredništva: SAŠA KOS, JANEZ STIHRK', BOGDAN OSOLIN, DARJA ANDRI-JKA, JURE l-T.KRIN, METKA ZUPANI K in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA SIARIČ
Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo I.KNA ŽABJEK, tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: infofuikd-domzale.si
URADNE URE: od ponedeljka do petka od '>. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16.
Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: 1R image d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje.
stran 3
LOKALNE VOLITVE 2006
Občinska volilna komisija sporoča
Na podlagi 33 prejetih zapisnikov o delu volilnih odborov z volišč za volitve župana Občine Domžale - drugi krog, ki so bile 12. novembra 2006, na osnovi zapisnika odborov za predčasno glasovanje ter glasovanje po pošti je Občinska volilna komisija Občine Domžale na 8. seji, dne, 14. novembra 2006, ugotovila:
1. Glasovanja za izvolitev župana Občine Domžale - drugi krog se je udeležilo 13043 volivcev, skupno število volivcev z območja občine je bilo 25742.
2. Oddanih je bilo 13043 glasovnic.
3. Veljavnihje bilol 291 lglasovnic, neveljavnih je bilo 132 glasovnic.
4. Za kandidata Tonija Dragarja je bilo oddanih 8022 glasov - 62,13 %, za kandidata Petra Vernica pa 4889 glasov - 37,87 %.
Glede na določbe prvega odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah je Občinska volilna komisija ugotovila, daje bil za župana Občine Domžale, ker je prejel večino glasov, izvoljen:
TONI DRAGAR, roj. 7. 5. 1961, IHAN, NA LEDINAH ŠTEV. 1A,
Čestitamo!
Občinska volilna komisija Občine Domžale
Rezultati glasovanja, v drugem krogu, za župana Občine Domžale, 12. novembra 2006
Volišče	St. vol. po VI	Skupaj glasovalo	% udelež.	Toni Dragar St. glasov		Peter Verbič St. glasov %		St. nevel. glasov.
KS DOB 1	898	394	43.88	192	49.61	195	50.39	7
DOM KRAJANOV V ŽEJAH	265	131	49.43	70	53.85	60	46.15	1
GASILSKI DOM DOMŽALE	563	283	50.27	177	62.99	104	37.01	2
AMD DOMŽALE	1085	609	56.13	390	64.78	212	35.22	7
GASILSKI DOM STUDA	647	352	54.40	226	65.32	120	34.68	6
SREDNJA ŠOLA DOM.	947	431	45.51	317	74.07	III	25.93	3
GALERIJA DOMŽALE	1630	725	44.4X	489	67.73	233	32.27	3
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE	646	253	39.16	174	70.45	73	29.55	6
OŠ DOMŽALE 1.	444	192	43.24	129	68.62	59	31.38	4
OŠ DOMŽALE II.	801	410	51.19	266	65.36	141	34.64	3
OŠ RODICA	493	276	55.98	197	73.23	72	26.77	7
SREDNJA ŠOLA DOMŽALE-GIMNAZ.	521	288	55.28	197	69.37	87	30.63	4
PROSTORI VETERANOV VOJNE ZA SLO	528	313	59.28	184	59.55	125	40.45	4
KS VENCLJA PERKA DOMŽALE	1041	517	49.66	324	63.41	187	36.59	6
VARNOST LJ D.D., PE DOMŽALE	1014	360	35.50	249	69.17	III	30.83	0
ČISTILNI SERVIS (ZOREČ)	384	233	60.68	92	39.66	140	60.34	1
OŠ DRAGOMELJ	X72	392	44.95	215	55.41	173	44.59	4
GASILSKI DOM HOMEC	1099	516	46.95	298	58.78	209	41.22	9
OS IHAN 1.	816	490	60.05	419	85.69	70	14.31	1
OŠ1HANII.	805	495	61.49	404	82.11	88	17.89	3
SAMOSTAN MALA LOKA	306	ix<>	61.76	105	56.76	80	43.24	4
OŠ JARŠE	1087	606	55.75	278	46.10	325	53.90	3
GASILSKI DOM SR.JARŠE	744	396	53.23	145	36.62	251	63.38	0
OŠ KRTINA	929	452	48.65	226	50.56	221	49.44	5
OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH	1091	538	49.31	261	49.15	270	50.85	7
KULTURNI DOM RADOMLJE	791	382	48.29	218	57.82	159	42.18	5
GASILSKI DOM ROVA	510	268	52.55	124	47.15	139	52.85	5
DELAVSKI DOM VIR 1	788	410	52.03	290	71.08	118	28.92	2
VRTEC VIR	930	403	43.33	255	63.59	146	36.41	2
KOLIČEVO KARTON D.O.O.	563	296	52.58	167	57.79	122	42.21	7
KS DOB II	737	334	45.32	192	57.66	141	42.34	1
KULTURNI DOM RADOMLJE II	878	422	48.06	269	64.35	149	35.65	4
DELAVSKI DOM VIR II	889	453	50.96	310	68.58	142	31.42	1
PREDČASNO GLASOVANJE	0	216	1	0.00	163	75.XI	52	24.19
VOLIŠČE ZA INVALIDE	0	0	0	0.00	0	/	0	/
GLASOVANJE PO POŠTI	0	18	4	0.00	10	71,1 i	4	28.57
Novi svetniki in svetnice, izvoljeni na volitvah, 22. oktobra 2006, v Občinski svet Občine Domžale
SDS (SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA)
1. Robert Hrovat, roj. 10. 04.1971, Dob, Ulica 7. avgusta štev. 15
2. Roman Kurman.šck, roj. 05. 02. 1951, Gorjuša štev. 2
3. Mag. Majda Pučnik Rudi, roj. 27. 05. 1957, Hudo, Potočna ulica štev. 2
4. Mag. Lovro Lončar, roj. 07. 09. 1968, Vir, Čufarje-va ulica štev. 10
5. Janez Stibrič, roj. 03. 06. 1967, Rodica, Perkova ulica štev. 12
6. Darija Ciglar Brzovič, roj. 02. 06. 1979, Dob, Vodnikova ulica štev. 2
DEMOKRATIČNA STRANKA OPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS
I.   Marjeta Zupanek, roj. 23. 08. 1942, Domžale, Češ-minova ulica štev. 27
Lista obrtnlkov-podjetnikov Aleš Juhant In skupina volivcev
I.   Aleš Juhant, roj. 15. 01. 1963, Vir, Zoisova ulica štev. 6
ZELENA STRANKA
I.   Prane Černagoj, roj. 13. 03. 1959, Domžale, Župančičeva ulica štev. 4
Moje Domžale - varne In uspešne
I.   Miha Ulčar, roj. 18. 02. 1976, Domžale, Partizanska ulica štev. 3
SOCIALNI DEMOKRATI
1. Andreja Pogačnik Jarc, roj. 24. 03. 1947, Domžale, Prešernova cesta štev. 43
2. Franc Gerbec, roj. 25. 08. 1943, Domžale, Masary-kova ulica štev. 12
3. Gregor Rovanšck, roj. 23. 01. 1981, Vir, Bukovčeva 6
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1.   Rok Ravnikar, roj. 05. 07. 1977, Sveta Trojica štev. 8
LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1. Toni Dragar, roj. 07.05.1961, Ihan, Na ledinah 1 a
2. Cvetka Zalokar - Oražem, roj. 15.04.1960. Domžale, Poljska pot lOb
3. Mag. Marko Vresk, roj. 03. 11. 1954, Domžale, Miklošičeva ulica štev. le
4. Mag. Milan Pirman, roj. 26. 09. 1966, Podrečje štev. 46a
5. Mag. Jožefa Polanc, roj. 06. 02. 1950. Zaboršt, Šumberška cesta štev. 32
6. Vinko Juhart, roj. 24. 12. 1966, Radomlje, Cesta borcev štev. 5a
7. Anton Preskar, roj. 19. ()(,. 19.50, Mačkovci štev. 49
8. Dragica Bac, roj. 20. 03. 1961, Domžale. Ljubljanski cesta 90
9. Pavel Cerar, roj. 29. 06. 1942, Dob, Gubčeva ulica štev. 14
10. Joško Korošec, roj. 24. 05. 1968, Preserje pri Radomljah, Tovarniška cesta štev. 23
11. Saša Kos, roj. 02. 05. 1953, Domžale, Ljubljanska cesta štev. 22
Peter Verbič - Lista za Domžale
1. Peter Verbič, roj. 14.07. 1955, Srednje Jarše, Kamniška cesta štev. 11
2. BogdanZupan, roj. 21.01. 1961,Nožice, Gostičeva cesta štev. 48a
3. Katarina Karlovšek , roj. 19.04. 1975, Domžale, Ulica Antona Skoka 7
4. Mag. Florjan Zabret, roj. 24.04. 1955, Krtina štev. 28b
NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
1. Sonja lleine , roj. 03. 04. 1959, Domžale, Stranska ulica štev. 1
2. Janez Limbek, roj. 07. 10. 1945, Rova. I Irasličje 16
Izvoljeni novi člani svetov Krajevnih skupnosti
V prejšnji številki smo objavili neuradne rezultate volitev članov svetov Krajevnih skupnosti. Tokrat Občinska volilna komisija Občine Domžale objavlja podatke o novoizvoljenih članih in članicah svetov Krajevnih skupnosti, ki se prav v teh dneh sestajajo na konstitutivnih sejah.
KRAJEVNA SKUPNOST DOB
VOLILNA ENOTA 01
1. Robert Hrovat, roj. 10.04. 1971, Dob, Ulica 7. avgusta štev. 15
2. Jakob Smolnikar, roj. 22. 09. 1968, Gorjuša štev. 9a
3. Mag. Mateja Starbek Zorko, roj. 28. 09. 1974, Dob, Aškerčeva ulica štev. 11
4. Jurij Milanovič, roj. 13. 01. 1971, Dob, Ulica Mirana Jarca štev. 1
5. Mihael Starbek, roj. 19. 09. 1940, Dob, Aškerčeva ulica štev. 40
6. Franc Gotar, roj. 03. 05. 1935, Dob, Tavčarjeva ulica štev. 1
VOLILNA ENOTA 02
1. Katja Jeraj, roj. 29. 01. 1977, Turnše štev. 31
2. Marko Kvas, roj. 07. 02. 1967, Češenik štev. 1 VOLILNA ENOTA 03
L Janko Cencelj, roj. 17. 08. 1967, Laze pri Domžalah
štev. 3
KRAJEVNA SKUPNOST DRAGOMELJ - PŠATA
1. Jože Rozman, roj. 12. 02. 1959, Pšata štev. 41
2. Marjan Kopač, roj. 15. 09. 1956, Dragomelj štev. 47
3. Tomaž Setnikar, roj. 30. 01. 1973, Dragomelj štev. 26
4. Valerija Hafner, roj. 05. 06. 1962, Pšata štev. 74
5. Bogomir (Mirko) Nemec, roj. 29. 04. 1961, Dragomelj štev. 67
6. Janez Mivšek. roj. 09. 03. 1968, Pšata štev. 6
7. Mihael (Miha) Banko, roj. 12. 06. 1976, Dragomelj štev. 49
KRAJEVNA SKUPNOST HOMEC - NOŽICE
1. Alojz Rode, roj. 01. 08. 1952, Homec, VIII. ulica štev. 12
2. Andrej Repanšek, roj. 18. 10. 1977. Homec, Bolko-va cesta štev. 42
3. Marjeta Rode, roj. 19. 01. 1977, Homec, Gostičeva
cesta štev. 19
4. Janko Repnik, roj. 18. 08. 1953, Homec, Bolkova ulica štev. 60a
5. Marjan Loboda, roj. 15. 08. 1969, Homec, Bolkova ulica štev. 24
6. Anton Pavlic, roj. 31. 01. 1947, Nožice, Pionirska ulica štev. 1
7. Janez Pogačar, roj. 09. 01. 1940. Homec, IV. ulica štev. I
8. Janez Hrovat, roj. 03. 11. 1946, Nožice, Pionirska ulica štev. 21
9. Martina Zamljen, roj. 23. 12. 1965, Homec, Bolkova ulica štev. 4a
KRAJEVNA SKUPNOST IHAN
1. Jure Doki, roj. 07. 05. 1982. Ihan, Igriška cesta štev. 10
2. Boštjan Urbanija, roj. 15. 02. 1971, Ihan, Češminova ulica štev. 2
3. Milan Hribar, roj. 21. 10. 1963, Ihan. Igriška cesta štev. 4
4. Marta Pire Pižem, roj. 14. 02. 1957, Mala Loka štev. 15
5. Marija Povirk, roj. 02. 08. 1966, Selo pri Ihanu štev. 8a
6. Janez Gregorič, roj. 12. 02. 1955, Prelog, Preloška cesta štev. 3
7. Janez Gregorin, roj. 02. 08. 1949, Ihan, Pokopališka cesta štev. 2
8. Samo Svetlin, roj. 31. 05. 1952, Prelog, Krožna pot štev. 5
9. Aljaž Slovnik, roj. 16. 01. 1987, Ihan, Breznikova cesta štev. 56
I O.Dušan Drobnič, roj. 25. 05. 1960, Ihan. Breznikova cesta štev. 95
ll.Stojan Ložar, roj. 05. 08. 1959, Selo pri Ihanu štev. 2a
KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE - RODICA
1. Vida Strajnar, roj. 14. 02. 1953, Rodica, Masarykova ulica štev. 23
2. Janez Juhant, roj. 03. 11. 1964, Spodnje Jarše, Jarška cesta štev. 28
3. Jožica (Nevenka) Narobe, roj. 22. 07. 1951, Srednje Jarše, Volfova ulica štev. 2
4. Anton Košenina, roj. 07. 10. 1952, Zgornje Jarše, Gregorčičeva ulica štev. 9
5. Janez Pire, roj. 15. 12. 1945, Rodica, Slomškova ulica štev. 23a
6. Martin Kramberger, roj. 18. 08. 1961, Zgornje Jarše. Krožna cesta štev. 22
7. Miran Joger, roj. 13.08. 1973, Rodica. Perkova ulica štev. 26
8. Marjeta Kristan, roj. 08. 07. 1962, Srednje Jarše, Jarška cesta štev. 39
9. Breda Podbevšek, roj. 15.01. 1945, Rodica, Miševa ulica štev. 22
KRAJEVNA SKUPNOST KRTINA
VOLILNA ENOTA 01
1. Mavricij Grošelj, roj. 05. 09. 1951, Krtina štev. 25a
2. Dušan Ravnikar, roj. 09. 09. 1962, Krtina štev 95a
3. Helena Kermauner. roj. 05. 01. 1968, Krtina štev. 36
4. Sebastijan Lukman, roj. 26. 08. 1977, Krtina štev. 72 VOLILNA ENOTA 02
1. Janez Avsec, roj. 26. 09. 1968, Studenec pri Krtini štev. 7
2. Vladimir Cerar, roj. 29. 06. 1956, Studenec pri Krtini štev. 15
VOLILNA ENOTA 03
1. Štefan Rožič, roj. 24. 12. 1949, Račni vrh štev. 7 VOLILNA ENOTA 04
1. Robert Resnik, roj. 29. 04. 1971, Kokošnje štev. 7
2. Darja Peterka, roj. 02. 05. 1975, Kokošnje štev. 14
KRAJEVNA SKUPNOST PRESERJE
1. Janez Hribar, roj. 26. 01. 1963, Preserje pri Radomljah, Kamniška cesta štev. 27
2. Janko Zupan. roj. 05. 12. 1964, Preserje pri Radomljah, Vaška pot štev. 16
3. Viktor Marinšek, roj. 01. 01. 1955, Preserje pri Radomljah, Kamniška cesta štev. 32a
4. Irena Ivane, roj. 11. 08. 1968, Preserje pri Radomljah, Vaška pot štev. I
5. Janez Breceljnik, roj. 27. 07. 1949, Preserje pri Radomljah, Pelechova cesta štev. 3a
6. Romana Blejc, roj. 23. 10. 1967, Preserje pri Radomljah, Igriška ulica štev. 19
7. Boštjan Sitar, roj. 24. 05. 1967, Preserje pri Radomljah, Kamniška cesta štev. 58
KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE
1. Metod Marčun, roj. 04. 05. 1961, Radomlje, Prešernova cesta štev. 37
2. Tomaž Cerar, roj. 16. 09. 1960, Radomlje, Pod hribom štev. 29
3. Marjan Kralj, roj. 23. 03. 1968. Radomlje, Prešernova cesta štev. 20
4. Igor Jeretina, roj. 31. 03. 1975, Radomlje. Triglavska ulica štev. 3
5. Igor Kuzmič, roj. 25. 06. 1946, Radomlje, Prešernova cesta štev. 50
6. Sonja Jerman, roj. 03. 04. 1961, Radomlje, Prešernova cesta štev. 24
7. Marija Zupančič, roj. 28. 07. 1961, Prešernova cesta štev. 54
KRAJEVNA SKUPNOST ROVA
L Gorazd Urbanija, roj. 16. 08. 1971. Rova, Rovska cesta štev. 52
2. Milan Šinkovec, roj. 11. 09. 1947, Rova, Rovska cesta štev. 50
3. Matija Potočnik, roj. 31. 01. 1967, Zagorica pri Ro-vah štev. 1
4. Marko Boha, roj. 11.03. 1973, Rova, Na klancu štev. 9
5. Zdenko Zobavnik, roj. 22. 07. 1967, Žice štev. 13
6. Martina Urbanija, roj. 18. 01. 1959, Rova, Rovska cesta štev. 44
7. Zdenka Wicher, roj. 11. 05. 1967, Kolovec štev. 25
KRAJEVNA SKUPNOST SIMONA JENKA
1. Peter Pavli, roj. 30. 07. 1954, Domžale, Savska cesta štev. 30a
2. Veronika Banko, roj. 04. 01. 1945, Domžale. Aškerčeva ulica štev. 1
3. Roman Kos, roj. 17. 07. 1955, Domžale. Študljanska cesta štev. 12
4. Janez Banko, roj. 04. 04. 1957, Domžale, Študljanska cesta sic. 2a
5. Metod Loboda, roj. 20. 04. 1945, Domžale, Študljanska cesta štev. 21
6. Janez Grmek, roj. 08. 10. 1944, Domžale, Savska cesta štev. 31
7. Kari Narobe, roj. 19. 09. 1944, Domžale, Študljanska cesta štev. 89
8. Janez Bizjak, roj. 26. 09. 1963, Domžale, Brejčeva ulica štev. 28
9. Anton Preskar, roj. 19. 06. 1950, Mačkovci štev. 49
KRAJEVNA SKUPNOST SLAVKA ŠLANDRA
1. Dr. Franc Habe, roj. 16. 11. 1943, Domžale, Rojska cesta štev. 31
2. Mag. Marko Vresk, roj. 03. 11. 1954, Domžale, Miklošičeva ulica štev. le
3. Mag. Jožefa Polanc, roj. 06. 02. 1950, Zaboršt, Šumberška cesta štev. 52
4. Darka Bitenc, roj. 21. 09. 1951, Domžale, SejmiŠka ulica štev. 36
5. Marija Majda Zevnik, roj. 24. 10. 1941, Domžale, Rojska cesta štev. 23
6. Ana Medved, roj. 16. 06. 1951, Domžale, Bistriška cesta štev. 20
7. Pavel Pevec, roj. 16. 06. 1952, Domžale, Staretova ulica štev. 6
KRAJEVNA SKUPNOST VENCLJA PERKA
1. Janez Ulčar, roj. 30. 05. 1961, Domžale, Prešernova cesta štev. 37
2. Alma Novljan, roj. 15. 02. 1956, Domžale, Obrtniška ulica štev. 1
3. Andreja Pogačnik Jarc, roj. 24. 03. 1947, Domžale, Prešernova cesta štev. 43
4. Ivan Tavčar, roj. 23. 10. 1945, Domžale, Stobovska cesta štev. 13 a
5. Ludvik Flerin, roj. 31. 05. 1934, Domžale, Ljubljanska cesta štev. 42
6. Anton Dime, roj. 05. 01. 1948, Depala vas štev. 66
7. Mitja Arnuš, roj. 09. 05. 1975, Depala vas štev. 88
KRAJEVNA SKUPNOST TOMA BREJCA VIR
I. Alojz Stražar, roj. 01. 07. 1944, Vir, Valvazorjeva ulica štev. 8
Aleš Tekavc, roj. 07. 07. 1963, Vir, Aljaževa ulica štev. 10
Mag. Lovro Lončar, roj. 07. 09. 1968, Vir, Čufarjeva ulica štev. 10
Marjetka (Meta) Prelovšek, roj. 27. 09. 1966. Vir. Osojna ulica štev. 15
Andrej Jereb, roj. 07. 01. 1967, Količevo štev. 23 Milan Juhant, roj. 24. 04. 1939, Vir, Zoisova ulica štev. 6
7. Janez Razboršek, roj. 30. 10. 1958, Vir, Koliška cesta štev. 1 a
8. Bojan Vodlan, roj. 09. 08. 1953, Vir, Osojna ulica štev. 2
9. Marjan Prelovšek, roj. 22. 06. 1961, Vir, Bukočeva cesta štev. 22
10. Marko Bergant, roj. 02. 03. 1959, Vir, Aljaževa ulica
štev. 14
II. Mag. Milan Pirman, roj. 26.09.1966, Podrečje štev. 46a
Nova knjiga o zgodovini gasilstva na našem območju
50 let Gasilske zveze Domžale
Prav ob koncu oktobra - meseca požarne varnosti, je ugledala beli dan knjiga 50 let Gasilske zveze Domžale. Njen izid je praznik za vse gasilce in gasilke, pa tudi za vse ostale občane in občanke, saj na njenih 433 straneh preberemo tudi o širši zgodovini našega območja.
Urednik in soavtor knjige Veljko Vulikič, to je že njegova 19. knjiga, je skupaj s preostalimi 46 avtorji zabeležil zgodovino gasilstva od 15. stoletja dalje na Slovenskem, podrobneje na Domžalskem in njeni širši okolici pa od leta 1980 dalje, ko je bilo v Domžalah, kot peto po vrsti v Sloveniji, ustanovljeno prvo gasilsko društvo - Prostovoljno gasilsko društvo Domžale - center. Poseben poudarek je dan organiziranosti gasilstva v okviru gasilske zveze, katerega najpomembnejši datum je 17. julij 1955, ko se ustanovi predhodnica današnje Gasilske zveze Domžale.
Sledijo natančne predstavitve dela posameznih komisij pri gasilski zvezi, iz katerih veje strokovnost in posebna skrb gasilske organizacije za vse rodove njihovih članov. Urednik ni pozabil niti na domžalskega kronista in avtorja prvega zbornika o delu gasilskih društev in organizacije, Staneta Stražarja, sledi pa predstavitev dela posameznih društev, njihove pomembnejše aktivnosti, beremo pa lahko tudi bibliografijo 50 letnega dela Gasilske zveze Domžale, ob koncu pa avtor predstavlja tudi dobitnike priznanj Matevža Haceta, častnega predsednika GZD, Aleksandra Rihtarja, ter sedanjega predsednika GZ Domžale, Marjana Slatnarja. V knjigi je veliko fotografij, prav ob koncu pa predstavlja tudi vodilne funkcionarje v gasilski zvezi. Zapišimo še, da se knjiga začenja z uvodnimi teksti Marjana Slatnarja, predsednika Gasilske zveze Domžale: Knjigi na pot: županja Občine Domžale, Cveta Zalokar Oražem, seje v daljšem tekstu sprehodila po zgodovini gasilske organizacije v naši občini ter posebej poudarila njihovo plemenito poslanstvo ter se jim zahvalila za opravljeno delo, o nastajanju knjige pa piše urednik in soavtor knjige prim. dr. Velimir Vulikič, o gasilski dejavnosti pa piše tudi Janez Breceljnik, poveljnik GZ Domžale.
Urednik in soavtor je ob predstavitvi knjige
Dr. Velimir Vulikič. soavtor In urednik zbornika
Izdajo knjige so omogočili:
Občina Domžale, generalni donator; Zlasti donatorji: Banka Domžale, d.d. Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, p.o. Profundis, d.o.o., Domžale; Helios Količevo, d.o.o., krajevne skupnosti Homec, Preserje. Slavka Šlandra Domžale, Ml STAR. d.o.o. Ljubljana. Občina Trzin, Zveza kulturnih društev Domžale. Pizzeria Paparot-ti. Srednje Jarše, Rudolf d.o.o. T. P.P. S, Domžale, Zavarovalnica Triglav d.d.; Srebrna donatorja: Količevo karton d.do.. Količevo in Webo d.o.o. Drago-melj ter številni drugi. Hvala vsem!
spregovoril o njenem nastajanju. Zaprosila sem ga za kratek pogovor o tej temi: Kakšen je po vašem mnenju pomen knjige? Z vsakim novim knjižnim delom bogatimo svojo lokalno in narodovo zgodovino. Tudi ta knjiga ima tak namen. V njej bodo bralci spoznali velikansko humanitarno delo tisočerih gasilcev in njihovega podmladka, ob listanju knjige bodo prepoznali marsikaterega znanca, prijatelja in sorodnika, številne fotografije jih bodo opozorile na dogodke iz zgodovine gasilstva, ki tako za vedno ostaja zapisana ter ohranja pomemben del prizadevanj te naše humane organizacije pri varovanju člvoeških dobrin in življenj.
50 LET GASILSKE ZVEZE DOMŽALE
Nekaj o nastajanju knjige?
Jedro organizacije je bila vseskozi Komisija za zgodovino gasilstva pri predsedstvu GZ Domžale: prim. dr. Velimir Vulikič, urednik, ter člani: Marjan Slatnar, Janez Breceljnik, Jože Kajfež, Stanko Grčar, France Cerar, Franc Ovsec, Janez Ulčar, Rajko Novak, Florjan Zabret in Tatjana Rokavec. Občasno se je sej udeleževala tudi administratorka GZD Francka Fugger. Prvi sestanek odbora je bil 15. septembra v letu 2004, nato pa smo se sestajali v povprečju vsak mesec, se dogovorili z avtorji za posamezne prispevke ter pri tem imeli včasih kar nekaj težav. H knjigi smo skušali pritegniti tudi sosednje gasilske zveze, vendar ni bilo pravega odziva. Trudili smo se, da bi iz številnih dokumentov in fotografij oblikovali zanimivo vsebino zbornika, žal pa smo pri tem ugotovili, da je gradivo precej neurejeno, pomanjkljivo ter nekatero tudi neuporabljivo. Kljub vsem težavam so ob koncu vsi avtorji resno vzeli svoje delo in pravočasno oddali gradivo.
Morda nekaj številčnih podatkov?
Zbornik, katerega urednik in soavtor sem, je pisalo 46 soavtorjev, ki so tako napisali več kot 43o strani bogate zgodovine gasilstva na našem območju. V knjig je 146 fotografij, kar pomeni, da je skoraj na vsaki tretji strani po ena fotografija, ki prikazuje ljudi, opremo in tehniko našega gasilstva nekoč in danes. V knjigi je 29 tabel, šest pesmi, pregovori, šaljivi prispevki in en faksimile. Knjigo je lektoriral Franc Cerar, tiskala pa tiskarna Itagraf v Ljubljani.
Kaj pa soavtorji?
45 jih je bilo in vsak po svojih močeh so oblikovali knjigo ter za svoje prispevke porabili veliko prostega časa in raziskovalnega dela, v pomoč so bili njim in meni različni bilteni in brošure, ki jih naša društva izdajajo ob svojih obletnicah. V kvaliteto prispevkov nisem niti najmanj dvomil, saj so avtorji resni in prizadevni ljudje, z dolgim gasilskim stažem ter dobro poznajo posamezno področje gasilskega dela. Vsem bi se še enkrat zahvalil za korektno sodelovanje, izpostavil pa bi predsednika GZD Marjana Slatnarja, ki je spisal osrednje gradivo o petdesetletnici našega gasilstva, kar mu je vzelo veliko časa in truda.
Vaša želja ob izidu knjige?
Predvsem si želim, da bi jo vsi bralci in bralke radi jemali v roke ter v njej iskali tudi svoje korenine gasilstva, ki je v naši občini tako pomembno in Želel bi, da bralci ne bi bili prestrogi pri njenem ocenjevanju, kajti verjame naj, daje v njenem več kot dvoletnem nastajanju vloženega veliko dela, truda in prostega časa.
Še kaj za konec
Ob koncu mi ostane še prijetna dolžnost, da se zahvalim vsem omenjenim avtorjem za prispevke, s katerimi smo vsi skupaj ohranili dobršen del zgodovine našega gasilstva in drugih ljudi z Domžalskega. Temu Latinci pravijo: Verba Volnat seripta rhanet ali Izrečeno odleti, zapisano ostane. Prav tako sem hvaležen sponzorjem, brez katerih knjige ne bi bilo. Hvala.
Uredniku in soavtorju prim. dr. Velimirju Vulikiču, vsem sodelavcem in sponzorjem zbornika 50 let Gasilske zveze Domžale se je v krajšem nagovoru zahvalil tudi Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale, ki je poudaril pomen zbornika za ohranjanje zgodovine gasilstva ter njegovo vrednost za bodoče rodove, ki bodo tudi iz njega črpali vrednote tega humanega poslanstva.
Vera Vojska
stran 4
Ob koncu oktobra - meseca požarne varnosti
10. srečanje gasilskih veteranov v Zejah
Gasilska zveza Domžale je tudi letos s svojo komisijo za veterane, ki jo vodi Marjan Ručigaj, poskrbela za gasilske veterane in veteranke, ki so se v Zejah zbrali na že desetem jubilejnem srečanju. Tokrat so srečanje združili tudi s predstavitvijo nove knjige dr. Velimirja Vulikiča, 50 let Gasilske zveze Domžale, s katero so pravzaprav zaključili praznovanje zlatega jubileja te pomembne organizacije.
Popolnoma polno dvorano Doma krajanov v Žejah je najprej nagovoril Marjan Ručigaj, predsednik komisije, ki je po prisrčnem pozdravu vseh veteranov in veterank posebno dobrodošlico izrekel številnim gostom, med katerimi so bili ob podžupanu Občine Domžale, Toniju Dragarju, predstavniki gasilskih zvez iz občin in regije, tovariši iz GZ Lendava ter drugi, nato pa spregovoril o pomembnosti sodelovanja veteranov in veterank v gasilski organizaciji pa tudi skrbi za starejše tovariše in tovari.šice, ki so nosili težo razvoja gasilstva. Ob prijetnem vodenju Francija Pirnata, tajnika PGD Žeje - Sveta Trojica, ki je tudi letos zelo dobro pripravilo srečanje, smo nato prisluhnili Marjanu Slatnarju, predsedniku Gasilske zveze Domžale, kije predstavil aktivnosti zveze v obdobju od lanskega do letošnjega srečanja. Poseben poudarek je dal pomembnosti uporabe gasilnikov, izobraževanju članstva, sodobni opremi v gasilstvu, pa tudi praktičnim vajam, obeleževanju zlatega jubileja in izdaji knjige. Vsem veteranom in veterankam je zaželel veliko prijetnih trenutkov med mlajšimi tovariši ter obilo zdravja. V kulturnem programu so sodelovali recitatorki Maja Orehek in Marija Koderman, harmonikarja Kma Smolnikar in Miha Cencelj ter flavtistka Petra Cerar. Medtem ko so veterani iz posameznih prostovoljnih gasilskih društev reševali pisne
naloge v okviru tradicionalnega kviza, so Veljko Vulikič, avtor knjige 50 let Gasilske zveze Domžale, Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale, ter Vera Vojska, urednica Slamnika, predstavili novo knjigo in ji zaželeli srečno pot med bralce in bralke. Ti bodo v njej ob pet desetletja dolgi zgodovini - tako posameznih društev, kot gasilske organizacije v celoti, našli veliko obrazov svojih tovarišev in tovarišic, njihove zgodbe, vpletene v venec gasilske zgodovine, predvsem pa bodo v njej našli veliko plemenitega in požrtvovalnega poslanstva vseh tisočev gasilk in gasilcev z območja naše občine pa tudi širše. Ker o knjigi pišemo posebej, naj bo o tem dovolj.
Sledila je razglasitev najboljših v kvizu, kjer so prav vse ekipe PGD pokazale izjemno veliko znanja ter zanj prejele tudi lepe nagrade. Tretje mesto so zasedli tekmovalci in tekmovalke iz PGD Žeje - Sveta Trojica, Stob -Depala vas in Studa; drugo mesto je pripadlo PGD Jarše-Rodica in Radomlje; prvo mesto pa so si razdelile ekipe POD Homec, Rova, Ihan in ekipa gostov. Čestitamo! Po razglasitvi najstarejšega gasilca, to je bil tokrat Stane Učakar, in najstarejše prisotne gasilke Rozi Petrič, ki sta oba prejela tudi darili, pozdravih gostov ter podelitvi knjige društvom ter posameznim gostom, so se zbrani veterani in veteranka zadržali v prijetnem družabnem srečanju. To je bila priložnost za pogovore o gasilski jeseni, za prijetna srečanja ter obujanje spominov na čase, ko so prav veterani in veteranke tudi v naši občini uspešno obračali kolo gasilske zgodovine, ki ostaja za večno zapisana v novi knjigi, hkrati pa dobiva še eno priložnost - v muzeju gasilstva na tem območju, ki se gradi ob Gasilskem domu Stob - Depala vas.
Vera Vojska
Oktobra se gasilci zbero v Ihanu
Že devetnajsto leto zapored se sredi oktobra, meseca požarne varnosti, gasilci, združeni pod okriljem Gasilske zveze Domžale, zberejo v dvorani ihanskega kulturnega doma na slavnostni akademiji. Pridružijo se jim krajani, njihovi simpatizerji, v družbi naključnih obiskovalcev, ki bi radi preživeli prijetni dve uri ob dobri glasbi, prijetnem vodenju in pozitivno naravnanih ljudeh.
Vse niti prijetnega druženja je imel tudi letos - kot že toliko let do sedaj - v rokah voditelj prireditve, domačin, Boris Kopitar. Tradicija se nadaljuje tudi s tem, da je Boris domačim gasilcem tudi tokrat, ko so ga vprašali, koliko so mu dolžni za uslugo, rekel: "Je že dobro." Akademija lahko uspe samo tako. da se nastopajoči prilagodijo pravilu, da gasilcem denarja vedno primanjkuje.
Prvi in prvič v Ihanu, so nastopili veseljaki, ki slišijo na ime Prijatelji in so doma s širšega področja Črnega grabna. Ansambel ima že 7 let izkušenj, 12 posnetih lastnih skladb in je s svojim nastopom navdušil obiskovalce. Enako lahko zapišemo
za mlade fante, tričlanski ansambel Me-rela, ki še ni upihnil prve svečke. S svojima dvema glasbenima prijeteljema gaje ustanovil mladi harmonikar Peter Merela, doma s Spodnje Javoršice v moravški dolini. Obiskovalci, ki so jim navdušeno zaploskali, so si bili edini, da so se zbrali pravi trije in da Peter pri Andreju Svetli-nu, ki ga uči igranja harmonike, znanje zajema z veliko žlico. Za "posladek" srečanja gasilcev ob mesecu požarne varnosti vedno poskrbijo ihan-ski otroci. Učiteljice ihanske podružnične osnovne šole, Marta Krabonja, Mateja Perne - Lisjak in Andreja Ljoljo, so jih tudi tokrat pripravile tako po recitatorski, kot po pevski plati. Otroci so tako prisrčni, da so tudi za najkrajšo pesmijo prejeli navdušen aplavz. Kaj pa je tisto, kar mamicam in očkom v dvorani in otrokom na odru pomeni največ? To, da si po uspelem nastopu pomahajo drug drugemu. Takrat se med dvorano in odrom vzpostavi posebna vrsta valovanja, ki se ji reče - lepo nam je.
Predsednik Gasilske zveze Domžale, tovariš Marjan Slatnar, je tudi za tokratno
akademijo pripravil podroben oris delovanja gasilcev v obdobju od zadnjega podobnega srečanja. Posebej pohvalno je ocenil usklajeno delovanje gasilcev iz celotne občine ob velikem požaru, ki je sredi poletja izbruhnil v podjetju Karton Količevo, zahvale za organizacijo srečanja in pogostitve, ki vedno sledi pa so bili deležni tudi domači - ihanski gasilci in gasilke.
(iasilske akademije se je udeležil tudi podžupan občine Domžale gospod Ioni Dragar, ki je na odru obelodanil novico, da bomo v Ihanu končno imeli novo telovadnico in posodobljeno osnovno šolo. Udeleženci srečanja pa so z aplavzom pozdravili voditeljeve besede, da bomo morda Ihanci prvič dobili župana občine Domžale, saj je Toni tudi županski kandidat. Zdaj že lahko ugotovimo, da so želje postale resničnost, zato novo izvoljenemu županu veljajo iskrene čestitke. Predsednik PGD Ihan, Nande Starin je tudi letos ob pozdravu udeležencem srečanja objavil ime nagrajenca, ki je vse do akademije skrbno varovana skrivnost. Za življenjsko delo na področju gasilstva v PGD Ihan je bilo priznanje po odločitvi ihanskih gasilcev namenjeno Zdravku Do-Iničarju, ki po rodu ni Ihančan, ampak se je v Ihan priselil iz Polja pri Ljubljani ter si čisto blizu ihanskega gasilskega doma,
Ob koncu oktobra varnosti
meseca požarne
Reševalna vaja
in novi prostori CPV
Ob zaključku letošnjih aktivnosti v okviru oktobra - meseca požarne varnosti, ki je bil letos namenjen predvsem skrbi za uporabo gasilnikov tako doma kot v avtu, je bila v Heliosu Količevo velika reševalna vaja, v kateri je sodelovalo več kot 100 gasilcev iz Gasilske zveze Domžale, ob njih pa še Štab civilne zaščite Domžale ter nekatere druge enote. Posebej so bila uporabljena vsa razpoložljiva sodobna sredstva, med katerimi se je ponovno kot zelo koristna izkazala tudi v letu 2006 kupljena gasilska lestev. '
Gasilsko reševalna vaja je temeljila na enem od scenarijev za večje nesreče v podjetju Helios. V obratu Umetnih smol naj bi prišlo do nesreče, razlitja in požara, zaradi motnje v delovanju sistema pri razstapljalni posodi enega od reaktorjev. V posodi naj bi zmanjkalo inertnega plina in nesrečen splet okoliščin je pripeljal do iskre v posodi in posledično manjše eksplozije, požara in razlitja. Sprožijo se požarni alarmi in avtomatska naprava za gašenje požara. Delavci se v skladu z načrtom evakuacije umaknejo iz obrata. Pri tem se eden od njih poškoduje. To je kratek scenarij nesreče, v reševanje katere so bili vključeni tudi Štab civilne zaščite Občine Domžale, Gasilska zveza Domžale in prostovoljna gasilska društva Vir z enoto Prve pomoči, Tosama, Dob, Domžale mesto, Ihan, Radomlje, Jarše-Rodica, Studenec, Stob-Depala vas, Studa, Žeje-Sv. Trojica, Pšata, Dra-gomclj, Rova, Homec, Trzin. Na vaji so sodelovali tudi Policijska postaja Domžale, ReCo Ljubljana, Reševalna postaja Domžale. Aktivirani so bili vodilni delavci v podjetju Helios TBLUS, vodstvo in zaposleni v obratu Umetnih smol, člani PIGD Helios, usposobljeni člani ekipe za pomoč gasilcem, vozniki viličarjev in obratni vzdrževalci. V teku vaje seje po scenariju o dogodku obvestilo Inšpektorat za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Vodstvo podjetja je o nesreči in nastalih razmerah pripravilo informacijo za javnost. K sreči je bila to samo vaja. Prve ocene kažejo, da so vse aktivnosti, ki so bile sprožene, potekale v skladu z načrtom. Podrobna analiza bo opravljena v kratkem, ob sodelovanju predstavnikov vseh sodelujočih. Ob začetku slovesnega odprtja no-
vih prostorov Centra požarne varnosti Količevo je vajo pozitivno ocenil tudi Marjan Slatnar, predsednik < i/D, ki je na kratko predstavil aktivnosti zveze v mesecu požarne varnosti. V njem so vsa društva izvajala preventivne dejavnosti tako za šole in vrtce kot tudi za območja, na katerih so organizirana. Mag. Marko Vresk, podpredsednik Uprave, je po pozdravu med drugim dejal: »Današnjo vajo in to novo investicijo je potrebno razumeti kot medsebojno povezan dogodek, ki skupaj daje sliko Heliosove pozornosti na področju požarne varnosti. Vse to se odraža v medsebojni prepletenosti, ki je ponavadi ne vidimo. Gre za prepletenost med tovarno in sosedi, pogosto se tega najbolj zavedamo takrat, ko potrebujemo pomoč
in ko gasilci prvi pridejo na kraj požara, prometne nesreče ali nam pomagajo iz stiske, ko v stanovanju priteče voda in ko ne moremo iz zaklenjenega dvigala. Medsebojno pomoč in potrebno sodelovanje je pokazala tudi današnja vaja, ki ste seje v tako velikem številu udeležili. Vsi skupaj se bomo iz tega veliko naučili in poskušali še izboljšati stanje na področju požarne varnosti. Po svojih najboljših močeh in znanjih pa se bomo potrudili, da bo vse ostalo le pri vajah. Razširitev Centra požarne varnosti je namenjena vozilu z gasilsko lestvijo in vozilu za reševanje v tunelu. Denar za to investicijo je zagotovil Helios sam. To je naš prispevek občinam i/ katerih izhaja veliko naših zaposlenih, to je naš prispevek okoličanom, ki že 80 let živijo z nami in so s svojim razumevanjem precej prispevali k temu, kar danes smo.« Nato je skupaj z Urošem Slavincem, predsednikom uprave, prereza I vrvico in tako je bila nova pridobitev na simboličen način predana svojemu namenu. Po kulturnem programu Okteta Tosama so se sodelujoči ter gostje na vaji zadržali na prijetnem srečanju in z njim zaključili letošnji mesec požarne varnosti. Uspešna vaja in odprtje novih prostorov sta še en dokaz več, kako Helios skrbi za protipožarno zaščito, ob tem pa se s svojo 80-letno tradicijo in uspešnim poslovanjem uvršča na 14. mesto najuspešnejših v svoji branži v Evropi in na 36. mesto na svetu. Ponosni smo nanj.
Odgovorna urednica
Ob prazniku Krajevne skupnosti Jarše-Rodica
Zelje, cilji, delo, uspehi
»Letošnje leto bi lahko za Krajevno skupnost Jarše-Rodica imenovali kar uspešno in praznično leto, saj je ta del naše občine dobil celo vrsto pridobitev, hkrati pa je bila ob pravih praznikih tudi cela vrsta prireditev, ki so praznično zaznamovale vse leto 2006,« so bile misli slavnostnega govornika na osrednji slovesnosti ob prazniku KS Jarše-Rodica v Kulturnem domu Grob-Ije, Vinka Juharta, podžupana Občine Domžale.
Letošnje prireditve, ki jih krajani in krajanke ne bodo tako kmalu pozabili, so se začele z obiskom rojaka kardinala, dr. Franca Rodeta, v rojstni vasi. Nadaljevale so se s slovesnim odprtjem obnovljene OŠ Jarše in novega otroškega igrišča, praznovanjem 100-letnice OŠ Jarše ter odkritjem posebne plošče v omenjeni šoli. Pozabiti pa ne smemo tudi nove knjige o zgodovini OŠ Jarše, novoodkritega spomenika dobrotniku in začetniku osnovnega šolstva v Jaršah, Petru Majdiču, tudi letos pa so se krajani in krajanke skupaj z drugimi poklonili spominu padlih na Golčaju, v spomin katerih praznujejo svoj krajevni praznik.
Odkritje kipa Petra Majdiča
Slovesnega odkritja kipa dobrotnika Petra Majdiča so se med številnimi domačini in gosti udeležili tudi nekateri sorodniki začetnika vzgoje in izobraževanja v tem delu občine Domžale. Prijetno slovesnost je vodila povezovalka Dragi .leretina Anžin, s svojo pesmijo pa so jo obogatili pevci Okteta bratov Pirnat. Ob odkritju je bilo povedano, da gre za velikega krajana in Slovenca, enega tedaj najbogatejših Slovencev, ki se je odlikoval tudi pri gradnji železnic in drugih skupnih dobrin, Jaršani pa se ga bodo vedno spominjali kot dobrotnika, ki je z lastnim denarjem pomagal pri gradnji šole, ki letos praznuje 100-letnico. Kip avtorja Mihe Kača, ki ga je v ta del KS umestila Ana Kešnar, odkrili pa Smilja Slajmer, Majdičeva pravnukinja, in Albina Podlesek, pa bo vse spominjal na velikega dobrotnika. Ob njegov kip so predstavniki Merkurja iz Kranja, katerega ustanovitelj je bil, položili venec, v imenu sorodnikov pa se je za pozornost zahvalil Vitomir Gros iz Kranja.
Osrednja slovesnost
Številni prisotni, med katerimi je bilo veliko narodnih noš, oba županska kandidata, Toni Dragar in Peter Verbič, še živeči sorodniki Petra Majdiča ter drugi so se nato zbrali v Kulturnem domu Groblje ter najprej prisluhnili pozdravu in čestitki Antona Košenine, predsednika Sveta KS Jarše - Rodica. Ta je med drugim poudaril, da so se v KS trudili, da bi čim več naredili, pohvalil pa je tudi občino za uspešno sodelovanje. Spomnil seje tudi Petra Majdiča, zaslužnega moža in slovenskega sina, ki se ga spominjajo s hvaležnostjo, saj je med drugim tudi začetnik osnovnega šolstva na tem območju. Svoj nagovor je končal s prepričanjem, da je prav, da ima kraj zgodovino, iz katere se je mogoče učiti. Za njim je najboljše želje in čestitke izie-kel podžupan Občine Domžale, Vinko Juhart, ter se med drugim spomnil letošnjih investicij (obnovljena fasada OŠ Jarše, novo otroško igrišče, obnovljen mostiček ob šoli in Gregorčičeva ulica, urejen vhod v KS iz mengeške smeri, novi semafor, ki bo pripomogel k večji prometni varnosti).
..............' . ml
Slovesnosti so se udedležlll tudi sorodniki Petra Majdiča.
do konca leta pa bosta zgrajena še dva manjša mostova Spomnil je, da je Anton Košenina, predsednik KS, eden najpridnejših med ostalimi KS ter skupaj z njim podelil tudi priznanja KS, ki so jih letos prejeli: OŠ Jarše, prevzela gaje ga. Andreja Jarc Pogačnik, ravnateljica OŠ Rodica; v imenu Vrtca Ostržek je priznanje prejela 7inkara Avsec, za dolgoletno požrtvovalno delo pa je priznanje in umetniško delo prejel Štefan Oražem.
Priznanja za najbolj urejene domačije je tudi letos podelilo Turistično društvo Jarše Rodica. Njegova predsednica, Ne-venka Narobe, je posebna priznanja podelila Tomažu Poči-vavšku z Rodice, Angelci Držič iz Zgornjih Jarš in Milanu in Moniki Krčnik iz Spodjih Jarš. V kulturnem programu so nas razveselili Mešani pevski zbor KD Groblje, pod vodstvom Petra Pogačarja, ter mlada glasbenika Andrej in Uroš Cotman, za prijetno razpoloženje na družabnem srečanju pa so poskrbeli harmonikarji Robija Stoparja.
V. Vojska
Zdravku Bolničarju je pripadlo letošnje priznanje P6D Ihan za življenjsko delo na področju gasilstva
z ženo in sinom, postavil hišo in ustvaril novi dom. Vsa leta so ga gasilci - kot je to v navadi - poprosili za mnoga opravila. Bil je marljivi in natančni orodjar, izdajal je mize ki si jih društva posojajo ob veselicah, zaradi bližine seje redno oglašal pri kontroli UKV povezave in preizkušanju sirene in bil vedno pripravljen ugoditi tudi vsem morebitnim prošnjam, ki niso bile na spisku zadolžitev, ki jih je sprejel. Vsa leta, odkar je v Ihanu je bil tudi zavzeti član turističnega društva. Ker je Zdravku ponagajalo zdravje, je v njegovem imenu po priznanje prišla žena Vida. Gasilci so jo na akademiji prosili, naj Zdravku prenese najlepše želje za okrevanje. Žal pa se je v soboto, 11. novembra zvečer, Zdravko Dolničar za vedno poslovil. Bolezen je bila močnejša od iskrene želje po ozdravitvi. Vrsta nastopajočih na ihanski gasilski akademiji je vedno dolga. Povabilu gasilcev so se odzvali tudi pevci, ki pojo v moškem pevskem zboru, ki nosi ime po velikem lukovškem rojaku Janku Kersniku. Zapeli so tako ubrano, kot le oni znajo. Pesem je zadonela, dlani pa so se kar same odzvale z navdušenim aplavzom. Povabilu se je odzval tudi Robi Stopar iz Loke pri Mengšu, ki ima tam šolo za učenje igranja diatonične harmonike. S seboj je pripeljal nekaj svojih učencev, virtuoznost
igranja "frajtonarice" pa je pokazal tudi sam. Ihance je posebej navdušil z duetom harmonik, saj je zaigral skupaj z domačinko Katjo Vozel, ki je njegova učenka. ...In še zapik. Rok Mulec, 16-letni fant, doma z Unca, ki je dolgoletni prijatelj predsednika ihanskih gasilcev si je letos močno želel, da po lanskem uspelem nastopu tokrat zaigra skupaj z Robijem Sto-parjem in njegovimi učenci. Čeprav jih ni videl, saj že od rojstva loči le temo in nekaj svetlobe, so Avsenikovo Golico skupaj urezali tako, kot bi vadili ves teden. Daje bila mera polna, je Rok povedal še, daje z diatonično harmoniko "naštudiral" pesem "Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi" in prosil voditelja prireditve Borisa Kopitarja, če zapoje z njim. Rečeno - storjeno. Srečen je bil Rok in srečni smo bili vsi na odru in v dvorani, zato ste že zdaj povabljeni, da po nekaj te sreče prihodnje leto pridete v Ihan tudi vi. Ihanski gasilci so se namreč že letos odločili, da bo tudi jubilejna, 20. akademija ob mesecu požarne varnosti, v Ihanu. Kdo bo obvezo organiziranja prijetnega oktobrskega druženja prevzel vnaprej, bo pokazal čas. Tokrat pa še velja povabilo, da se v Ihanu srečamo tudi drugo leto.
Gapl
Foto: Marina Povlrk
Prizidek h Gasilskemu domu PGD Stob-Depala vas
Kmalu pod streho
Lansko leto v mesecu novembru smo v Slamniku objavili članek, da je bil v prisotnosti županje Cvetke Zalokar Oražem, takratnega podžupana Tonija Dragarja, predsednika Občinske gasilske zveze Marjana Slatnarja in poveljnika Janeza Breceljnika, predstavnikov Krajevne skupnosti Venci j a Perka in drugih gostov slavnostno odkrit temeljni kamen za pozidavo prizidka h Gasilnemu domu PGD Stob-Depala vas. Temelji in ostala zemeljska dela so bili naglo zgrajeni.
Sledilo je zimsko obdobje, saj nas je sneg že presenetil ravno ob odkritju temeljnega kamna. Računali smo na lepo pomlad, ko se bodo dela nadaljevala z enakim tempom, kot so se začela. Žal nas je izbrani izvajalec pustil na cedilu. Mnogi pogovori, srečanja in sestanki z izvajalcem niso rodili nobenega sadu. Bili smo seveda izpostavljeni kritikam in vprašanjem krajanov, ki so želeli vedeli, kaj se dogaja, zakaj gradnja ne napreduje, kje so
vzroki. Bili smo nemočni v svojih odgovorih, saj nam niso verjeli, da izvajalec zavlačuje zaradi svojih obvez na drugih gradbiščih.
Dnevi in meseci so tekli in odločili smo se za drugega izvajalca del, ki je v kratkem času pozidal vse potrebno za pripravo ostrešja, čeprav je moral v začektu še sanirati nepravilno zgrajene dele temeljev prejšnjega izvajalca. Ko bo končno postavljena še streha, si bomo gasilci oddahnili. Sedaj je iniciativa na članstvu, da uredi okolico, po svojih močeh i/vrši še manjša dela in začne prizidek usposabljati za svoj namen. Dogovorili smo se, da bomo organizirali delovne akcije in pričakujemo dober od/iv članstva v prihodnje. Pričakujemo pa tudi od/iv za finančno pomoč od krajanov in drugih dejavnikov, posebno od Občine Domžale in Občinske gasilske zveze, ki sta nam že sedaj pomagali.
Na pomoč! PGD Stob-Depala vas
Podjetniški center Domžale
Natečaj za mlade in vabilo na delavnico za podjetnike
Še vedno je čas, da se prijavite na naš natečaj, s katerim iščemo najboljšo poslovno idejo v letu 2006! Izvedbo natečaja je finančno omogočila Občina Domžale, sodelujejo pa lahko MLADI, stari od 15 do 30 let. ki živijo v občini Domžale.
Si še dijak ali študent, pa morda razmišljaš o tem, da bi bil nekoč podjetnik? Si morda že našel zaposlitev, pa te vseeno vleče v samostojne vode? Imaš idejo, ki bi jo lahko realiziral poleg svoje službe? Ne najdeš primerne zaposlitve, imaš pa neko znanje, ki ga lahko samostojno tržiš? Imaš idejo, za katero misliš, daje vredna širše pozornosti? Poskusi s prijavo na natečaj, morda ti lahko pomagamo idejo razviti do te mere. da postane uresničljiva poslovna priložnost!
Kako lahko sodelujete? Predstavite svojo idejo na eni tipkani strani formata A4. pri čemer odgovorite na ključna vprašanja: kaj je vaša ideja, kdo bi lahko bili kupci vašega izdelka ali storitve, kakšna bi bila cena izdelka / storitve, kdo bi lahko bili družbeniki ali partnerji pri realizaciji ideje, ali predvidevate kakšno konkurenco in v čem je vaša prednost pred njo, okvirno koliko finančnih sredstev bi potrebovali za realizacijo ideje,
Najboljše tri ideje bomo nagradili (nagrade v vrednosti 50.000, 30.000 in 20.000 SIT)! Več o samem natečaju in pogojih sodelovanja lahko preberete na spletni strani www.crmg.ljubljana.si, kjer najdete tudi prijavnico, ki je obvezna priloga k predstavitvi poslovne ideje. Za vse dodatne informacije in brezplačno svetovanje smo vam na voljo tudi na Podjetniškem centu Domžale (podatki na koncu članka!). Na našem naslovu do 4. decembra 2006 pričakujemo tudi vaše ideje skupaj s prijavnico! V sodelovanju z Občino Domžale in OOZ Domžale pa vabimo vse obrtnike in podjetnike v sredo, 29. novembra, ob 16.00 uri na BREZPLAČNO DELAVNICO: »Načini in možnosti financiranja zagona in rasti podjetij«, ki jo bomo izvedli v veliki sejni sobi Domžalskega doma. Ljubljanska 58 (prostori nekdanje knjižnice). Na delavnici bomo skušali pojasniti možne načine financiranja, opredeliti lastniške in dolžniške vire, pojasniti načela dolgoročnega in kratkoročnega financiranja in ne nazadnje odgovoriti na vprašanje, kdaj se v financiranje vključuje tvegani kapital. Delavnica je namenjena podjetjem v različnih fazah razvoja, posebej tudi inovativnim podjetjem in svetovalcem, ki pri svojem delu potrebujejo poznavanje finančnih instrumentov. Za prijavo in informacije nas pokličite na Podjetniški center Domžale. Saranovičeva 2l/a na Viru, ob ponedeljkih od 8.00 do 13.00 ure, ob sredah od 14.00 do 16.00 ure in ob petkih od 8.00 do 11.00 ure, tel. 7219-370, e-poš-ta: pc-domzale@volja.net. Vljudno vabljeni!
Nataša Pustotnik Podjetniški center Domžale
Pogovor s premierom Janezom Janšo
Domžale so bile pred leti bolj prepoznavne
Nedavno je v okviru regijskih obiskov vlada Republike Slovenije obiskala tudi našo občino. Ob tej priložnosti smo naredili kratek pogovor s premierom Janezom Janšo.
Gospod predsednik, kakšen je vaš vtis o naši občini in kakšni spomini vas vežejo na Domžale?
V Domžale sem vedno rad prihajal in na to mesto ter občino me vežejo prijetni spomini še iz časa demokratičnih procesov v začetku 90-tih let prejšnjega stoletja, ko sem bil kar nekajkrat gost dobro obiskanih in zelo živahnih javnih tribun. Zelo sem si zapomnil prireditev v domžalski kinodvorani, v kateri pa, če sem prav informiran, že vrsto let ne poteka nobena prireditev in dvorana sameva. To je vsekakor škoda in upam, da bo novemu občinskemu vodstvu uspelo ta prijeten prostor ponovno obuditi in ga ponuditi občanom.
Po čem pa se vam zdijo Domžale najbolj prepoznavne?
V zadnjem desetletju ste veliko poudarka dajali izgradnji stanovanj in z njimi sicer povečali število prebivalcev v občini, pozabili pa nekoliko na spremljajočo infrastrukturo, predvsem vrtce, šole ter ostalo, kar še sodi zraven. Zato so sedaj Domžale bolj kot nekoč po cvetočem obrtništvu in podjetništvu poznane kot spalno naselje v bližini Ljubljane.
Kakšen je bil pravzaprav namen obiska obljubijanskc regije in tudi Domžal?
V okviru vlade smo si zadali cilj, da na terenu obiščemo vse regije ter v okviru teh regij posamezne občine, saj se želimo tudi osebno seznaniti z dejanskim stanjem razvoja regij in občin. Osrednja slovenska regija je daleč najbolj razvita, je pa tudi najbolj gosto naseljena regija, s skoraj 200 prebivalci na km2. Tu je prisotna tudi najboljša izobrazbena struktura in najvišji indeks rasti bruto domačega proizvoda, regija pa je tudi sposobna črpati evropska sredstva. Kljub temu bi želel opozoriti, daje znotraj regije veliko razlik. Regionalna statistika namreč ne pove vsega. Regija ima v svoji sestavi Ribniško-kočevsko subregijo, kjer so razvojni kazalci nekaj povsem drugega. Ta subregija je na 85 % povprečja slovenske razvitosti, plače so na okrog 80 % slovenskega povprečja, tudi poseljenost je le 38 prebivalcev na km2. Znotraj osrednje slovenske regije in tudi same Slovenije so velike razlike. Podatki o regiji, ki je razvita
preko evropskega povprečja, ne govorijo o kvaliteti življenja v celotni regiji.
Imate občutek, da bi se Domžale lahko razvijale hitreje in bolje, predvsem podjetništvo in obrtništvo, po čemer so bile Domžale pred leti, kot ste že prej sami ugotovili, izredno prepoznavne?
Vsekakor bi bile Domžale kot mesto in kot občina lahko danes precej bolj v slovenskem ospredju. Kljub določenemu napredku veliko priložnosti ni bilo izkoriščenih. V občinskem proračunu obrtništvo in podjetništvo v zadnjem obdobju očitno nista bili postavki, ki bi si po mnenju občinske oblasti zaslužili večjo pozornost, zato je bil razvoj počasnejši.
V zadnjih nekaj letih je v naši občini kar nekaj podjetij šlo v stečaj (npr. Induplati, Univerzale itd.). Veliko ljudi se je zaradi tega znašlo na cesti. Menite, da je to rezultat tega, ker vizija občinske politike ni sledila toku dogodkov?
Kot rečeno, občina Domžale bi lahko bila med najuspešnejšimi, vendar je bilo v preteklih letih zaradi različnih razlogov veliko priložnosti zamujenih. Za stečaje podjetij v primerih nekaterih tradicionalnih industrijskih panog sicer ne moremo kriviti predvsem občinskih politik, saj so razlogi širši. Lahko pa bi občina naredila več za ustvarjanje bolj ugodnega okolja za hitrejši razmah podjetništva, ki edini lahko ustvari nova produktivna delovna mesta in na ta način ljudem zagotovi ustrezno delo, občanom pa večjo blaginjo.
Ker ste predsednik naše vlade, bralce in bralke Slamnika gotovo zanimajo dosežki vlade v zadnjem času, predvsem mogoče tisti, ki v medijih sicer niso bili preveč obelodanjeni.
Slovenija je izpolnila vse pogoje in dosegla kriterije za prevzem evropske valute, kar je največji dosežek po vključitvi naše države v Evropsko unijo. Z reformnimi ukrepi na področju gospodarstva in podjetništva smo zagotovili pogoje za uspešen makroekonomski razvoj. Uvedli smo nov zakon o gospodarskih družbah, davčne olajšave in postopno zmanjševanje davka na izplačane plače, podvojili smo razvojna sredstva za podjetnike
ter vzpostavili sistem, ki omogoča samostojnim podjetnikom registracijo na enem mestu. Gospodarska rast, ki je za približno tri odstotne točke višja od povprečne rasti v Evropski uniji, nas uvršča v sam vrh med novimi članicami EU. Ugodna gospodarska klima vpliva tudi na poslovni optimizem, ki je v Sloveniji med najvišjimi v Evropski uniji in še dodatno vzpodbuja k novim investicijam. Podjetja, v katerih ima država svoje deleže, dosegajo zelo dobre rezultate, njihove delnice pa danes na borzi dosegajo bistveno višje cene kot pred dvema letoma. Bistveno smo pocenili delovanje javne oziroma državne uprave in prvič v zgodovini samostojne Slovenije dosegli zajezitev naraščanja števila zaposlenih v državni upravi oz. državni administraciji. Na področju šolstva smo sprejeli vrsto ukrepov za dvig kakovosti pouka v osnovnih šolah, med drugim smo odpravili nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli kot način selekcioniranja učencev, kar razbremenjuje otroke in starše, hkrati pa zagotavlja kakovostnejšo informacijo o dejanskem znanju. Na področju regionalega razvoja smo sprejeli zakon, ki ureja regionalni razvoj in financiranje občin. Prvič po dolgih letih smo povečali proračunska sredstva za kulturo. In ne nazadnje, poskrbeli smo, daje država na mnogih področjih cenejša, dostopnejša in bolj prijazna do svojih državljanov: poenostavili smo način izpolnjevanja obveznosti davčnih zavezancev, pocenile so se javne storitve, notarske storitve in storitve pri pridobivanju osebnih dokumentov, poenostavili smo postopke pri prodaji vozil ter ukinili nepotrebne avtomobilske nalepke. In popravili smo krivico upokojencem, ki jo je povzročila zadnja vlada LDS. Ponovno smo omogočili usklajevanje pokojnin s plačami, tako da upokojenska generacija ne nosi več nesorazmernega bremena tranzicije. .
Kakšne pa imate načrte za razvoj države v nekaj naslednjih letih?
Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007 - 2023, ki jo je Vlada RS nedavno sprejela, zajema ključne razvojno-inve-sticijske projekte, ki bodo ob upoštevanju socialnega in okolj-skega vidika omogočili hitrejši razvoj Slovenije. Glavni cilj Strategije razvoja Slovenije je hitrejši gospodarski razvoj, ki bi Slovenijo v desetih letih, po možnosti pa že do leta 2013 pripeljal na povprečno raven razvitosti EU. Skupaj je v resolucijo vključenih 35 projektov, vsi pa so finančno težji od 50 milijonov evrov, v skupni višini skoraj 24 milijard evrov. Med številnimi cilji, ki jih zasleduje resolucija, želim izpostaviti predvsem izdelavo seznama ključnih razvojnih potreb, ki so nacionalna razvojna prioriteta, ter odgovorov nanje, kakor tudi omogočanje pravočasnih priprav na realizacijo omenjenih projektov. Prav tako bo s sprejetim dokumentom olajšano proračunsko načrtovanje. Vlada RS je pri oblikovanju Resolucije zasledovala tudi cilj enakomernega in hitrejšega regionalnega razvoja, posebna pozornost pa je bila namenjena boljši izrabi še neizkoriščenih možnosti javno-zasebnega partnerstva. Močno bomo povečali vlaganje v ljudi in znanje, predvsem preko dodatnih sredstev za štipendiranje mladih in preko davčne razbremenitve znanja.
Najlepša hvala za pogovor.
Janez Stlbrič
■t>í,.v ,'«>; • ,* ^vf^t-' Jk-i v*-   VA' %-«•
Trí\~
.¡i *
Območna obrtna zbornica Domžale
Novi izzivi
Mesec september je že po tradiciji namenjen sejemskim aktivnostim, saj smo bili letos z nekaterimi svojimi člani prisotni tako na celjskem sejmu kot na sejmu zbornic gorenjske regije. Posvetili pa smo ga tudi upokojenim obrtnikom, za katere vemo, kako nestrpno čakajo vsakoletno srečanje.
Letos je bil na programu ogled rudnika svinca v Mežici, obisk domače pivovarne in zlasti splavarje-nje po reki Dravi. Zahvaljujoč lepemu dnevu, prijetnemu programu skupinice, ki obuja stare običaje in hkrati zabava potnike na splavu, je to dogodek, ki ostane v spominu. Vsa pohvala idejnemu vodji in iz-
vajalcem programa. Obisk domače pivovarne in na koncu še kmetije pa da obiskovalcu občutek, da na tem koncu Slovenije živijo podjetni ljudje, ki imajo dobre programe in jih uspešno izvajajo v okviru družine. Prav obisk ene izmed kmetij je dober primer, kako lahko z enakopravno delitvijo dela in odgovornosti med člani družine, dosežeš dober uspeh in tudi zadovoljstvo znotraj. Lahko bi rekli, da smo bili deležni kar male šole družinskega podjetništva. Seveda je tudi obisk opuščenega rudnika svinca nepozabno doživetje. Ampak toliko seje zgodilo našim upokojenim članom na en sam dan, da je težko vse povedati v enem stavku.
Na OOZ Domžale smo se že dlje časa zavedali, da prostori, v katerih deluje zbornica, ne ustrezajo več potrebam in zahtevam članov, saj smo v zadnjih nekaj letih zelo povečali aktivnosti v zvezi z izobraževanjem   in informiranjem
članov, ker je večje tudi njihovo zanimanje za organiziranje strokovnih predavanj, učenje tujih jezikov, delavnic, tečajev, ipd. K temu moramo prišteti še različne oblike svetovanj in aktivnosti organov upravljanja, odborov in komisij ter posameznih sekcij.
Za potrebe novih prostorov je zbornica odkupila stavbo, ki je v neposredni bližini sedanjih prostorov. V lanskem letu smo urejali dokumentacijo za gradnjo, letos sredi junija pa pričeli z gradbenimi deli. V pritličju nove poslovne stavbe zbornice bo, po-
leg prostorov zbornice tudi poslovni prostor Banke Domžale d.d., zgornje nadstropje bo namenjeno sejni sobi in sodobno opremljenim predavalnicam ter poslovnemu prostoru za potrebe Podjetniškega centra Domžale in Sklada za izobraževanje delavcev pri obrtnikih. To bo našim članom in tudi vsem občanom nudilo boljše možnosti koriščenja uslug. Pričakujemo, da bo na tem območju nastal manjši center, kjer bodo v neposredni bližini tako zbornica, banka, pošta, trgovina, kulturni dom in morda še kaj.
Delo zbornice kljub tako pomembnem projektu kot je gradnja novih poslovnih prostorov teče po sprejetem programu dela. Zasluga za to gre gotovo gradbenemu odboru, ki ga vodi Aleš Juhant, saj je njd-gova dnevna prisotnost na objektu in poznavanje stroke projektu gotovo v veliko korist.
Sekretarka Ljubica Gaber
Predstavljamo kandidatko za kmetico leta 2006
Milena Oražem iz Krtine
Tudi letos smo članice Upravnega odbora Društva podeželskih žena Domžale predlagale kandidatko za kmetico leta 2006. Odločile smo se za Mileno Oražem iz Krtine in svoj predlog utemeljile z naslednjimi besedami:
Pred dobrimi petdesetimi leti seje v vasi Krtina rodila Milena, prva od štirih otrok v družini Pavli. Živeli so na manjši kmetiji, otrokom pa je otroštvo minevalo ob kmečkem delu in brezskrbni igri na domačem dvorišču. A kmalu je pogled mladega dekleta segel čez domač plot in uzrla je pridnega in postavnega fanta z drugega konca vasi. Leta 1970 seje poročila z Oražem Marjanom in poleg moževega priimka prevzela tudi skrb za precej večjo kmetijo kot je bila domača. Na začetku so skupaj z moževimi starši skrbeli za približno 15 glav živine in obdelovali 10 ha zemlje. Kljub temu, da je ves čas hodila v službo, ji dela orna ni nikoli zmanjkalo. Prihajali so otroci, najprej seje rodila Lidija, čez tri leta pa še Marjan. Treba je
bilo poskrbeti za hlev, ponavadi je bilo v svinjaku nekaj prašičev, ko pa je starim staršem opešalo zdravje, je na njena ramena padla tudi skrb za gospodinjstvo.
Ker sta bila z možem dobra gospodarja, sta vseskozi kupovala dodatno zemljo in povečala število živine. Tako sta pred desetimi leti uresničila svoje sanje in zgradila nov hlev, usmerjen v prosto rejo krav molznic. Trenutno je v hlevu 80 glav živine od tega 50 krav molznic. Z modernimi kmetijskimi stroji obdelujejo 17 ha svoje in 18 ha najete zemlje.
Milena skozi celo poletje skrbi, da imajo jeseni prašiči dovolj hrane. Tudi zato je na njeni mizi najti dobre domače salame in klobase, ki jih postreže s kruhom iz krušne peči.
V vseh teh letih so zrasli tudi otroci. Starejša Lidija živi v bližini doma, mlajši Marjan pa je po starših podedoval ljubezen do zemlje
in dela na kmetiji. Z ženo in štirimi otroci je ostal doma in skupaj se pripravljajo, da bo v prihodnosti on prevzel kmetijo. Milena je ponosna babica šestim vnukom, ki imajo mamo najbolj radi takrat, ko iz pečice zadiši po slastni špehovki ali potici, ko jih preseneti z dobrimi krofi, vedno pa vedo, kje ima »skrite« bonbone.
Članice Upravnega odbora Društva podeželskih žena Domžale Zgornje Jare, 6. 10. 2006
Predsednica društva Julljana Černlvec
stran 7
VOLITVE 2006
Spoštovane občanke in spoštovani občani
Iskreno se vam zahvaljujem za vso podporo pri izvolitvi za župana Občine Domžale.
Kot sem napovedal, bom župan za vse občane, za vse generacije, vse kraje in mesto Domžale.
Hvala vsem za številne čestitke ob izvolitvi. ToniDRAGAR
Iskrena hvala
Občinska volilna komisija se iskreno zahvaljuje vsem volilnim odborom, volilnim komisijam v KS ter vsem drugimi, ki so kakorkoli prispevali k izvedbi letošnjih volitev.
Občinska volilna komisija Občine Domžale
Spoštovane volivke, cenjeni volivci!
Zahvaljujem se Vam za podporo in Vaš glas, kljub vsemu ostaja zavest, da smo skušali nekaj narediti. Kot občinski svetnik si bom prizadeval ZA DOMŽALE NAPREDNE IN USPEŠNE.
Zahvaljujem se tudi vsem sodelavcem in mojim podpornikom, tako tistim, ki ste prispevali svoj podpis, katere sem potreboval za vložitev neodvisne kandidature, kot tistim, ki ste se aktivno angažirali pri moji volilni kampanji in pa vsem strankam, ki so me podprle.
Peter Verbič
m Si
Nova Slovenija
Zahvala
Hvala volivkam in volivcem za vse zaupane glasove na letošnjih lokalnih volitvah.
Sonja Benda ileinc, kandidatka za županjo
zelena stranka
Kandidat za župana Janez Ulčar in Zelena stranka se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in vaše glasove na volitvah v občinski svet.
wvvw.zelena.si
SDS
Vsem, ki ste nas na letošnjih lokalnih volitvah podprli, se najlepše zahvaljujemo. Vaši glasovi nam sporočajo, da si, tako kot mi, želite prijetnejšo občino ter ustreznejši razvoj krajev v njej. Hvala Vam.
Spoštovane občanke in občani
Zahvaljujem se vam za izkazano zaupanje na volitvah. Volili ste DeSUS in mi s tem dali možnost, da se kot občinska svetnica trudim, da bo občinska politika naravnana v gospodarski razvoj ter varno in prijetno življenje.
Spoštovani,
naloge svetnice bom opravljala prvič. Obljubljam vam, da se bom trudila in opravičila vaše zaupanje.
Metka Zupanek
Lista obrtnikov-podjetnikov Aleš Juhant in skupina volivcev se zahvaljuje občankam in občanom za izkazano zaupanje ob volitvah v Občinski svet Občine Domžale.
Lista obrtnikov-podjetnikov Aleš Juhant in skupina volivcev
Občanke iti občani!
Zahvaljujem se vam za glas zaupanja.
h.m Dr.i^.l \V(".\K
Hvala vsem prijateljem, znancem, zavarovancem ter občankam in občanom za izkazano zaupanje in vaš glas na volitvah 2006.
S spoštovanjem,
Ema Bunc
Domžalke in Domžalci
HVALA VAM ZA VAŠ GLAS
MOJE DOMŽALE
VARNE !N UlfitNC
Hvala za Vaš glas! Miha Ulčar, nosilec liste
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Trudili se bomo, da bomo upravičili Vaše zaupanje!
Naš skupen cilj je, da bodo Domžale varne in uspešne!
SOCIALNI DEMOKRATI
Socialni demokrati Domžale se zahvaljujemo vsem občankam in občanom Domžal, ki ste nam na letošnjih lokalnih volitvah zaupali svoj glas. V naslednjem štiriletnem obdobju se bomo trudili po svojih najboljših močeh, da vam to zaupanje vrnemo.
SD Domžale
Slovamka ljudska »trafika
Zahvaljujemo se vam za podporo in zaupanje. Z vašo pomočjo se bomo trudili za Domžale z dušo in za živo podeželje. Vaše zaupanje bomo upravičili in naredili vse, da ga do naslednjih volitev še povečamo.
Občinski odbor SLS Domžale
Hvala vsem, ki ste glasovali za LDS!
Po najboljših močeh si bomo prizadevali, da se bo Občina Domžale uspešno razvijala tudi v prihodnje.
Toni Dragar, predsednik LDS Domžale, in Lista LDS - Liberalna demokracija Slovenija, za Občinski svet Občine Domžale.
Da je napočil čas za spremembe, ste potrdili tudi vi z veliko podporo in zaupanjem listi Peter Verbič - Lista za Domžale
HVALA VAM!
Za podporo in vaš glas.
Nismo obremenjeni s strankarsko politiko, zato bomo lažje reševali probleme v interesu vseh, naše vodilo je dobro gospodarjenje na vseh področjih razvoja Zaupajte nam, kajti uspešnosti ne napovedujemo, temveč jo zagotavljamo.
Peter Verbič - Lista za Domžale
EPI	ČAHVALJUJCM Si
	vsem, ki ste dali svoj glas
	za mojo neodvisno
	kandidaturo v Občinski
	svet Občine Domžale.
KI	MilanMarinič
Občinski odbor Aktivne Slovenije
Domžale se zahvaljuje vsem volilcem in volilkam ki so glasovali za našo listo !
Hvala
OO AS Domiale
ms.
Aktivna Slovenija
m Si
Nova Slovenija
Zahvala
Hvala volivkam in volivcem za vse zaupane glasove na letošnji lokalnih volitvah.
Občinski odbor N.Si Domžale
Lista LDS Domžale
Liberalne demokracije
Za vse generacije
Lista LUS - Liberalne demokracije Domžale se vam še enkrat zahvaljuje za vašo podporo. Kot stranka, ki ji v Domžalah najbolj zaupate, se bomo tudi v prihodnje potrudili, da boste z našim delom zadovoljni ter dosledno uresničevali naše usmeritve, ki jih še enkrat predstavljamo v občinskem glasilu:
Skrb za vse generacije
Zgradili bomo nove otroške vrtce, da ne bo več odklonjenih otrok. Našim otrokom bomo v bližini njihovih domov zagotovili otroška igrišča. Vse osnovne šole bodo imele ustrezne telovadnice. Skupaj z državo bomo zagotovili prostore za srednjo šolo in telovadnico ob njej. V Domžale bomo pripeljali visoko šolo. Srednji generaciji bomo omogočili čim več zaposlitvenih možnosti v bližini njihovih domov ter možnost kvalitetnega preživljanja prostega časa. Poskrbeli bomo za dnevno varstvo starejših občanov ter storili vse. da bomo v sodelovanju z državo ali zasebnim kapitalom zagotovili nov dom upokojencev. Vse generacije bodo lahko trenutke sprostitve preživele v novih in urejenih parkih.
Cisto okolje
Zdravo pitno vodo bomo zagotovili vsem gospodinjstvom in poskrbeli, da bo reka Kamniška Bistrica vse čistejša. Zagotovili bomo cenovno najugodnejšo obliko odlaganja odpadkov. Se bolj intenzivno bomo nadaljevali z ločenim zbiranjem odpadkov ter dodatno uvedli ločeno zbiranje bioloških in drugih odpadkov. Poslovno obrtno industrijska cona na Želodniku bo pridobila sloves najbolj zelene cone v Sloveniji.
*LDS
.•BERAÍ.NA DEMOKRACIJA
Prosti čas za vse Domžalčane In Oomžalčanke
Dopolnili bomo športne programe v športnih parkih ter uredili ostale športne površine v občini. Zagotovili bomo cenovno sprejemljive pogoje za rekreacijo na bazenu in drsališču, uredili zeleno cono Šumberk
in sprehajalne poti ob Kamniški Bistrici ter poskrbeli za nove kolesarske steze. Prosti čas bomo popestrili s kulturnimi prireditvami v kulturnih domovih, novih kino dvoranah in letnih gledališčih. Ljubiteljski kulturi bomo zagotovili pogoje za njeno uspešno delovanje.
Naše mesto
Prepoznavnega centra mesta še nimamo. Priznani in uveljavljeni arhitekti nam bodo povedali kako. Center mesta mora postati središče mestnega dogajanja (mestni trg, železnica, kulturni center,, galerija, zmerna pozidava, zelene površine). Razširili in obogatili bomo najbolj privlačne javne površine in jih dali na razpolago občanom. V SPB-ju bomo poskrbeli za urejeno okolico in varno bivanje ter mu ponovno vrnili življenje. Zagotovili bomo nova parkirna mesta, kjer bo še naprej možno brezplačno parkiranje. Zgradili bomo mrliške vežice. Skupaj z državo bomo uredili vstopno križišče Deteljica na magistralki.
Naši kraji
Uravnoteženo bomo razvijali vso občino. Kraje bomo povezali s kolesarskimi stezami in pločniki. Na cenejši plin se bodo lahko priključili v vseh krajih naše občine. Pogledali in obnovili bomo vodovodne cevi. Sanirali in gradili bomo ceste v vseh krajih občine. Priklop na kanalizacijo bomo zagotovili najmanj 90% občanom.
LDS Domžale
SLS uspešna na lokalnih volitvah
Slovenska ljudska stranka je na državni ravni zelo zadovoljna z uspehom kandiadtov SLS na letošnjih lokalnih volitvah. Že v prvem krogu je bilo namreč izvoljenih 36 županov SLS, v drugem krogu pa se jih za izvolitev poteguje dodatnih 26. tako da bo SLS rudi po tokratnih volitvah stranka z največjim številom županov. Prav tako je SLS v primerjavi z državnozbor-skimi volitvami 2004 izboljšala rezultat v smislu absolutnih volivcev, saj se je letos za kandidate SLS odločilo 81.000 volivcev, kar je 15.000 glasov več kot leta 2004. SLS je tako ocenila, da je stranka v vzponu in da je uspela obrniti dosedanje trende. Do zaključka redakcije Slamnika žal še niso znani rezultati volitev v Mariboru, v Litiji, v Slovenskih Konjicah, v Lenartu in v drugih večjih občinah, kjer se kandidati SLS potegujejo za mandat v 2. krogu, vsekakor pa bo moral vsak priznati, da SLS ni le stranka županov malih občin, ampak združuje ljudi, ki so z dosedanjim delom pridobili zaupanje ljudi za vodenje tako največjih urbanih mestnih občin kot seveda tudi manjših in podeželskih.
Za Domžale z dušo
In življenjem za podeželje
Na letošnje lokalne volitve smo se v SLS Domžale podali z zgornjim sloganom. S tem smo poudarjali predvsem problematiko naše občine in razlike, do katerih prihaja v njej, poleg tega pa smo že zastavili naše glavne programske usmeritve za delo v tem mandatu, v katerem ste nam občnake in občani zagotovili eno mesto v občinskem svetu. Slovenska ljudska stranka v Domžalah je v preteklem obdobju aktivno sooblikovala občinsko politiko pri vseh večjih projektih in pri tem zastopala predvsem interese krajev in ljudi izven ožjih urbanih središč, moderen odnos do narave in okolja ter bila največkrat edini glas kmetijstva v občini. Svoja programska izhodišča smo izoblikovali tudi na podlagi razprav na javnih tribunah, ki smo jih organizirali v zadnjem
mandatu: o možnostih domžalske tržnice, o obdavčitvah v kmetijstvu ter zelo odmevno z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom o gradnji in stavbnih zemljiščih.
Zato se bo SLS v tem mandatu poleg rednega dela in podpore projektov v dobro občank in občanov še posebej zavzemala za odpravo nepravičnih taks na nezazidana stavbna zemljišča, za lokalne čistilne in ekološke ogrevalne sisteme s sredstvi Evropske unije, za enakomeren razvoj vseh delov občine, za čisto pitno vodo v vsako gospodinjstvo, za industrijsko cono po meri domžalskih obrtnikov, za takojšnjo ureditev zemljiškoknjižnega stanja cest, za aktivno vlogo občine pri organizaciji kvalitetnega prostega
časa za vse mlade, za lažjo dostopnost obstoječe športne infrastrukture za rekreacijo občanov, za avtobusno postajo za medkrajevni promet v središču Domžal ter za prenos najpomembnejših sej in dogodkov iz naše občine prek televizije. Sicer pa smo člani SLS Domžale izredno zadovoljni z odzivom med občani iz časa naše kampanje. Dvakrat smo se obširneje predstavili, in sicer eno soboto s stojnico pred Vele, na kateri se je dalo poleg spoznavanja z našimi kandidati posladkati tudi z izbranimi domačimi kmečkimi dobrotami, dodobra pa smo razgreli tudi dvorano v Žejah na naši zaključni prireditvi 19. oktobra, z golažem, moštom in kostanjem.
Rok Ravnikar
Skupaj bomo močnejše!
Iz leta v leto je v politiki in gospodarstvu prisotnih vse več žensk. Pa ne le prisotnih, temveč tudi zelo uspešnih. Tudi v občini Domžale postajajo predstavnice nežnejšega spola politično vse bolj aktivne, ker so ženske vse bolj osveščene o tem, da veliko doda tudi politična moč posameznikov pri reševanju naših vsakdanjih težav.
Kar nekaj časa je že minilo od ustanovitve Ženskega odbora SDS Domžale. Na ustanovitveni konferenci smo sklenile, da premaknemo v naši občini, kar se premakniti da. Želimo si večje uveljavljanje ženske moči na področjih, kjer prevladuje moška moč. Pa naj se sliši oziroma bere še tako emancipirano, moramo ženske obvladati vsa področja našega vsakdana.
Naš odbor je šele v začetnih povojih delovanja. Predvsem nam je pomembno druženje, izmenjava izkušenj, uveljavljanje na različnih področjih. Najbolj pomembno pri vsem tem je izobraževanje. V pripravi imamo projekt, ki bo namenjen izobraževanju, predvsem na področju poslovnega bontona in osebnega izražanja. Domžalski ženski odbor je sestavljen i/, posameznic, ki so izredno
uspešne, samozavestne in še bi lahko naštevala. Prav vsaka izmed nas doda odboru neko svojo karizmo, s katero upam bomo lahko v prihodnosti močno vplivale na naše življenje vsakdana v občini Domžale.
SDS
Voljo nam med drugim vliva tudi zelo uspešna evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, ki je hkrati tudi predsednica Ženskega odbora SDS na nacionalni ravni. Dr. Romana Jordan Cizelj nam je res v velik zgled in veselimo se nadaljnjega sodelovanja ter njene precejšnje podpore. Z mnogimi idejami, zagonom ter voljo si želimo v svoje vrste privabiti čim več žensk, ki bi želele s svojim glasom doseči, kar si želimo vsi. Lepšo prihodnost za vse. Lepo povabljene! Obiščite nas tudi na spletni strani SDS Domžale, ki ima internetni naslov www.domzale. sds.si
Urška Kabaj, predsednica ŽO SDS Domžale
■día       ' dS I     V   VpVjH^I Br^^^^^^B
W* ^ ^i^^^^i^^ ^^^^^^^^^^^^ 4
I J
Kandidatura evropskega poslanca Lojzeta Peterleta za predsednika države
»Slovenija potrebuje resnega, umirjenega in verodostojnega predsednika«
V petek, 3. novembra 2006, je v prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani potekala novinarska konferenca, na kateri je bila predstavljena kandidatura evropskega poslanca Lojzeta Peterleta za predsednika države.
V imenu neodvisne liste državljanov in državljank, ki združuje gospodarstvenike, kulturnike, zdravnike, arhitekte itd., je Peterletovo kandidaturo predstavil gospod Ivo Boscarol. Lojze Peterle se je prvemu podpisniku liste zahvalil za izkazano zaupanje in dodal, da je po tolikih izkušnjah, tako v Sloveniji kot v Evropi, njegova kandidatura dozorela. Peterle se je zahvalil tudi stranki Novi Sloveniji, ki gaje že v preteklosti predlagala na mesto predsednika države in je tudi včeraj ponovno potrdila svojo podporo Peterletovi kandidaturi.
Zelo zanimivo je seveda tudi pismo g. Ivana Boscorola, ki ga v javnosti nismo mogli prebrati. Vsaj jaz ga nisem zasledil, čeprav dokaj natančno spremljam dnevni tisk...
Spoštovani!
Skupina državljank in državljanov, ki se še organizira kot neodvisna lista, se je odločila predlagati g. Lojzeta Peterleta na volitvah za predsednika države prihodnje leto. Kdo smo? V tem trenutku šele nekaj deset poznanih Slovenk in Slovencev iz vseh družbenih sfer: gospodarstveniki, kulturniki, znanstveniki, športniki, zdravniki, arhitekti in drugi, ki nas družijo iste vrednote ,kot so poštenost, narodna zavest in demokracija kot tudi zavest, da SO pomembni rezultati našega dela Vse o nas - program, seznam članov, ime liste ter aktivnosti bo kmalu objavljeno na spletni strani: IVIVIV. PETERLE. SI
Zakaj smo se odločili aktivno vključiti v predsedniške volitve? Zato. ker se zavedamo, kakšen mora hiti predsednik države in ker takega kandidata tudi imamo. Zavedamo se resnosti ter pomembnosti predsedniške funkcije za tako majhno državo, kot je Slovenija. V procesu evropskega združevanja in globalizacije fe pomembno utrjevati našo identiteto in politično odličnost, katerih prvi skrbnik mora biti predsednik države. Slovenija potrebuje resnega, umirjenega in verodostojnega predsednika, ki bo tudi s svojo sredinsko politično naravnanostjo doma in v svetu zastopal voljo ter interese vseh državljank in državljanov Slovenije. Zato menimo, da mora hiti predsednik demokrat z državniškim čutom, pošten človek, ki se s svojim delovanjem v preteklosti ni kompro-
mitiral. Ob jasni slovenski zavesti mora biti svetovljan, človek z veliko političnimi izkušnjami, priljubljen tako med preprostimi ljudmi kot tudi v političnih in diplomatskih krogih. Pozoren mora biti do manjšin v Sloveniji in do Slovencev v zamejstvu in zdomstvu. Kot politik mora biti glasnik evropske politične naravnanosti, človek dialoga, v konjliktni situaciji pa mora znati sprejemati kompromise.
N.Si
Nova Slovenija
Zakaj smo se odločili predlagati g. Lojzeta Peterleta za predsednika države?
Zato, ker vidimo v njem človeka in državnikarki najbolj ustreza našemu vzoru predsednika države. Prepričani smo, da bo odseval vse njene potenciale in jih združeval. G. Lojze Peterle je umirjena, resna osebnost, z neokrnjeno osebno, družinsko ter politično zgodovino. Poštenje je njegova največja vrlina. Zanj velja, da če ne more pomagati, tudi iko dil ne bo. Nikdar ni bil konfliktna, kompromitirana ali sporna osebnost. Kot človek vrednot postavlja na prvo mesto spoštovanje človekovega dostojanstva. Zna zagovarjati svoja načela, a spoštuje razlike. Je priljubljen in spoštovan tako doma kot v tujini, je žlahten ljudski politik. Njegov nastop je resen, včasih duhovit, vedno prepričljiv. Do .sogovornikov nima distance, čeprav ohranja nivo svojega nastopa in ponosa. Med morebitnimi kandidati za predsednika države hi težko našli nekoga, ki ima toliko političnih izkušenj ter referenc kot g. Lojze Peterle. Samostojni Sloveniji je />o-stavljal temelje kot predsednik prve demokratično izvoljene in osamosvojitvene vlade, bilje večkratni zu-
nanji minister ter štirikratni poslanec v Državnem zboru, predsednik Odbora DZ za evropske zadeve. V različnih funkcijah je bistveno prispeval k uspešni vključitvi Slovenije v Evropsko zvezo in NATO. Svojo politično pot nadaljuje kot izvoljeni poslanec v Evropskem parlamentu ter kot podpredsednik Evropske Ljudske stranke. V mednarodnem prostoru seje dodatno kalil kot posebni odposlanec predsedujočega O VSE za Srednjo Azijo. Lojze Peterle je za svoje delo prejel več nagrad in priznanj, med temi prestižno mednarodno nagrado Mérite Européen in Gold, ki jo podeljuje luksemburška Fundacija Mérite Européen (decembra 2004) ter nagrado European Voice: Evropejec leta (v kategoriji Dosežek leta), prav tako leta 2004. Izredno priznanje in čast je Peterle doživel z izvolitvijo v predsedstvo evropske Konvencije, kjer je predstavljal vse države kandidatke za članice Evropske zveze. Kot evroposlanec je močno prispeval k promociji slovenskega gospodarstva, kulture in umetnosti v evropskem prostoru. Posebej poudarjamo tudi Peterletovo delo za civilno družbo, katere razvoj je po njegovem mnenju bistven za zdravo demokracijo. S svojimi nastopi ter dejanji je Peterle dokazal, da je ambasador Slovenije v najširšem pomenu besede, pri čemer mu pomaga tudi znanje več tujih jezikov. Zato smo se odločili, da ga predlagamo kot kandidata za predsednika Slovenije.
Za iniciativni odbor liste: Ivo Boscarol
Tole pa sem zapisal še jaz o njegovi kandidaturi na svojem »blogu«: http://trubar.blog.siol.net/2006/l I/ 04/lojze-peterle-naj-bo-predsednik-slovenije/#comment-3
Bogdan Osolln
Ponos v Argentini in sram v domovini
Zadnjih tednov, ki so bili očitno, ne le zaradi lokalnih volitev, zelo zanimivi, razgibani in prepolni dogajanja, žal (no, pravzaprav na srečo) nisem preživela v domovini. Po dolgih pripravah in nekajkratnih poskusih (pri tem je bil večkrat aktivno vpleten zlasti znani domžalski alpinist Silvo Karo) sem se končno le odpravila v daljno Argentino.
Cilj je bil osredotočen zlasti na po-hodniško spoznavanje Patagonije, čudovite in neokrnjene pokrajine na jugu Južne Amerike. Pri tem želim še posebej poudariti, da sem bila tudi tokrat zares ponosna na omenjenega alpinista, seveda pa ob tem ne smem pozabiti tudi njegovih soplezalcev (med njimi zlasti že pokojnega domžalskega alpinista Janeza Jegliča) in tudi drugih slovenskih junakov, ki so preplezali številne patagonske gore in prvenstvene smeri v najbolj znanih gorah Cerro Torre in Fitz Roy. Tu so še Marjan Lenarčič, pokojni Boris Simončič, Franček Knez, Bogdan Biščak, Rado Fabjan, pa Peter Podgomik, Pavle Ko/jek, Matjaž. Fistravec in seveda še en bivši Domžalčan - vodja številnih odprav in tudi moj tokratni vodič Stane Klemene. Zapisani so v zgodovino teh gora in človeku je zares toplo pri srcu, ko v muzeju osvajanja Patagonskih gora ter v številnih knjigah in zapisih najde njihova imena na najbolj častnih mestih. V Patagonijo so hodili plezal, ko tam še ni bilo takšne gneče, kot je dandanes. V izhodiščnem kraju lil Chatenu je bila takrat v osemdesetih letih ena sama stavba, dandanes pa kraj šteje preko 500 prebivalcev in ima več kot 100 manjših in večjih turističnih objektov, neprestano pa rastejo novi in novi. Turistov, ki obiščejo ta del Patagonije, je zdaj žc preko 250.000 letno. Seveda pa je Silvo Karo v Argen-lim poleg plezanja stkal tudi veliko prijateljskih vezi. Tako smo v lanskem letu z njegovim posredovanje in ob pomoči predsednika Planinskega društva Domžale Boruta Peršolje lahko v Sloveniji podrobneje spoznali znanstveno delo rojaka Petra Skvarče, ki že skoraj pel desetletij raziskuje patagonske gore, ledenike in ledeniške pojave. Takrat sem ga prijazno gostila tudi v imenu naše občine, tokrat pa sem bila sama deležna izjemne pozornosti in z njim ter še enim domžalskim rojakom, gospodom Marjanom Boltežarjem iz Jarš, preživela čudovit dan v Buenos Airesu. In veste kaj me je, poleg seveda neopisljivega narodno zavednega ro-
doljubja naših izseljencev, še posebej prijetno razveselilo: ko smo obiskali prijeten dom g. Marjana, je na polici imel mesto med številnimi revijami iz domovine tudi naš Slamnik. G. Marjan je rekel, da nas z zanimanjem spremlja in je tudi zelo dobro poznal moje delo. Ker vem, da bosta oba prebrala tele vrstice, se jima na tem mestu še enkrat zahvaljujem za gostoljubje in prijaznost ter prelep dan, ki smo ga preživeli skupaj. Dogajanje v domovini pa je očitno zaznamovala zlasti zgodba v zvezi z Romi iz Ambrusa. Žalostna zgodba. Ne bom preveč pisala in moralizirala v zvezi s tem in najbrž bo anekdota, ki sem jo pred časom dobila po elektronski pošti, veliko bolj zgovorna.
Zgodilo seje na letalu med Johan-nesburgom in Londonom. Belka, okoli 50 let stara, je sedela poleg črnca. Očitno jo je to zelo motilo, saj je poklicala stevardeso: »Je kaj narobe, gospa, » jo je nagovorila stevardesa. »Vi očitno ne vidite kaj,« ji je le ta odgovorila. »Sedež, ste mi določili poleg črnca. Odločno nasprotujem temu, da sedim poleg nekoga iz tako osovražene skupine. Zahtevam drug sedež!« »Pomirite se, prosim,« ji odgovori stevardesa, »skoraj vsi sedeži v letalu so zasedeni. Pogledat grem, če je kako mesto prosto.« Stevardesa je odšla. Kmalu se je vrnila:
»Gospa, kakor se mi je zdelo, v ekonomskem razredu ni nobenega prostega mesta. Govorila sem s kapitanom in ta mi je zagotovil, da tudi v poslovnem oddelku ni prostega mesta. Je pa eno prosto mesto v prvem razredu.« Preden je ženska lahko rekla karkoli, je stevardesa nadaljevala: »V naši letalski družbi sicer ni v navadi, da presedamo ljudi iz ekonomskega v prvi razred Vendar, glede na okoliščine, je kapitan začutil, da je zares škandalozno, da nekdo sedi poleg tako ogabne osebe.«
Obrnila seje k črncu in rekla: »Tako da, gospod, če želite, lahko vzamete svojo ročno prtljago. V prvem razredu vas čaka prost sedež.«
V trenutku so drugi potniki, ki so bili šokirani nad dogodkom, vstali in zaploskali.
To je resnična zgodba in ima z našo v zvezi z Romi veliko stičnih točk. Bomo tudi mi na koncu za Rome našli prost sedež v prvem razredu? Bojim se, da ...
Cveta Zalokar- Oražem, poslanka DZ
Athena svetovanje d.o.o.
v sodelovanju z občino Domžale
organizira
Festival izobraževanja in zaposlovanja
22. november 2006
1 .okacija: slani knjižnica v I >omžalah lira: od 13.00 ure do 16.00 ure ■ Kam po osnovni šoli?
• Strategija uvajanja podjetništva v redni šolski program
• Deficitarni poklici
• Predstavitev poklicev v gradbeništvu
• Predstavitev poklicev v kovinar-stvii
• Predstavitev Srednje steklarske šole in možnosti zaposlitve
• Zaključki
23. november 2006
Lokacija: stara knjižnica v Domžalah
Ura: od 13.00 Ur* do 17.00 ure
• Možnosti in postopki zaposlovanja v KH (EIIRKS)
• Pasti zaposlovanja v tujini
• Zaposlovanje v občini Domžale
• Nadaljevanje izobraževanja na
visokošolskih in univerzitetnih programih
• Deficitarni poklici (varnostnik, voznik C in E kategorije - mednarodni promet)
• Predstavitev programa PUM -Projektno učenje za mlajše odrasle
• Zaključki
24. november 2006
l Akacija: Kulturni dom Globlje Ura: od 13.00 ure do 15.00 ure
• Otvoritev zaključka Festivala izobraževanja in zaposlovanja
• Predstavitev bohinjske deklaracije
• Podjetnik, podjetnica sem (samo-zaposlitcv)
• Zaključki okroglih miz
Za vse dodatne inlbrmacijc nas lahko pokličete na telefon 01 721 41 24 ali nam pišete na elektronski naslov in-fo(?/!athena-s.com
Nepotrebna interpelacija ministru za kulturo Simoniti ju
V Državnem zboru je bila s strani opozicije vložena interpelacija zoper ministra za kulturo. Vaška Simonitija. V zadnjem času je bilo v določenih medijih o tem veliko govora, ker pa je v sami interpelaciji ter v medijih vrsta pavšalnih ocen in zavajanj, je potrebno predstaviti realno stanje.
Opozicija g. Simonitiju očita, da se v letu dni po uveljavitvi novega Zakona o RTV Slovenija ni udejanilo še nič od tistega, kar je bilo obljubljeno. Ob tem seje potrebno najprej spomniti, daje ravno sedanja opozicija z zahtevo po ustavni presoji izvajanje zakona prestavila za več mesecev in zatorej gre ravno sedanji opoziciji »zasluga«, da obljube še niso izpolnjene v zadovoljivi meri, se pa zadeva odvija v skladu z roki, opredeljenimi v zakonu. Naj sedaj navedem nekaj konkretnih podatkov. RTV naročnina bi morala biti, če bi veljal stari zakon, višja za 2.256 SIT. kot je sedaj, torej je obljuba o nižji RTV naročnini izpolnjena. Pripravlja se vse potrebno za prenose sej parlamenta v okviru tretjega TV programa, poročanje o dogodkih je prvič po dolgih letih korektno, končno je tudi ločeno poročanje o dogodkih od komentiranja dogodkov - če se
še spomnite, kako je bilo v času, ko je javni zavod RTV Slovenije vodil Janez Kocjančič - takrat so novinarji morali poročati in komentirati na način, kije bil pogodu vladajoči nomenklaturi (LDS in tedanji ZLSD) in vsako najmanjše upiranje diktatu in poskus realnega poročanja ali komentiranja je pomenilo, da tisti novinar ni smel več opravljal tega dela. S sprejemom novega zakona imajo novinarji sedaj končno možnost za neodvisno poročanje ter delo. In če se še spomnite - ravno novinarji na RTV so bili tisti, ki so (potiho, naglas tega zaradi izgube službe ali honorarnega dela niso smeli povedati) želeli, da se ta javni zavod znebi pritiska dnevne politike (predvsem LDS).
Poslanke in poslanci sedanje opozicije v interpelaciji navajajo tudi, da je gledanost programov RTV Slovenija manjša, kot je bila prej ipd. Njihovih subjektivnih ocen niso opremili s podatki o morebitnih anketah ali analizah in očitno je to zgolj njihovo pavšalno, ozko politično in nestrokovna mnenje, do katerega imajo sicer pravico, vendar pa se ob tem pojavlja etično vprašanje, ko s takšnimi prispevki namenoma zavajajo javnost ter širijo nepreverjene informacije. Podobno je tudi s pre-
nosi nekaterih športnih dogodkov, za katere trdijo, da so sedaj prešli od nacionalne h komercialnim TV postajam. Očitno so že pozabili, kako je v času njihovega (LDS) vladanja prenose Formule 1 in celo kopico športnih ter drugih dogodkov od nacionalne TV prevzela katera od komercialnih TV postaj - vendar tedaj niso vložili interpelacije zoper (njihovega) ministra.
Podobno se lahko opaža v kadrovanju. Ministru Simonitiju se očita, da je bil v ozadju odstranitve uslužbenca Kobilarne Lipica. Očitno so (zopet) pozabili, da ima ta javni zavod svoje organe upravljanja, ki so v celoti pristojni in odgovorni za postopke v zvezi s svojimi uslužbenci - in če so organi tega javnega zavoda ukinili neko delovno mesto, to za sedanjo opozicijo očitno pomeni, daje minister za kulturo s tega delovnega mesta »odstranil« javnega uslužbenca, kot sami povsem pavšalno in nestrokovno navajajo. Očitno so (zopet) pozabili, da so ravno oni, ko so vladali, politično na-
stavili celo kopico kadrov, ki niso imeli nobenih ustreznih strokovnih referenc, imeli pa so seveda »referenco«, da so bili »zvesti in podložni LDS-u. Podobna pavšalna navajanja, kot je bilo to v zvezi z uslužbencem Kobilarne Lipica, torej brez argumentov in samo z njihovo ozko strankarsko subjektivno oceno, je bilo moč prebrati tudi v tistem delu interpelacije, ki govori o dnevnem časopisju ter sestavi uredništev očitno imajo zelo bogato domišljijo, ki morebiti celo že malo meji na kakšno od fobij...
Ker so v LDS-u ugotovili, da realno poročanje in obveščanje gledalcev in gledalk nacionalnega programa ter novinarskih hiš ogroža politično moč sedanje opozicije, sedaj ob frustracijah, ki jih ob tem doživljajo, iščejo dlako v jajcu, ki bi jih rešila propada in si želijo povrnitve nekdanjega stanja. V okviru sedanje vladajoče koalicije pa menimo, da mora biti novinarsko delo neodvisno od trenutne politične oblasti, pogoj za to pa je bil ravno novi zakon o RTV. Ker smo spregledali igro nekdaj vladajoče LDS, ki si na vsak način želi povrniti staro politično moč, tudi preko pritiska na novinarje in ponovnega prikrojenega poročanja, vložene interpelacije zoper ministra za kulturo Vaška Simonitija ne bomo podprli.
Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS
Dr. Brejc za pravočasni vstop Slovenije v Schengen
Evropski parlament je na oktobrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino vseh glasov sprejel pravne podlage, potrebne za implementacijo druge generacije sehengen-skega informacijskega sistema (SIS II). Za tri poročila g. Cariosa Coelha (EPP-ED), poročevalca Evropskega parlamenta za SIS II, je glasovala večina poslancev iz vseh največjih političnih skupin. Slovenski poslanec Evropskega parlamenta dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED) je po glasovanju Evropskega parlamenta o SIS II izrazil zadovoljstvo, da je Evropski parlament opravil svojo nalogo in s tem omogočil nadaljevanje postopkov za širitev sehengen-skega območja.
Kol je znano, je v začetku septembra I vropska komisija priznala.
da vzpostavljanje SIS 11 ne poteka v skladu s predvideno časovnico in da bo najverjetneje prišlo do resnih zamud pri vključevanju novih držav članic v schengensko območje. Dr. Brejc je zalo poročevalcu g. Coelhu poslal pismo, v katerem je zapisal, da Slovenija zelo težko sprejema razloge za zamudo pri vzpostavitvi sistema SIS II in ga pozval naj I evropski parlament zavzame trdno pozicijo glede tega vprašanja. Kot je v pismu še dejal dr. Brejc, Slovenija - kot edina nova članica - izpolnjuje vse pogoje za vstop v schengensko območje, zato je nesprejemljivo, da bo morala na vstop v Šchengen čakali zaradi nezadostnih prizadevanj institucij HU. Dr. Brejc je imel v času sprejemanja pravnih podlag v Evropskem parlamentu kar nekaj srečanj na to temo, med drugim seje večkrat sestal z g. Coelhom, srečal pa se
je tudi s predsednikom Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) g. Jean-Marie Cavado (ALDE) ter podpredsednikom Evropske komisije in komisarjem za pravosodje, svobodo in varnost Fran-com Frattinijem. V pogovorih je dr. Brejc dejal, da postaja jasno, da so tehnične ovire za implementacijo SIS II precejšnje in da bo testiranje sistema zahtevalo več časa, kot je bilo sprva predvideno. Dejal je tudi, da EU ne more prezreti dejstva, da je Slovenija vložila ogromno naporov v izpolnjevanje t.i. schengenskih kriterijev ter da do zastoja pri implementaciji SIS II ni prišlo zara-
di naše nepripravljenosti. Pri tem je izpostavil predvsem vprašanje stroškov, ki jih bo Slovenija imela zaradi zamude pri vstopanju v schengensko območje. Kot je še izpostavil dr. Brejc, Slovenija podpira alternativne rešitve, ki bi ji omogočile vključitev v schengenski prostor v prvotno predvidenem roku. Slovenija bi se tako lahko najprej vključila v informacijski sistem SIS 1+, kasneje pa izvedla prehod na SIS II. Ob tem je posebej poudaril, da gre za iskanje prehodnih rešitev in da Slovenija podpira vstop tistih držav v sistem SIS 1+, ki za vstop vanj izpolnjujejo pogoje. Po njegovih besedah Slovenija podpira nadaljevanje izgradnje sistema SIS II, ki je nujno potreben zaradi zagotavljanja večje varnosti v EU.
Dr. Brejc upa, da bo sprejetje pravnih podlag v Evropskem parlamentu spodbudilo tudi Evropsko komisijo in Svet EU, da opravita svoj del nalog za pravočasno implementacijo SIS II.
Katarina Cullberg
Jurij Daneu
Kako do finančnih sredstev iz evropskih strukturnih skladov?
Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo (EU) v letu 2004 je naša država postala del skupnega evropskega prostora, za katerega mnogokrat slišimo, da ponuja velike možnosti za razvoj in napredek. »Resnično jih ponuja, skrb nas samih pa je, da smo pripravljeni ponujene priložnosti tudi izkoristiti,« znova in znova poudarja poslanka Evropskega parlamenta dr. Romana Jordan Cizelj.
Bdet) izmed ciljev skupnih evropskih politik je tudi enakomernejši regionalni razvoj. Evropska unija je pravzaprav unija regij in čeprav je EU eden najbogatejših delov sveta, obstajajo med njenimi regijami izrazita neskladja in razlike. Te so se z vstopom desetih novih članic v letu 2004 še povečale. Regionalna politika predstavlja instrument za postopno zmanjševanje razlik med bogatimi in revnimi regijami, posebna pozornost pa je namenjena ekonomsko in socialno ogroženim regijam. Razlogi za neenakost so različni, naj-
večkrat povezani / zemljepisno oddaljenostjo kot tudi nedavnimi političnimi, socialnimi in gospodarskimi spremembami.
Politika EU za zmanjšanje razlik temelji na sofinanciranju projektov, za katere se ponudijo finančna sredstva neposredno preko razpisov Evropske komisije ter posredno preko razpisov v posameznih državah članicah. Evropske sklade, namenjene regionalnemu razvoju predstavljajo:
• Evropski sklad za regionalni razvoj,
• Evropski socialni sklad,
• del skupnega kmetijskega sklada EU, namenjenega razvoju podeželja,
• finančna podpora ribiškim skupnostim.
Omenjeni skladi bodo v obdobju od leta 2000 do konca 2006 i/plačali približno 213 milijard evrov. kar predstavlja približno tretjino celotne porabe vseh držav članic EU. Nadaljnjih 18 milijard evrov pa je bilo dodeljenih Kohezijske-mu skladu, ki prispeva h krepitvi
kohezije in sofinanciranja projektov prometne in okoljske infrastrukture.
V srednjeročnem obdobju od leta 2007 do leta 2013 bo EU začela uresničevati novo regionalno politiko. Postopki bodo poenostavljeni in sredstva usmerjena v tiste regije 27 držav članic, ki jih najbolj potrebujejo in bodo znale izkoristiti razvojne perspektive evropske regionalne politike. Skupni znesek strukturnih in kohezijskih skladov bo znašal okvirno 308 milijard evrov. Trije bistveni cilji omenjenega obdobja bodo: konvergenca, regionalna konkurenčnost in zaposlovanje. Regije, katerih BDP je pod 75% regijskega povprečja EU, so upravičene do cilja konvergence. V to skupino spada tudi Slovenija, ki v EU nastopa kot ena regija. Ostale regije si lahko pridobijo finančna
sredstva za izboljšanje konkurenčnosti in zaposlovanja, ki pa so na voljo v manjšem obsegu.
Sloveniji so, glede na porazdelitev sredstev v naslednji finančni perspektivi za obdobje 2007 do 2013, tako namenjena sredstva v okvirni višini 2,7 milijarde evrov iz naslova konvergence in dodatno še 1,4 milijarde evrov iz Kohe-zijskega sklada.
Na podlagi uredb o strukturnih skladih, države članice pripravljajo nacionalne okvire ter nacionalne in regionalne operativne programe s poudarkom na strategijah in področjih pomoči. To podmeni dejansko sprejete dokončne odločitve o izbiri in financiranju projektov. Prednostna področja bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju nedvomno raziskave in inovacije, informacijska družba in trajnostni razvoj.
Dr. Romana Jordan Cizelj poudarja, da je bistvenega pomena za uspešnost črpanja sredstev pro-aktivna vloga lokalnih, v prihodnje tudi regionalnih oblasti. Regionalna raven je namreč tista, ki mora za uspešno črpanje sredstev pripraviti konkretne predloge ob upoštevanju evropskih smernic.
Darko Rudi
Brucovanje v
Domžalah
29. november 2006
Tako kot vsako leto je tudi letos večina maturantov stopila v super študentska leta, zato je zabava ob tako pomembnem prestopu skorajda nujna. Študentski klub Domžale v ta namen že štirinajstič zapored organizira veliki žur novopečenih študentov.
Prvi študijski mesec tega leta se je že končal. Prilagajanje novim situacijam, spoznavanje novih ljudi in osvajanje študijskih klopi... je tako v veliki meri že za novopečenimi študenti. Da pa bo njihov prestop ovekovečen za vedno, poskrbimo tudi na Študentskem klubu Domžale. Kot že štirinajstkrat prej, naj povabimo vse bruce in ostale zabave željne študent(k)e. dijake in dijakinje, v Halo komunalnega centra Domžale, kjer bomo priča še eni nori zabavi. Torej, v sredo, 29. novembra, ne smeš manjkati na velikem brucovanju, saj bo poskrbljeno za obiico dobre glasbe, velik srečelov... Obiskala nas bosta, znana po svojih humornih vsadkih in super glasbi, Slon in sadež, za bolj pop okus bo posrbela zvezda slovenske glasbene scene - Alya, za začetek pa nas bo ogrela skupina Grimmski. Ob 21.00 se torej začne vsesplošna zabava v Domžalah, kjer ne smeš manjkati!
Vstopnice v predprodaji lahko kupite v ŠKD-ju, ŠKK-ju, e-Študentskem servisu v poslovalnicah Domžale, Kamnik. Lj-Bežigrad, Lj-Center, v po-
SREDA, 29. NOVEMBER 200«.
OD 21.00 DALJE V HALI»« DOMŽALE
BRUCOVANJE
SLON IN SADEŽ • ALVA • GRIMMSKI
animacija • krst brucev • vesela ura • srečelov
Predprodaja vstopnic ŠKD I ŠKK I e-Študentski servis v poslovalnicah Domžale«Kamnik«Lj-Bezigrad»L|-Center I Modri študentski servis Ljubljana v poslovalnicah Kolosej • Borštnikov Irg 2
Brezplačni prevoz domov do 15 km
slovalnicah Modrega študentskega servisa v Ko-loseju in na Boršnikovem trgu 2. Cena vstopnic za člane ŠKD, ŠKK in aktivne člane E-ŠS je 600 SIT (2,50 €), za nečlane in vse ostale je 1000 SIT (4,17 €), na dan prireditve pa so cene vstopnic 1300 SIT (5,42 €). Če te še kaj zanima, se kar pogumno oglasi v naši
s s  r—m- www.sludftnlski-klub.aim
rezidenci, kije sedaj spet v polnem zagonu, lahko nas kontaktiraš po elektronski pošti, ki jo najdeš na naSi spletni strani www.studentski-klub.com. Se vidimo!
Ana Strnad Študentski klub Domžale
Dogodivščina gozdovnikov in gozdovnuc
Zadnji vikend jesenskih počitnic je 28 domžalskih gozdovnikov in gozdovnic preživelo po taborniško. Skupaj z vodniki in specialisti taborniških veščin smo se odpravili na Rašico. Pa ne z avtobusom. Od trzinske šole smo se z oprtanimi nahrbtniki in ostalo prtljago odpravili kar peš. Na poti smo se pozabavali še z lažjo orientacijo in moram priznat, da so vsi udeleženci vse naloge izvrstno opravili in bili na koncu vsi zmagovalci.
Ker smo bili lačni, smo si zakurili ogenj in si nato kar zunaj skuhali izvrstno večerjo. Za posladek smo si na odprtem ognju pripravili celo banane s čokolado. Vodniki so pripravili zabavno večerno igro, sledilo pa je še zabavno druženje ob čaju v topli planinski koči. Zjutraj, po malo manj naspani noči, smo telovadili, nato pa smo se odpravili na učne urice s specialistom pionirstva in preživetja v naravi. Naredili smo zasilne bivake iz naravnih materialov, brez vrvi in klinov. Vsi smo sodelovali pri pospravljanju, spili še zadnji čaj, posneli gasilsko fotografijo in se vrnili v dolino, kjer so nas pričakali starši.
Dogodivščina je uspela, imeli smo se izvrstno in že komaj čakamo naslednjo!
Petra Močnik   Takole so si tanje zamislili zasilno prenočišče v gozdu.
1" 11 1
Taborniki so sprva uskladili svoje Ideje, nato pa so se lotili dela.
Tudi punce bodo v naravi znale preživeti.
Taborniško jesenovanje
Najmlajši taborniki smo tudi letošnje jesenske počitnice izkoristili za štiridnevno druženje in preživljanje prostega časa v naravi. Tokrat smo jesenovali v lovskem domu na Nanosu.
Najzahtevnejša stvar pri postavljanju šotora Iz šo-torsklh kril je --šivanje« dveh šotork skupaj.
Kot pravi kavbojcl smo se tudi mi preizkusili v kvar-toplrstvu.
Po prihodu in namestitvi smo se polni energije odpravili pred dom, kjer smo začeli raziskovati okolico in kaj kmalu ugotovili, da se bomo morali kar potruditi, če bomo hoteli v treh dneh preiskati prečudovito okolico. Naslednji dan smo se odpravili v gozdne šole, kjer si je vsak vod poiskal vodov kotiček. Tam pa smo postavljali šotorke, ognje, se učili morsejeve abecede in počeli še veliko drugih zanimivih stvari. Te so postale vodove skrivnosti in vam jih zato žal ne moremo izdati. Zvečer smo postali kavbojci in si z metanjem lasa, igrami na srečo, plesanjem plesov proti dežju ter ciljanjem pridobivali ozemlja in si postavili celo mesto. V soboto pa smo se odpravili na celodnevni izlet, kjer smo si sami naredili pravo ognjišče in na njem pripravili slastno kosilo. Zvečer so nas po hiši čakale vile, ki so nam pomagale, da smo slišali konec zgodbe, v zameno pa smo jim mi zaplesali ples. In tako je počasi prišel zadnji večer na našem jesenovanju, kjer smo tako kot ponavadi v soju svečk še zadnjič zapeli »Dan je šel«. Naslednji dan smo pospravili na.š trenutni dom ter se odpravili domov, polni novih, lepih spominov, novih znanj ter novih znanstev.
Špela Urbanija
Dobrodelni koncert na OŠ Preserje pri Radomljah
v četrtek, 23. novembra 2006, ob 19. uri v prostorih šole
Z roko v roki nisi sam!
Za nas bodo nastopali: dekliški pevski zbor Sirene
Klapa mali grad glasbena skupina Sunbite Duo Iraroma Kontrabant harmonikaši naše šole nastop družine Šuštar Martina Sraj otroški pevski zbor Homec
na koncertu se bomo zahvalili vsem našim učencem, ki s svojo samoiniciatvnostjo, ustvarjalnostjo in delom pripomorejo k boljšemu vzdušju in prepoznavnosti šole.
vstopnina 1200,00 sit (5 €)
Sredstva zbrana na dobrodelnem koncertu so namenjena delovanju šolskega sklada.
Dogodki ■ ff&ŠMif v Centru
za mlade Domžale
PLANINSKI IZLET
V soboto, 18.11., se bomo povzpeli na Veliko planino. Izlet je namenjen otrokom. Skupini se lahko pridružite tudi starši. Zbor je ob 9.00 uri pred Centrom za mlade - Domžalski dom. Potrebne so predhodne prijave zaradi organizacije prevoza.
ŠOLA ZA STARŠEVSTVO Ponedeljek, 20. 11., ob 19.00 uri Tema bo PASTI DANAŠNJEGA ČASA
OKROGLA MIZA Četrtek, 23. 11., ob 17. uri
Pavla Klinar, prof. soc. ped., bo pripravila provokativno predavanje in okroglo mizo na temo »Moji in tvoji tastari«. Vabljeni vsi, ki včasih ne razumete svojih »tastarih« in tudi starši, ki včasih ne razumete svojih »tamladih«.
MEDGENERACIJSKA KREATIVNA DELAVNICA
Četrtek, 30. 11., ob 17.00 uri
Adventni venčki. Delavnico bo vodila Ana Tomažič.
Cena delavnice je 3 000 SIT. Potrebna prijava na tel.: 722-66-00
RAZSTAVA
Ogledate si lahko slikarsko razstavo ODKRIVANJE ZAKRITEGA SVETA avtorja Andreja Janže. Razstava bo na ogled do 6.12.2006.
SREDINI IN ČETRTKOVI ZABAVNI POPOLDNEVI
dve sredi: 8.11. ter 22.11. in dva četrtka: 16. 11. ter 30.11., od 16.
do 20. ure.
Ti je dolgčas, si želiš družbe, ne veš, kje bi preživel dolge jesenske popoldneve oglasi se v Centru za mlade Domžale. Skupaj bomo preživeli nekaj uric, se zabavali, pogovarjali, igrali različne družabne igre, ogledali kakšen film in še kaj ...
USTVARJALNE DELAVNICE ZA MLADE Če ti ostaja prosti čas in te veseli svobodno, neformalno izražanje v različnih ustvarjalnih tehnikah, si vabljen, da se pridružiš mladim, ki se družijo:
vsak torek od 16.00 do 17.30 ure: za starost od 8 do 13 let,
od 18.00 do 19.30 ure: za mlade od 14. leta dalje, dijake in študente
vsako sredo od 16.00 do 17.30 ure: za mlade s posebnimi potrebami.
MLADINSKA POBUDA
Si star med 15 in 25 let? Imaš idejo, kako bi popestril življenje v občini? Imaš voljo, da bi idejo tudi izpeljal, pa ti primanjkuje finančnih sredstev? Če si na zgornja vprašanja odgovoril z »DA«, pokliči v CZM in nas preseneti s svojo idejo, mi pa ti pokažemo pot do njene uresničitve. Dosegljivi smo vsak dan od 8.00 do 20.00, v petek do 13.00 ure.
VABILO USTVARJALCEM
V okviru kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu.
NEFIKS - neformalni indeks
lahko kupiš v našem-centru. Vanj lahko vpisuješ vsa neformalna izobraževanja, študentsko delo in druge obštudijske dejavnosti. Uporabiš ga lahko za odkrivanje in načrtovanje svoje poklicne poti, pisanje življenjepisa, povečanje možnosti za zaposlovanje, kot potrdilo za vsa neformalna izobraževanja.
SVETOVALNICA
Za otroke, mladostnike in starše, ki se želijo z nekom pogovoriti o stiskah in težavah, ki jih sami ne morejo rešiti. PODPORNE SKUPINE
1. skupina: za motnje hranjenja,
2. skupina: za starše otrok s posebnimi potrebami,
3. skupina: za pomoč mladostnikom s težavami z drogami,
4. skupina: za pomoč staršem in bližnjim, ki bi radi pomagali svojim otrokom.
Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 20.00 uro, ob petkih do 13.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net.
Lenart Girandon, študent mikrobiologije:
Na Švedskem delam praktični del diplomske naloge
Med studi liti iz naši- občine je kar nekaj takih, ki študirajo v tujini. Lenart Girandon, uspešen študent mikrobiologije v Lundu na Švedskem dela praktični del diplomske naloge, zato je bilo moje prvo vprašanje, kako je pravzaprav prišel do te priložnosti, ki mu, bodočemu znanstveniku, veliko pomeni?
Kes mi ta priložnost veliko pomeni. Do nje pa je prišlo po naključju. Bil sem že odločen in dogovorjen, da bom raziskovalno delo za diplomsko nalogo opravil doma, potem pa me je prof. Jure Piikur, ki je profesor na I Iniverzi v Lundu in ima na voljo izredno dobro opremljen laboratorij povabil na ogled življenja in dela na Švedskem. Potem sem preveril, kako bo na to reagirala punca Miša in se takoj začel pogovarjati o temi raziskovalnega dela. Pa se vrniva na začetek. Od kod odločitev za študij mikrobiologije? ( e se prav spomnim, sem se za to odločil že zelo kmalu. Kot otroka meje mama peljala na zame takrat zelo velik izlet v njen laboratorij. Ravno v tistem času je v njem gostovala neka profesorica iz Zagreba in mi je pokazala skrivnostni svet, ki je mnogo manjši od našega in v katerem je prostora /a vsa, še tako čudna in skrivnostna bitja. Tako nekako sem takrat dojemal pogled navadnega preparata odpadne vode skozi mikroskop. Je bila morda biologija tvoj najljubši predmet v osnovni in srednji šoli? Kako ste pa to uganili? Bil sem eden redkih, čeprav še vedno ne razumem, zakaj smo tako redki, ki so vedno uživali pri vseh naravoslovnih predmetih. Razen pri matematiki, seveda. Za tc predmete meje še bolj navdušila učiteljica v osnovni šoli, Ada Svegelj, saj smo se ravno taki.il začeli ukvarjati s tem, kje so dejansko zapisane naše lastnosti. Od tu pa ni več daleč do spoznavanja delovanja celice... Katero srednjo šolo si obiskoval in fakulteto?
Obiskoval sem Škofijsko klasično gimnazijo. Kot pove ime. ne preveč naravoslovno šolo. Vendar moram povedal i, da so se res potrudili in kljub temu, da je na šoli prevladovalo zanimanje 'a družboslovne predmete, omogočili 11 dijakom, da smo imeli več kemije in biologije, od česar smo zelo veliko odnesli, saj skoraj vsi študiramo na tem področju. Enega sošolca smo celo spreobrnili, daje iz pr-
votne psihologije prestopil v kemijo! Končujem pa iiilerdisciplinarni studii Mikrobiologije na Biotehniški fakulteti l Iniverze v Ljubljani.
V čem so bistvene razlike med tvojim študijem v Ljubljani in na Švedskem?
V Lund sem šel le raziskovati - torej zaradi praktičnega dela. Za končanje študija mi je namreč ostal le en izpit Torej se študij kar precej razlikuje od študija doma. Tu sem se v celoti posvetil raziskovanju, mojemu projektu in zato ne hodim na predavanja, ampak je moja glavna naloga v laboratoriju Vseeno pa malo preverim, kaj poslušajo študentje in poslušam predavanja ki me zanimajo in mi koristijo. Sem veliko bolj svoboden in nisem vezan na določene predmete kot doma. Zato sem se tudi potrudil narediti čim več izpitov doma.
Praviš, da si že imel kratko predstavitev metod in rezultatov - lahko nekaj več poveš o vsebini predstavitve in kateri jezik uporabljaš?
Ne veni. če vam smem to izdati ... Hecam se. Trenutno delam na neki izredno nestabilni rastlinski kina/i Ta encim je celo pri shranjevanju na -80"C čez noč, kjer bi morale vse funkcije otrpniti in se tako ne bi smelo z njim nič zgoditi, preprosto izginil. S profesorico Birgitte Munch-Petersen i/ I Iniverze Roskilde na Danskem sva uspela ta encim stabilizirati in celo očistiti. Ker pa sva se bala, da bi vseeno izginil, sva metodo čiščenja poenostavila in izpustila enega od glavnih korakov, s čimer sva dobila očiščeno kinazo, le da ima del drugega protei-na vezanega nanjo. In to metodo sem predstavil z ostalimi rezultati. Predstavitev je bila seveda v angleščini.
V Švedščini bi jo težko zaključil v doglednem času... Sedaj smo že bolj pogumni in jo bomo očistili z vsemi koraki. Toda zakaj ravno kinaze, bi vas verjetno zanimalo. Kinaze se zelo veliko uporabljajo za gensko terapijo, saj lahko iz neaktivnega zdravila naredijo aktivno obliko le v obolelih celicah, zdrave pa normalno živijo naprej. Torej so uporabne na mnogo področjih. Ža vsako bolezen na tem svetu kinaza raste ...
Kako so te sprejeli na univerzi v Lundu?
Že prvi kontakt po e-pošti z gospo, ki skrbi za to da študentje nimajo težav, je bil zelo impresiven, takoj si meje zapomnila in mi vedno odgovorila.
kot bi bil edini ki pridem na njihovo fakulteto. V resnici pa nas je na oddelku več kot 40. Tudi laboratorij je zelo internacionalen. Odnosi so zelo dobri. S komunikacijo ni bilo težav, saj le angleščino govorimo čisto vsi, bolj zabaven del pa je sprotno učenje jezikov ostalih V laboratoriju. V njem res vlada odlična atmosfera, v kateri je užitek delati Zgodaj so mi pokazali, da za nje nisem pač nek študent, ampak eden izmed njih. Morda na kratko o življenju študenta v Lundu?
Življenje zna biti tu zelo naporno, /.na biti pa tudi zelo uživaško. Za uživaško stran v Lundu obstaja II bratovščin Študentov, ki K imenujejo narodnosti. Kdor se včlani v eno izmed njih, ima prost vstop na vse zabave. Teh pa ni malo in tisti študentje ponavadi predavanja bolj presanjajo. Za ostale pa se vsak teden dogaja kaj zabavnega, vsaj če imaš v svoji stavbi nekoga, ki stvari spremlja in posreduje. Navada je, da greš lahko tudi na zabavo k nekom, ki ga jiikoli nisi videl, če le ne boš pri njem zahteval pijače. Švedi so pri nekaterih stvareh tako drugačni! Kaj pa Lund, je življenje drago, kako si ga olajšaš? Lund je zelo prijazno, a tudi zelo študentsko mesto. Poleti je kar mestece, saj ima čez poletne mesece le eno tretjino prebivalcev kot čez ostalo leto. saj takrat ni študentov. Mesto ima zelo veliko majhnih in velikih parkov, veliko umetniških postavitev, v ozadju pa ponavadi stoji stoletja stara ogromna stavba i/, temno rdeče opeke. In ta stavba skoraj po pravilu pripada t Jniverzi v Lundu. Zabavno v Lundu je tudi, da skoraj nihče nima avtomobila in se vsi od otrok do profesorjev vozijo v službo s kolesi. Tako nimajo ogromnih parkirnih prostorov za avtomobile ampak za kolesa. In priročno si je zapomniti, kje si kolo pustil, saj ga je drugače zelo težko najti. Življenje je dosti dražje kol doma. Pri nekaterih stvareh kar ne moreš verjeli, da lahko zahtevajo toliko. Če si kuhaš sam, ni tako hudo. Vsake toliko časa dobim po e-pošti kakšno novo idejo ali poprosim za teoretično pomoč, tako da Umi na koncu še dober kuhar povrhu! Koliko časa boš ostal na Švedskem?
Na to vprašanje težko odgovorim, saj se lahko pri raziskovalnem delu marsikaj zalomi. Projekt je sicer obsežen, vendar sem skoraj prepričan, da bom
maja že občudoval domačo pomlad. Če se prav spominjam, si se včasih uspešno ukvarjal s sabljanjem, je v Lundu kakšna priložnost za športno rekreativne dejavnosti. Res sem kar nekaj časa sabljal, vendar pa sem se zadnje čase ukvarjal z mnogimi športi, kar mi tu pride zelo prav. Nekako enkrat na teden gremo moški del laboratorija med kosilom na badminton, zelo popularen tu na Švedskem je nekakšen dvoranski prilagojen hokej, ki se sicer dosti razlikuje od našega dvoranskega hokeja, a je vseeno zabaven, za ostale športne aktivnosti pa je tudi poskrbljeno, saj obstaja liga fakultet v košarki in nogometu. Veliko ljudi pa tudi teče, saj je v Lundu čist /rak in povsod veliko narave. Kako si povezan z domovino? Z domovino komuniciram predvsem preko interneta. saj imajo v Lundu vse študentske sobe omogočen dostop do interneta. Uporabljam programe, kjer se lahko pogovarjam in tudi vidim sogovornika, da mi ni preveč težko. Vseeno pa včasih postane malo težko, saj se dan že močno krajša in bo tako tudi nadaljeval do končnih 4 ure dolžine. Vseeno pa se tu zelo zabavam in sem prepričan, da mi bo to res pomagalo tako pri znanstveni kot osebni rasti. Hvala za pogovor. Želim ti veliko uspešnih pa tudi prijetnih trenutkov na Švedskem.
Vera Vojska
Čestitamo
Tretja nagrada Cveti Zalokar Oražem
V reviji Svet in ljudje smo našli zanimivo novico. V uredništvu revije so že četrtič zapovrstjo povabili k sodelovanju na fotografski natečaj Ujeti trenutek.
Med številnimi prispelimi fotografijami je za objavljeno fotografijo dobila tretjo nagrado Cveta Zalokar Oražem, naša županja. Čestitamo!
V. Vojska
Poznal je arhitekta Plečnika!
Mojster Maks Kovač -sedemdesetletnik
Pravih mojstrov, rokodelcev, ki so se na stari, žlahtni način izučili svojega poklica, je v teh časih vsi- manj; v teh časih, ki so nasledili obdobje, ko ni bilo vajencev in ni bilo uka. ki je prinašal nove in nove pomočnike za vsakega od poklicev. A vendarle so med nami tudi mojstri, ki so se svojega poklica izučili še na star, tradicionalen način: z vajeniško in
pomočniško dobo, ki se je potem dokončno uresničila v statusu mojstrstva. Tak mojster - mizar Maks Kovač-Gašperenkov Maksi iz Krtine, je v preteklih dneh praznoval sedemdesetletnico življenja...
Maks seje rodil 12. oktobra 1936 v družini z desetero otroki. Nenavaden čas je bil tedaj, vreme pa še bolj ne-
Predstavljamo Majo Sonc
Najuspešnejša slovenska jazz plesalka
»Maja Sonc, trenutno najuspešnejša slovenska jazz plesalka, ki v Plesnem klubu Miki pleše že od svojega 5. leta, je poletje preživela plesno. Plesna pot jo je zanesla v Ameriko, kjer je na svetovnem prvenstvu v jazz plesu, ki je od 2». do 22. julija poti-kaki v Bostonu, osvojila bronasto odličje. Maja se je pred Svetovnim prvenstvom v New Yorku udeležila tekme American dance awards, kjer je v veliki konkurenci
osvojila najvišjo nagrado Ultimate gold - nagrado dobi več najboljših plesalcev, ki osvojijo zadostno število točk,« smo lahko prebrali v poročilu o letošnjem plesnem poletju Plesnega kluba Miki, ki ga je pripravila Romana Pahor. Odločili smo se, da MajoSonc kar sami povprašamo, v kakšnem spominu ji je ostalo letošnje poletje, ob tem pa jo tudi na kratko predstavimo našim bralcem.
Lahko na kratko predstaviš svojo plesno pot?
Mamica je bila tista, ki meje pri treh letih vpisala v Plesno šolo Miki (takrat seje imenovala Mickey Mouse, se mi zdi), kjer sem do devetega leta plesala jazz-balet, pri desetih letih pa sem opravila avdicijo za klasični balet v Kamniku. Naredila sem dve leti klasičnega baleta, nato pa sem se zaradi težav s prostorom vrnila v Plesni klub Miki. Torej sem od takrat v tem klubu pet let. Poleg jazz-baleta pa plešem tudi balet na Srednji baletni šoli v Ljubljani.
Je bila selitev družine v Domžale zate velika sprememba?
Niti ne, sem se hitro navadila.
Si tudi odlična dijakinja Gimnazije Ledina. Kako usklajuješ plesno dejavnost s šolo?
Ja, lani sem bila res odlična. Bomo videli, kako bo letos. Med tednom ponavadi nimam časa, da bi se učila, zato so moji vikendi zasedeni z učenjem.
Nekaj več o letošnjem tvojem obisku Amerike?
V Ameriko sem se odpravila s kore-ografom in trenerjem Blažem Godcem in trenerko Romano Pahor. Naš namen je bil obiskati čim več plesnih klasov in delavnic, si ogledati mju-/ikle ter se v prostem času prepustiti ameriškemu tempu na ulicah New Yorka. Vse našteto je odlično uspelo, še posebej so me očarale uli-
ce New Yorka. V Ameriki sem zelo uživala, predvsem v klasih na Alvin Ailey dance school, kjer si nekoč želim nadaljevati plesno izobraževanje. Zelo sem ponosna na plesni uspeli na Svetovnem prvenstvu Bostonu, ki ga nisem pričakovala, saj sem prvič plesala v članski kategoriji.
In na katero prireditev se sedaj posebej pripravljaš?
Z veliko formacijo se pripravljamo na Državno prvenstvo v show plesih, novembra v Cerkljah in na svetovno prvenstvo, ki bo potekalo konec novembra v Riesi. Tam bom prvič nastopila v članski konkurenci.
Pridružile sc nam v Mikiju, kjer bomo skupaj ustvarjali jesenske plesne vtise in jih sproti beležili nn spletni strani www.mikiples.com, kjer si lahko ogledate tudi vse nore poletne dogodivščine naše velike plesne družine Miki, lo nisem sam jest, tO si tud' ti in to smo mi vsi!
Kdo je avtor tvojih koreografij, zanima pa me tudi, kdo izbira glasbo in tvoje kostume?
Avtor mojih koreografij je Blaž Godec. Sestavil mi je že tri točke, s katerimi sem postala državna prvakinja, z lansko točko tudi svetovna. Glasbo vedno izbere Blaž. saj ve.
kakšna glasba je primerna zame in za moje točke. Tudi kostume si zamisli Blaž. nato pa skupaj z Matev-ževo pomočjo (Matevž Ogorelec je kostumograf, vse kostume mi naredi on) ustvarita kostum.
Iti se rada komu posebej zahvalila?
JA, trenerju Blažu, saj brez njega nikoli ne bi dosegla tega, kar sem do sedaj, in staršem, ki mi omogočajo to, da lahko treniram in me spodbujajo pri tem.
Kje se vidiš čez deset let?
Ne vem še, upam, da kje v plesu.
Hvala, Maja, in še veliko uspešnih plesnih nastopov ti želim.
Vera Vojska
navadno, ko se je rodil. Tedaj, 12. oktobra, na dan njegovega rojstva pred 70-leti je zapadlo 30 cm snega, ko so v Krtini izpod snega domačini želi ajdo ... Potem je hodil v šolo in v uk k znamenitemu domžalskemu rezbarju in podobarju Janezu Vrečarju. Janez Vrečarje bil v obdobju pred drugo svetovno vojno nekaj časa celo domžalski župan in je poznal veliko ljudi po vsej Sloveniji in zanimivo je, da jih je znanstvo z Vrečarjem veliko privabilo tudi v Domžale. Naročnik Vrečarjevih rezbarskih storitev je bil tudi znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik, ki se je zaradi naročil in spremljanja izvedbe posameznih del velikokrat mudil tudi v Domžalah. Teh Plečnikovih obiskov se Maks Kovač, tedaj vajenec v Vrečar-jevi mizarski oz. rezbarski delavnici, s še drugima tedanjima vajencema, Marjanom Smolnikarjem in Stane-tom Ermanom, dobro spominja. Maksu tudi sprva, v začetnem obdobju, ni bilo lahko. Prevozov ni bilo, lastnega prevoznega sredstva tudi ne in dogajalo se je, da je moral pot do Domžal iz Krtine včasih opraviti tudi dvakrat na dan ..s. Seveda ni bilo malic, za dopust ni nihče vprašal, ni bilo v navadi, da bi za uresničenje največjih želja kdo namenjal kakršnekoli kredite.
Potem se je dogajalo, kar se vsakomur nameni nakloniti usoda. Ta ga je za kratek čas poslala na tuje, ko pa se je vrnil, je bila v njem živa in vroča misel, da bi si sam, na svoje, kot pravimo, skušal zaslužiti svoj vsakdanji kruh. Tega je bilo treba zaslužiti tem bolj, ker je kmalu prišla družina. Poročil se je s Klemenovo Marijo z Vira in v zakonu se jima je rodilo troje sinov: Marjan, Rajko in Maksi. Svoje mizarsko delo je začel na domačem podu v Krtini. Prodal je fička, da je lahko prišel do prvega prepo-trebnega orodja in prepotrebnih mizarskih strojev. Ni šlo hitro, a šlo je. Potem se je Maksova obrt razvijala in razvila tako, daje v poklic zvabila kar vse tri sinove, ki so po očetovem zgledu vsi trije postali mizarji. Koliko naročil so v vseh dosedanjih letih udejanili. ni mogoče reči. Šteli jih tudi niso. Velikokrat so, zlasti ko je šlo za sakralne objekte, naredili tudi zastonj, brez plačila. Taka objekta sta na Veliki Lasni in na Sv. Trojici. Leta pa bežijo, bolj kot bi si mi želeli. Ko si človek nabere let, se še hitreje suče čas! Ta čas, ko je glavno, veliko delo že za njim, si krasi z narodno nošo, v katero se oba z ženo z veseljem odeneta, z zbirateljstvom in z restavriranjem starih, seveda lesenih predmetov. Kot mizarski strokovnjak Maks Kovač prikliče na te stare, zaprašene predmete nekdanji blišč in jim vrne dobršen del starih funkcionalnosti. Ob vsem pa mu veliko veselje pomenijo njegovi trije vnuki, za katere upa, da bodo nadaljevali tradicije, ki jim je zvest in jih ima nadvse rad. V njegovi hiši, v katero sta se z ženo preselila pred tremi leti, je vse polno takega, kar mu lepša in krasi čas pozne ustvarjalnosti.
V zadnjem času Maksa Kovača dajejo manjše težave z zdravjem. A z voljo in upanjem jih je zvečino že premagal in pogleduje v prihodnost, kjer ga čaka še veliko osrečujočega dela in vsega, česar doslej še ni mogel postoriti. Naj mu to delo prinese veliko veselja in zdravje naj mu služi na poti proti prihodnjim desetletjem - že doslej izjemno bogatega in ustvarjalnega življenja.
SLAMNIK - november 20O6
DOMŽALE
stran
12
Matjaž B roj an: Feljton o Jožetu Karlovšku (10)
Čigav je Karlovšek?
Bil je eden najbolj ustvarjalnih Dom-žalcev v vsej zgodovini našega kraja. Bil je človek, ki je svoje osebne intimne želje postavil v ozadje, svoje življenjsko poslanstvo, za katerega je čutil, da ga mora opraviti, pa na prvo mesto. Dobesedno živel je za svoje delo in v tem delu tudi izživel. Bil je neverjeten navdušenec za lepoto po slovensko, za vse, za kar je presodil, da med ornamenti, ljudsko ustvarjalnostjo, stavbno dediščino in drugim nosi vizualno, v svetu prepoznavno identiteto slovenstva. Natanko je vedel, kaj vse zmore napraviti, dobesedno čutil je, kaj vse mora v življenju postoriti. Kljub kratkosti tvojega življenja, živel je komaj dobrih 60 let. je storil izjemno veliko...
Je že tako, da se po smrti uglednega človeka brž začnemo spraševati, čigav da je bil imenitnik, ki ga ni več. Prav tako se tačas dogaja z Jožetom Karlovškom. Rodil se je v Smarje-ti (leta 1900), potem pa dobršen del svojega sicer kratkega življenja preživel v Ljubljani, kjer je bil v službi in v Domžalah, kjer sije postavil dom in ustvaril družino.
V knjige in druge zapise predstavljamo Karlovška kot občana Domžal, postavljajo pa ga za svojega tudi v Šmarjeti, kjer se je rodil in kjer so mu že postavili več spominskih točk, ki govore o dejstvu, da je bil tam pač doma. Kako s to dilemo, čigav daje?
Prav je, da ga oboji čislamo, saj je bil vseslovenski zanesenjak v slovensko dediščino, prav pa je tudi, da oboji poudarjamo veličino njegovega dela.
V dobršni meri je kar nekaj svojih del Karlovšek namenil tudi svojemu rojstnemu kraju. V svoji znameniti BATI K-TEHN1K1 je na ploskve najprej narisal, nato pa tudi vrezal v površino nekatere krajevne motive Šmarjete, ki so, ko je vmes do danes minilo že skoraj pet desetletij od njegove smrti, ostali dokument časa in nekdanje pozidave Šmarjete in okolice.
Nevihta nad Šmarjeto ,„
V zapisih drugega šmarješkega rojaka, kronista Janeza Volčiča (Zgodovina Šmarješke fare na Dolenjskem 18879), je o katastrofalni nevihti, ki je zajela Šmarjeto, dobesedno zapisano tole:
»Za kraj od Šmarjete proti Novem mestu je bil strašen dan 19. mal. srp. 1873. Neznana tiščina, velika temota je popoldne nastala. Strela za strelo je bila. Po St. Peterski župniji se vsuje kot kurja jajca debela in gosta toča, ki je neusmiljeno vse poklestila. Trta je bila za več let uničena. Drevje vse ogoljeno: na jesen je začelo vnovič poganjati, nekatero je tudi cvetelo; več se gaje tudi posušilo. Mnogo ži-valij in ptic je pobitih semtertje ležalo. Po Šmarjeti ni bilo celo tako hudo.
V Žalovičah je bilo pa že hujše. Vihar, toča n naliv tak,da so požiralniki ko-
Halloween - noč čarovnic
Za mlade je večer pred VSEMI SVETIMI (dnevom spomina na mrtve) pač najlepši praznik, vsaj v današnjih časih.
Halloween, kakor na Škotskem imenujejo ta večer, pri nas bolje poznan pod imenom NOČ ČAROVNIC, po starem škotskem izročilu sovpada s prednovoletnim večerom starega druidskega leta (Druidi so bili stari poganski svečeniki keltskih ljudstev), je simbol čaščenja narave, še posebno sonca, simbola moči dobrega. V ta namen so Druidi prižigali na gorskih vrhovih grmade in prinašali bogovom daritve. Ko so grmade dogorele, so na njih prižgali bakle, ki naj bi jih varovale pred zlom, le-te pa so ponesli tudi v vasi - to so bile »predhodnice« halloween svetilk, na Škotskem višavju izdelanih iz repe, pri nas pa iz nam bolj znanih buč. Ker pa si tudi mladi iz Doba želimo zmage dobrega nad zlim. smo tudi
Otroci so skupaj s starši izoblikovali buče In pobarvali pobarvanke.
Buče smo s pomočjo stroge komisije ocenili.
Malemu nadebudnežu je po oceni stroge komisije, podelila nagrado kar prava čarovnica.
mi, člani in članice mladinskega Društva Ouercus Dob skupaj z otroki iz Doba v ta namen na predvečer vseh svetih oblikovali lepo število buč, iz katerih so nastale spake, ki so preplašile zle duhove iz našega domačega kraja. Obiskala nas je tudi prava čarovnica, ki pa nam je coprala same lepe in dobre stvari, zmagovalcu oz. lastniku najlepše oblikovane buče pa je s pomočjo PICERIJE FONTANA iz Doba pricoprala nagrado v obliki slastne pice.
Naše društvo pa se tako kot vedno spomni otrok, ki jim v njihovih malih srcih ni lahko, zato smo za njih tokrat zbirali šolske potrebščine. Seveda gre zahvala vsem obiskovalcem, krajanom in krajankam KS Dob, ki so le-te potrebščine darovali. Letos smo noč čarovnic praznovali že drugič zapored, seveda s pomočjo KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB, saj nam je v veliko veselje izdelovati buče, se greti ob toplem čaju in okusnem kostanju, ki smo ga pekli še •zadnjič letos.
Gregor Horvatlč
KU1TUSNA DKDlSČrNA NASBQAKBAJA
in
liiii lo\'ši',o\'a pol"
maj vodo požirali.
Najhujše, prestrašno je bilo v Toplicah, kjer je toča vse drevje obklestila. Nato se oblak utrga in voda žene seboj razno šaro, z njo pa skalovje, da je bilo ljudi strah in groza. Voda je po več čevljev na debelo drla in do 11 stotov težke skale valila. Marsikdo je mislil, da bo sodnji dan. Več let je preteklo, da se je poravnala škoda takrat storjena«
Ta motiv strašnega neurja nad Šmarjeto je Karlovšek večkrat upodobil in mu dal nekatere, njemu tako ljube mistične primesi.
Po Karlovškovi poti...
Domačini, zbrani okrog zelo delavne ravnateljice osnovne šole v Šmarjeti, Nevenke Lahne, poudarjajo velike zasluge, ki jih ima Jože Karlovšek za prepoznavnost Šmarjete. Pripravili so že kar nekaj spominskih prireditev, zbrali veliko gradiva o Karlov-škovem delu in njegovi prisotnosti v domačem kraju, uredili stalno zbirko v njegovi domači hiši (sicer zgrajeni leta 1905), postavili nekaj obeležij, ki govore o Karlovšku, ter zastavili Karlovškovo pot, ki vodi skozi Šmarjeto in bližnjo okolico ter opozarja na znamenite ljudi, kaže zanimivosti in poudarja naravne danosti, ki se obiskovalcu razkrivajo ob poti. Prav v Šmarjeti so izkopali predmete
iz latenske in halštatske dobe. Blizu so številne gomile, ki govore o že davni poselitvi in nekdanjih prebivalcih izpred tisočletja in več. Zanimivo je, da prvi podatki o šmarješki župniji segajo v 14. stoletje, v zapisih iz 18. stoletja - leto 1725, pa zvemo, mnogo o tedanjih rojstvih, smrtih, porokah. Že takrat so zapisali, da v Šmarjeti živijo zdravi, veseli, pokončni ljudje, krepki in zdravi Dolenjci, mirnega značaja, dobrega srca in srednje postave. Ukvarjali so se s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom. Ponosni so bili na svoje obrti, kot so mlinarstvo, krojaštvo, trgovina (ta je bila odprta tudi v domači Karlovškovi hiši) in ostalo rokodelstvo. V fevdalni dobi je bila Šmarjeta v posesti freisinških grofov.
Vse to in še veliko večje v svoji kroniki obdelal Janez Volčič, župnik, sicer pa pisec mnogih nabožnih knjig. V Šmarjeti sta se rodila tudi atlet Janez Mole (1946-1967), kije bil atletski rekorder v teku na 1500 metrov, in Franjo Poljanec, leksikograf, pisec šolskih knjig, literarni zgodovinar, pedagog, javni kulturni delavec in redni profesor na Pedagoški akademiji v Zagrebu.
Vse to in še veliko drugega spoznamo, če se podamo na Karlovškovo pot skozi Šmarjeto in bližnjo okolico. Kje vse poteka ta pot in kaj nam je videti, o tem pa v naslednjem nadaljevanju ...
(nadaljevanje prihodnjič)
SVET ZDRAVJA
Telovadba za telo in dušo,... TUDI PILATES
FIZIOTERAPIJA ZRNEC
- bolečina v hrbtenici - masaža
Ljubljanska 106a, Domžale Tel.: 01/56 26 736 Gsm: 040/955 678
Turistično društvo Radomlje
Izlet v Vipavsko dolino, kjer sta pršut in vino najboljši par
V soboto, 21. oktobra, smo člani in prijatelji TD Radomlje do zadnjega sedeža zasedli Kambus-ov avtobus in se odpeljali na Vipavsko. Spotoma nas je naš predsednik Igor Kii/mič seznanjal z naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi vrednotami krajev, skozi katere je brzela naša pot.
V Štanjelu, kjer je megla sicer motila pogled na arhitekturni kraški biser, nas je prevzela mlada Vipavka, vodička Irena. Nakopičeno znanje, prijaznost in humor, pa še pristna govorica - ocena odlično! Popeljala nas je skozi kamniti stari Štanjel, tudi na Fabianijev vrt, pa skozi Kobdilj v vas Goče. Tu smo imeli prvo degustacijo fertalje s pršutom, pršuta, domačega kruha z zelišči, domačega sira in seveda treh vrst vin. Na turistični kmetiji pri Meses-nelu pa res znajo, celo zaigrati na kitaro in zapeti!
Dokaj natančno smo si ogledali Vipavo, kjer domuje naša vodička, veliko izvirov reke Vipave, ki izvira v delti, kar je prav gotovo izredna posebnost, pa trge, cerkev, šolo...
V Ložah smo si nato privoščili pravo domačo joto s klobaso in nekaj domačega vina, nato smo nadaljevali z ogledom dvorca Zemono. Čudili smo se lepo ohranjenim freskam na stenah vsega italijanskega križa prostorne notranjosti, sobnim pa ne, ker se v dvorcu poročajo. Spodaj je velika restavracija, zgoraj pa razstavna galerija pohištva Lipe, Ajdovščina.
Ogledali smo si tudi Ajdovščino, tri ohranjene stolpe obzidja, delno ohranjene rimske toplice, kjer so se Rimljani kopali v mrzli, topli in vroči vodi, pa Pilonovo galerijo z edinim balkonom v Ajdovščini. Zelo zanimivo.
Za zaključek smo se ustavili v vasi Brje, na turistični kmetiji Birsa. Po večerji in pokušini vin v njihovi kleti smo se celo zavrteli ob živi glasbi.
Vreme sicer brez sonca in megleno, ampak ob (letni vodički, obilici hrane in vipavski kapljici ter drugih znamenitih posebnostih Krasa smo se radomeljski izletniki imeli enkratno.
Zlatka Levstek
Opravičujem se bralcem In bralkam s Kollčovega, ker je bilo v prejšnji številki napačno napisano, da je na fotografiji obnova cesta na Viru. Hkrati objavljamo tudi njihovo prošnjo: »čas bi že bil, da Občina Domžale asfaltira cesto Kollčevo-Turnše«.
Dobrodelni koncert »Skupaj na poti 2006«
Del našega življenjskega poslanstva bi morala biti skrb ne samo zase, temveč tudi za našega bližnjega. Vendar kljub mnogim odprtim dlanem in velikim željam še vedno veliko ljudi nima dovolj niti za dostojno preživetje. Sodelavci Župnijske karitas Domžale smo si za naše osnovno poslanstvo zadali prav pomoč tem ljudem. V letu, ko smo praznovali 15-letnico delovanja, smo se zbrali v četrtek, 28. septembra v dvorani Komunalnega centra v Domžalah na dobrodelnem koncertu »Skupaj na poti 2006«.
Povezovalca koncerta, ga. Erna Urbane in g. Matjaž Merljak, sta v vezni tekst vpletla presek dejavnosti ŽK Domžale skozi leta delovanja in obenem nagovarjala, da bi vsak po svojih močeh pomagal pri udejanjanju programa v življenje. Po uvodnem pozdravu častnih pokroviteljev koncerta, predstavnika generalnega pokrovitelja, direktorja Škofijske karitas, nastopajočih in vseh poslušalcev, so se na odru vrstili glasbeniki. Začela je Nina Pušlar zmagovalka bitke talentov, nadaljeval pa ansambel Mladi Dolenjci, ki so hitro ogreli dlani poslušalcev. Stane Vidmarje, tako kot sta napovedala povezujoča, segel v srca zlasti starejšim poslušalcem. Otroški cerkveni zborček Sončni žarek pod vodstvom ge. Lili Sever je na oder prinesel poleg vedrine še za njih kar umevno razigranost. Ljudske pevke KUD Domžale skrbijo, da nekdanje pesmi ne bi odšle v pozabo in del tega izročila so nam v pesmi posredovale ta večer. Njihova vodja ga. Mara Vilar - Moravska
Mara pa je z veliko mero občutka za interpretacijo in humor posredovala priredbo Andreja Rozmana - Roze »Lepa Vida«, za kar so jo poslušalci nagradili z dolgim aplavzom. Častni pokrovitelj koncerta, g. škof msgr. Anton Jamnik, nas je spodbujal, da bodimo vedno odprti do sočloveka. Na primeru brezdomcev v Londonu je pokazal, kako ni dovolj, da nekdo dobi morda streho nad glavo ali katero od drugih dobrin, potrebno je, da človek doživi spre-jetost. Človek, ki se čuti sprejetega, laže prenaša tudi stiske, če se v njih znajde, je zaključil svoje misli g. škof. Škofijski fantje, letošnji maturantje Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu, ki jim poleg študija veliko pomeni tudi petje, so z ubranim petjem marsikoga navdušili in pokazali, da lahko glasba tudi mladim fantom prinaša veliko radosti. Ansambla Šrangarji in Storžič sta dvorano napolnila z narodnozabavno glasbo, za živahen zaključek koncerta pa je poskrbel znani citrar Karli Gradišnik. Domžalski župnik g. Janez Šimenc, predsednik ŽK Domžale, se je zahvalil nastopajočim in povezovalcema ter vsem, ki so pomagali pri pripravi koncerta. Besede zahvale so bile izrečene sponzorjem, ki so finančno podprli koncert, še posebno generalnemu pokrovitelju Banki Domžale d.d., in častnima pokroviteljema koncerta ter vsem obiskovalcem, ki so z nakupom vstopnice ali prostovoljnimi prispevki darovali za ljudi v stiski v našem kraju in za nakup cepiva za otroke v Afriki.
Janez Kastellc, foto Tone Planlnšek
Nova kapelica Lurške Matere Božje v Ihanu
Številna znamenja v naših vaseh nam govorijo o življenju naših prednikov, ki je bilo, močneje kot danes, prežeto z vero v vseh segmentih njihovega bivanja. Sprejemamo jih kot znamenja božje prisotnosti, kot znamenja, ki nas opominjajo na življenje onstran tega, na znamenja, ki nas vabijo spreminjati tok vsakdanjika, ko si ob pogledu ali postanku dovolimo utrniti kako dobro misel ali molitev.
Pred kratkim, 22.10.2006, smo bili priča blagoslovu nove kapelice sredi Ihana na Igriški cesti, ki jo je zgradila ga. Genovefa Hribar (po domače Geni ali Pepca) in jo posvetila Lurški Mariji. Njeno dejanje izraža dvojni pogum - pogum pokazati navzven, kaj nosi v svojem srcu in seveda pogum lotiti se projekta, ki tako s finančne kot izvedbene plati zahteva kar znaten vložek. Ga. Hribarjeva je sicer upokojena, živ-
ljenje ji ni prizanašalo, ne v mladih letih ne kasneje, vendar ob srečanju / njo ni čutiti grenkobe ali utrujenosti od prestanega, ampak veje iz nje umirjeno veselje in pozitivna energija. Rada potuje po svetu, ni ji tuja nobena dežela v Evropi, pa še kam čez zavije. Kar petkrat pa je romala v Lurd in nazadnje domov pripeljala kip Lurške Marije, ki je vzidan v kapelici in z njim tudi vse njene zalivale in prošnje.
Kakor je povedala.sama, je hvaležna svojemu sinu Milanu, ki jo je v njeni odločitvi podprl in ji pomagal tako z izdelavo načrtov kot tudi z izvedbo. I ranči ju Vodnjovu se zahvaljuje za podarjena vrata, prav tako vsem ostalim za sodelovanje (poslikava ozadja Branko Hribar, zidarska dela Dušan Potrbin, elektrifikacija Robi Dragar) ter domačim, sosedom in prijateljem za pomoč pri pogostitvi in pripravi okolice.
Marina Povlrk
Kulturni recital
Dane Zaje
V spomin na slovenskega pesnika, dramatika, esejista in akademika Daneta Zajca smo člani ŠRD Konfin - Sv.Trojica v soboto, 21 .oklohra 2006, na vrhu hriba Konfin pripravili »kulturni recital«.
»Vedeli smo za željo pokojnega Daneta Zajca, da bi na Konfinu pripravil svoj recital pesmi. I/ spoštovanja do njega, v spomin na odnose, ki smo jih zgradili v letih srečevanja in življenja na Sv. Trojici, smo pripravili tudi današnji dogodek,« nas je v uvodu nagovoril predsednik društva Klemen Ravnikar. Zelo zanimivo in čustveno globoko razmišljanje pa je podala predsednica Zveze kulturnih organizacij Domžale, gdč. Tadeja Capuder.
Prisrčen del programa so z otroško naivnostjo in razigranostjo pripravili otroci gledališkega krožka iz OŠ Dob pod vodstvom učiteljice Katje Satler. Z izbranimi deli pesnika pa nas je s harmoniko vse skupaj popeljal v svet čutnosti in-terpret njegove poezije, slovenski igralec in glasbenik Janez Škof. Rok R. in Lucija K., ki sla program povezovala, sta na kratko povedala njegov življenjepis od ranega otroštva, do njegove jeseni življenja. Dane Zaje, ki sodi v vrh slovenske književnosti druge polovice 20. stoletja, je umrl po hudi bolezni 20. oktobra lani. Malo pred svojim 76. rojstnim dnevom so ga pokopali v družinski grob k njegovim staršem na pokopališče ob cerkvi Sv. Trojice.
Njegova lirika je sestavni del vrhunske pesniške tradicije, kjer je pogosto odzvanjalo doživetje vojne, smrti, krutosti. Dane Zaje je veljal tudi za enega osrednjih likov slovenske dramatike, v katerih med drugim obravnava napete odnose med ranljivim posameznikom in brezčutnim družbenim aparatom. Nasprotno se Zajčeve pesniške zbirke za otroke odlikujejo z vedrim in prijaznim odnosom do otrok.
S tem dogodkom med nami ohranjamo spomin na velikega sokra-jana in sodelavca, enega največjih slovenskih pesnikov zadnjih desetletij.
Zaključila bom z besedami Tadeje Capuder: »Dane Zaje je živel, bo živel in živi z nami!«
Marija Ravnikar
Kulturni dom Radomlje
Velika planina na fotografijah Mirni Pollak
V galeriji Dom je Foto kino video klub Mavrica iz Radomelj 9. oktobra pripravil fotografsko razstavo svoje članice Mirni Pollak z naslovom Velika planina. Kot pove že naslov, se je bilo obiskovalcem dano srečati s tisočerimi podobami slovenskega etnografskega in arhitektonskega bisera - Velike planine in pastirstva na njej, ki ga je avtorica ujela v objektiv svojega fotoaparata
Pričujoča razstava je njena četrta samostojna razstava; pred slabim letom je razstavljala Obraze dreves Ni čudno, da se je zdaj odločila za Veliko planino, kjer poletje preživi kol pastirica, obenem pa fotografira.
Svečano odprtje razstave je bil doživet kulturni dogodek, ki sta ga s slovensko pesmijo obogatila Božo Matičič, virtuoz na harmoniki, in mojster glasu, baritonist, Janez Majccnovič. S krajšim predavanjem o Veliki planini in slovenski kulturni dediščini je prijelnemu kulturnemu večeru Dušica Kunaver dodala nove razsežnosti.
Razstavo je odprl Metod Marčun,
predsednik Krajevne skupnost i Radomlje.
Fotograf, publicist in vrhunski alpinist Stane Klemene je v katalog razstave zapisal: »Kdor pozna avtorico, ve, da je največja ljubiteljica in poznavalka Velike planine in njenih enkratnih naravnih, arhitekturnih ter etnografskih zanimivosti. Nič manjša pa ni njena ljubezen do fotografije. Svoje vsa-koletno pastirsko življenje in delo na Veliki planini je izkoristila za izredno prizadevno in tenkočutno fotografiranje krajine in dogodkov v redko videnih motivih in svetlobah. Fotografije odlikujejo poznavalsko izbrani motivi in trenutki fotografiranja, dopolnjeni z izrednim občutkom za kompozicijo in barve pa dajejo zavidanja vredno kakovost. Z razstavljenih fotografij se vidi, da je se Mirni Pollak v dolgih letih članstva v FKVK Mavrica razvila v odlično fotogra-linjo. Podobe so sedaj izredno dragoceno etnografsko gradivo, vzporedno z izginjanjem tradicij Velike planine pa bodo svojo vrednost še povečale in bodo nepogrešljivo gradivo bodočim raziskovalcem planinskega življenja.«.
Igor Llpovšek
Skladatelj Peter Savli
„V Domžalah je zelo lepo, udobno, kraj se bliskovito razvija in spreminja - da le ne bi bilo tu kakšnih urbanističnih napak... Z Domžalami me vežejo stiki z dobrimi sosedi, prijatelji in ne nazadnje narava, ki sem jo pretekel že po dolgem in počez (letos sem pretekel tri polmaratone). Z Lidijo imava svoj raj na zemlji ob ribniku na svojem vrtu, v družbi obeh otrok in aljaške malamutke Sabe," odgovarja na moje vprašanje, kako se počuti kot Domžalčan in ali je z Domžalami sploh kaj povezan, skladatelj Peter Savli, ki ga predstavljam v tokratnem Slamniku.
Večina Domžalčanov te ne pozna. Poznajo te samo tisti, ki si jih poučeval kot glasbeni pedagog OŠ Venclja Perka v letih 1991 do 1993. Kako je s tvojo glasbeno potjo, potem, ko si zapustil poučevanje v Domžalah?
Pred tem sem po diplomah iz glasbene pedagogike in iz kompozicije in glasbene teorije med leti 1988 -1991 poučeval na OŠ Nove Fužine. Po poučevanju v Domžalah, na katerega imam čudovite spomine, pa sem prejel enoletno štipendijo Republike Slovenije za študij v ZDA. Tja sem odpotoval z ženo Lidijo in takrat dveinpolletnim sinom Matejem. Sprejet sem bil na Univerzo Yale v Connecticutu, kjer mi je šlo zelo dobro. Težava je bila v denarju, a mi je Yale kot izjemnemno nadarjenemu študentu poravnal celotno Šolnino za drugi letnik študija. Vseeno sva morala oba z ženo krepko poprijeti za delo, da smo se lahko preživeli in da sem lahko diplomiral. Opravil sem celo sprejemne izpite za tretji letnik - za preddoktorski študij (postal sem torej doktorski kandidat), ki pa sem ga nadaljeval na Univerzi Cornell. Od lam sem namreč dobil ponudbo za štiriletni študij doktorata s šolnino, štipendijo in celo poletno denarno podporo. Take možnosti z vrtoglavo vsoto denarja nisem mogel zavrniti, saj Cornell slovi po svoji znanstveni kvaliteti. Tam sem imel poleg bogatih izkušenj Iz kompozicije in dirigiranja tudi možnost poučevanja, asistiranja in teoretičnega raziskovanja. Leta 1999 sem z odliko obranil doktorsko disertacijo in se Z družino vrnil v Slovenijo, z Lidijo pa sva pričakovala tudi drugega otroka.
V letih 1999-2001 si bil vodja Programa kulturne vzgoje in hu-manistike v Cankarjevem domu. Kako se to obdobje odraža v tvojem sedanjem delovanju?
Začel sem iz nič, v delovnem telefonskem imeniku nisem imel niti ene številke. To je bilo naporno obdobje, saj sem bil odgovoren za vzgojo mladih na vseh umetniških področjih, poleg tega pa sem moral voditi tudi program humanističnih ved s predavanji in okroglimi mizami. V službi bi bil lahko od jutra do večera, a meje ponovno srečala pamet in sem se raje posvetil svojemu umetniškemu delu. Ponosen pa sem na svoje programe, ki sem jih razvil v Cankarjevem domu.
Kakšna so bila leta, ko si imel status svobodnega umetnika (2001-2003)?
Tudi to obdobje je imelo svoje izzive, saj sem za preživetje moral početi še kaj drugega kot komponirati. Zelo lepe spomine imam na projekt Pedenjped, ki sem ga izvedel z Niko Records, obiskal pa sem tudi veliko osnovnih šol in vrtcev po Sloveniji. No, če se kdo spomni klovna, ki je povezoval pustovanje pred Vele v letih 2001-2002, naj se ve, da sem bil to jaz.
Zelo aktiven si v DSS. Že drugi mandat (2002-2006 in 2006) si podpredsednik društva in član upravnega odbora. Kakšne so vizije in smisel tvojega delovanja? Društvo slovenskih skladateljev je zame vsekakor osrednjega pomena za obstoj slovenske glasbene kulture in umetnosti. Tam po najboljših močeh skrbimo za nastanek nove glasbe izpod peres naših skladateljev, za njeno izvajaje, snemanje in za njene notne izdaje. Tega se v krogu požrtvovalnih članov držimo za vsako ceno, navkljub skrb zbujajoči družbeno-politični klimi, ki je po mojem mnenju zameglila bistvene in nepogrešljive koncepte, ki bi lahko v prihajajočih letih novega življenja v Evropi poskrbeli za rast in kvaliteto slovenske umetnosti. Na DSS imamo kvalitetne programe komornih koncertov (Koncertni Atelje, Noč slovenskih skladateljev. Noč za mlado občinstvo, mednarodni koncerti), izredno razvejano izdajateljsko dejavnost (resne, didaktične in zabavne edicije, skrbimo tudi za izposojo materialov za slovenske orkestre). Če bi čas in denar dopuščala, bi marsikateri koncert ponovili tudi izven Ljubljane.
Kot skladatelj si prisoten na vseh področjih glasbenega ustvarjanja. Naštej in seznani nas z izvedbami v tem koledarskem letu.
Najpomembnejši sta izvedbi z APZ Tone Tomšič (sklop šestih pesmi Maje Vidmar za zbor in ansambel 'Prisotnost', napisan, izveden in
posnet ob 80-letinci zbora) maja letos in pa izvedba s Komornim orkestrom solistov DSS s petstavčno suito 'Vodič po glasbenih slogih' na mladinskem koncertu novembra v Cankarjevem domu - ta koncert sem sam tudi povezoval. Poleg tega sem imel izvedbo skladbe za violo solo in elektroniko 3. oktobra v Studiu 14 Radia Slovenija (Franci Avsenek - viola, na koncertu Koncertnega Ateljeja), izvedbo skladbe Equinox za sedem instrumentov na afestivalu Unicum (ansambel MD7 v Cekinovem gradu v Ljubljani), pričakujem pa tudi izvedbo skladbe 'Kje sem doma' za mešani zbor na besedilo A. Martina Slomška v Pre-valjah.
Od leta 2004 si profesor na SGBŠ v Ljubljani. Kakšne možnosti svojega razvoja vidiš v tem delu in kaj je tisto, kar te privlači v pedagoškem procesu? Menim, da s svojo široko izobrazbo lahko pomembno doprinesem šolajoči se mladini tako z neposrednim delom v razredu kot tudi z organizacijo in pripravo učnih materialov. Mladino že dobro poznam in vem, kakšen pristop potrebujejo določene starostne stopnje otrok. Kot sklada-telj-pedagog lahko razvijam komunikativne elemente v svoji glasbi, ki lahko vodijo smo k večji umetniški kvaliteti. Najbolj pa me privlači neposredna energija mladih, neusahljivi vrelec življenjske energije, ki me ohranja v dobri formi.
Kakšni so tvoji ustvarjalni načrti (kratkoročni in dolgoročni)?
V naslednjem letu načrtujem koncert za klarinet in orkester in še nekaj komornih del. Dolgoročno pa bi želel dokončati svojo komorno mladinsko opero Pastir in napisati resno opero na sodobno tematiko, a mi še ni uspelo 'zavohati' prave vsebine za libreto. Želim napisati tudi koncert za tolkalca in obsežnejše elektroakustično delo, ki lahko vzame kar veliko časa.
Z družino živiš v Domžalah. Predstavi nam jo. Kako skrbiš za glasbeni razvoj svojih otrok, saj vemo, da se ponavadi družinska tradicija nadaljuje ? Žena Lidija uči razredni pouk v Presojah pri Radomljah, sin Matej (15) obiskuje prvi letnik Gimnazije Bežigrad, Klara (7) pa obiskuje drugi razred OŠ Domžale in drugo pripravnico baleta na SGBŠ. Obema otrokoma sem se posvetil pri klavirju. Mateju sem tako napisal majhno zbirko, s Klaro pa se pogosto use-deva in preigravava njen repertoar ljudskih pesmi na klavirju.
Katero tvoje delo ti je najljubše?
Našteti moram vsaj tri skladbe: Fa-villa za orkester. Prisotnost za mešani zbor in ansambel in recimo še Attractio za kvartet flavt. Tudi novi 'Vodič po glasbenih slogih mi zelo lepo zveni.
Pred kratkim je bil v Ljubljani koncert tvojega ameriškega pedagoga Stevena Stuckva. Predstavil nam je svoje simfonično delo Son et lumiere. Kakšno je bilo vajino srečanje?
Krasno je bilo obujati spomine na najina štiri leta na Cornellu. Prof. Stuckv je lani za svoj Drugi koncert za orkester prejel Pullitzerjevo nagrado in je v ZDA že zelo znan. To je topel, inteligenten človek hitrega in humornega uma, verjetno tudi največji poznavalec glasbe Witolda Lutoslavvskega (pri njem je med drugim tudi študiral). Stuc-kyeva glasba je slikovita in mojstrsko orkestrirana. Žal mi je, da je preminil moj drugi veliki učitelj, Jacob Druckmann, ki je poučeval na Yaleu.
Pogovor pripravil: prof. Tomaž HABE
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80
Likovna razstava v Galeriji Domžale
Krajine IVlirka Rajnarja
Najnovejša otvoritev likovnih del v Galeriji Domžale v 9. novembru 2006 je bila zaznamovana z odmikom od klasičnega krajinar-stva. Abstraktne, intimistične podobe z romantičnim navdihom akademskega slikarja Mirka Rajnarja iz Murske Sobote so na ogled do 24. novembra.
Prekmurskega slikarja Mirka Rajnarja je domžalski publiki predstavil višji kustos murskosoboškega muzeja Robert Inhof. Razstava sllkarjevlh Intimnih pokrajin je na ogled do 24. novembra.
Slikarjevo delovno površino predstavljajo skrbno obarvana platna, ki so podrejena vtisu prekmurske pokrajine, vtisu dolge ravnine z nizkim horizontom. Ravnino in nebo ponazarja z horizontalnimi, vodoravnimi svetlobnimi prameni (ponekod z vertikalnimi pasovi, usmerjenimi v nebo), medtem ko jim dodaja tudi polkrožne sončne oblike. Kustos murskosoboškega muzeja Robert Inhof pravi, da gre za avtorjevo premišljeno razvojno kontinuiteto, ki se nadaljuje od zgodnjih devetdesetih let. Na ta način nam avtor daje vedeti, da na njegovih slikah ni ničesar naključnega.
Mirko Rajnar je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Andreju Jemcii. V marsičem lahko Rajnarje-va intimna popotovanja povežemo z delom učitelja. V šestdesetih je Andrej Jemec slikal abstraktne pejsaže, v katerih je skriti vir luči ustvarjal nenavadne pokrajine, kjer ni šlo le za dramatična soočanja svetlobe in teme, temveč tudi za začetne korake k analizi prostora, v katerem se podoba sploh formira. Tudi Kujnarjcv slikovni prostor vsebuje osamosvojitev atmosfere, ki pripada le barvi in njenemu pretoku. V sedemdesetih pa je Andrej Jemec naslikal nekaj del, s katerimi je iz po-prc|šii|c vrste abstraktnega iluzionizma odprl pot analitičnim oblikam abstrakcije, k analizi odnosov med barvo in njeno obliko v prostoru, ki ni več iluzija kakršnekoli atmosfere, temveč je dokončno samo še dvodimenzionalen nosilec barvne površine. Prepustil se je barvitosti in čudež dramatične svetlobe zamenjal za lirično spevnost barvnih kontrastov. Pravzaprav pa je značilnost Jemčeve-
ga likovnega opusa ciklična razporejenost v daljša in krajša razvojna obdobja, v katerih je razreševal aktualno likovno problematiko. Preko modernistične abstrakcije se je približal sočasnim postmodernističnim gledanjem z neposrednim odzivanjem notranjim doživljajskim napetostim. Medtem pa je danes Rajnarju konkretnejše izhodišče prekmurska pokrajina, ki je ne zanika, nasprotno se vedno vrača k njej in podaja določene vtise na umirjen, zelo berljiv način.
V načinu slikanja in pristopu k slikarstvu pa so Rajnarjeva dela blizu tudi slikam Gustava Gnamuša, ki je skozi desetletja dosegel idealno stopnjo slovenskega modernizma, v barvnih kompozicijah materializiranih duhovnih in čustvenih stanj. Kot je Gnamuš slikal sublimne abstrakcije tudi slike Mirka Rajnarja zaznamujejo subtilni tonski prehodi in natančno določene kompozicijske lokacije posameznih polj na sliki. Vendarle so Gnamuševe slike na nek način meditacije, osnovane na različnih čustvenih razpoloženjih, medtem ko Rajnarjeve slike izhajajo neposredno iz zunanjih izkušenj in so v tem smislu realistične.
Rajnarjevo popotovanje v svet intimnosti je sproščeno in mirno. Slike nas prijazno nagovarjajo in pomirjajo, kol je spokojna meglica nad prekmursko ravnino. Sicer pa so slike izrazito intimne skozi cel avtorjev ustvarjalni opus, vendar sedaj ne gre več za intimne strahove, more in tesnobo, temveč za intimen mir in duhovno ravnovesje. Robert Inhof poudarja pomen svetlobe v zadnjih Rajnarjevih delih, ki naredi barve vidne, a hkrati razkroji materialni temelj. Slikar nam na ta način kaže osvoboditev od spon tozemskega sveta materije na poti duše do čiste ideje. Bistva in lepote sveta se namreč ne more uzreti s fizičnim očesom, ampak zgolj z očesom duha.
Katarina Rus Krušelj
Izlet PGD Jarše-Rodica
Na Kras
PGD Jarše-Rodica vsako leto v mesecu oktobru - mesecu požarne varnosti organizira izlet za svoje aktivne člane. V soboto, 21. oktobra smo se ob 7. uri zbrali pred gasilskim domom v Jaršah in se odpeljali proti Krasu. Kljub zgodnji uri je bilo razpoloženje vseh udeležencev veselo in prijetno. Prvi postanek je bil v Vipavskem Križu v starem, delno še vedno obzidanem mestecu sredi Vipavske doline z mogočno župnijsko cerkvijo, ki jo krasi največja in najlepša baročna slika na platnu kapucinskega brata Oswalda, ki je v njej združil severne in beneške slogovne prvine ter s tem postavil spomenik slovenskemu baročnemu slikarstvu.
Pater Andrej nas je seznanil z vsemi znamenitostmi, nato pa je Janeza Svetokriškega v narečju uprizoril g. Boris Jež. Najdragocenejše delo, ki ga hrani samostanska knjižnica je rokopisni kodeks - molitvenik iz 15. stoletja, pisan v gotski minusku-li in okrašen z bogatimi inicialkami ter 5 knjig pridig kapucina Janeza Svetokriškega. Pot smo nadaljevali v Štanjel, v utrjeno naselje vrh griča na robu Kraške planote, ki premore vse značilnosti skromnega, obzidanega srednjeveškega mesteca s prastaro naselitveno tradicijo.
NOVÉMBER/Sis
Že nekdaj močno zapučena vas z gradom dobiva ob prizadevanju domače občine in službe za varstvo kulturnih spomenikov spet nekdanjo podobo. Grad Rihemberk iz 13. stoletja se je iz manjšega stavbnega kompleksa postopoma razvil v grad z dominantnim okroglim gotskim stolpom, ki je bil med zadnjo vojno porušen in nato ponovno obnovljen. Po ogledu stare vaške domačije, kjer smo spoznali težko kraško življenje z vsakdanjo borbo za preživetje in kamnitega kraškega vodnjaka iz 19. stoletja, smo postali pred kamnoseki, ki so iz kamna izdelovali vsak svojo umetnino. S Krasom se je človek spopadel že zelo zgodaj, sledovi njegove stalne naselitve izvirajo iz prazgodovinske dobe. Skromne, a rodovitne krpe kraške prsti dajejo sicer izbran pridelek - vino teran, vendar zahtevajo veli-
ko ročnega dela. Glavna ovira je še vedno pomanjkanje vode, ki kljub bogatim padavinam vsa ponikne v podzemlje. Z razglednega stolpa smo si ogledali Ferarijev botanični vrt, ki je pod zaščito Unesca z bazenom, z edino stoječo vodo na Krasu, ki je bil že od nekdaj namenjen za sprostitev ljudi. Ogledali smo si galerijo akademskega slikarja g. Slane in Lojzeta Spacala, ki je vse svoje umetnine po smrti zapustil Slovencem. Po dobri malici smo pot nadaljevali proti najstarejši jami Vilenici, ki pa je bila žai dolgo zapuščena, vse do leta 1963, ko je skrb zanjo prevzelo jamarsko društvo Sežana, da je uredilo poti in razsvetljavo v njej. Ker so domačini verjeli, da v njej prebivajo dobre vile, saj je močno burila domišljijo obiskovalcev, sojo imenovali Vilenica. Jamo so zaradi njene lepote in bližine trgovske poti
Dunaj - Trst obiskali mnogi častitljivi gostje, kot so razni cesarji in kralji, saj je do 19. stoletja slovela za najlepšo, največjo in najbolj obiskano jamo na Krasu. Za obiskovalce je osvetljena v dolžini 450 m, sicer je dolga več kot 1300 m. Vsakoletne mednarodne literarne nagrade »Vilenica« podeljujejo prav v prvi plesni dvorani. Vsi smo bili zelo navdušeni nad lepotami in čudesi te jame ter prijetno utrujeni po vseh prehojenih številnih stopnicah (preko 1000) smo se odpravili na obisk v gasilsko brigado Sežana. Brigado zastopa 25 poklicnih gasilcev Izlet smo v poznih popoldanskih urah zaključili v motelu Fernetiči, ob dobri hrani in srečolovu, ki ga je pripravila naša voditeljica izleta Marjeta Kristan.
Nevenka Narobe
Medobčinsko društvo invalidov
Prijetno pri prijateljih
Medobčinsko društvo invalidov Domžale, Lu-kovica, Moravče, Mengeš in Trzin tudi v letošnjem letu uspešno uresničuje zadane naloge, h katerim spada tudi izvedba izletov za člane invalide. Tako smo v jesenskem času vrnili obisk pobratenemu DI Izola.
9. septembra 2006 smo invalidi MD1 Domžale -vesela druščina enega avtobusa, vrnili obisk Dl Izola, kjer smo bili zelo lepo sprejeti na sedežu DI Izola ter pogoščeni in sicer tudi z zelo raznolikim pecivom, ki so ga članice same pripravile. Dl Izola nas je potem popeljalo v Hrastovlje - mediteransko vasico, nad katero je cerkev z visokim zvonikom, ki je bila pred 500 leti utrjen tabor pred turškimi vpadi. Cerkvica je iz 12. do 14. stoletja in poslikana v celoti s freskami v 15. stoletju, ki predstavljajo Biblijo za reveže. Njen avtor je istrski genij Janez iz Kastva. Brez pisne razlage, je povsem jasno, kdo smo in kam gremo? Mrtvaški ples - največja znamenitost Hrastovelj in delo evropskega slovesa.
Iz slik beremo, da smo ob smrti vsi enaki, žal šele takrat?
In da smo se lahko vživeli v zdajšnje življenje, smo obiskali v novem delu koprskega naselja župnijsko cerkev sv. Marka, v novi župniji (ustanovljeni leta 1993) s približno 11.000 prebivalci. V tej novi cerkvi je v letu 2003 izdelal Marko Ivan Rupnik z ekipo duhovne umetnosti iz Centra Aletti v Rimu čudovit mozaik, ki izra-
ža temeljne razsežnosti Katoliške vere iz Markovega evangelija. Mozaik povezuje prezbiterij s cerkveno dvorano, ker želi pokazati, daje Cerkev skupnost zbrana okrog oltarja. Druženje invalidov obeh društev se je potem še dolgo nadaljevalo v gostišču Jasna z zabavo, seveda.
Martina Lampret
Turistično društvo Jarše Rodica
Jegličev pohod na Rašico
1.10.2006 je minilo 9 let, odkar se je v daljni Himalaji smrtno ponesrečil naš vrhunski alpinist Janez Jeglič in tako se je mnogo prekmalu končala njegova bogata pot. Kljub temu, da je obvladal vse veje sodobnega alpinizma, saj je s svojimi drznimi vzponi v velikih stenah to tudi potrjeval, ga je močan orkanski veter odnesel v smrt. Gora je postala njegov mrzli grob in večen spomenik. Ostal je med gorami, ki jim je posvetil življenje v družbi številnih gornikov, kjer jim je bil za vedno ustavljen korak. Zavijanje in bu-čanje orkanskih vetrov, grmenje plazov in žuborenje potokov na
Nuptseju je bila njegova posmrtna koračnica.
V spomin na tega velikega alpinista, naše TD Jarše Rodica organizira vsako leto tradicionalni pohod na Rašico. Tako je bilo tudi v soboto 28.10., ko se nas je Kulturni dvorani v Grobljah zbralo preko 60 po-hodmkov, med katerimi je bila tudi Jegličeva družina s sorodniki, da obudimo spomin nanj in preživimo čudovito jesensko soboto v naravi. Po mojem uvodnem govoru je sledil film o njegovih zahtevnih vzponih, nato pa je sledila pogostitev po-hodnikov z napitki in pecivi. Dobre volje smo se podali na pot, ki smo
jo spremljali s pohodniško vnemo. Občudovali smo čudovite jesenske barve gozdov, ki so se kot mavrica lesketali v prelepem sončnem vremenu. Sproščenost in dobra volja sta nam krajšala čas tako hitro, da smo kmalu prispeli na Dobeno, kjer nas je pričakala naša ekipa, kije bila zadolžena za okrepčilo in poskrbela za prisrčno dobrodošlico. Na zgornjem parkirišču gostilne Ručigaj so naši člani postavili mize in klopi, kjer smo se odpočili in okrepčali, nato pa smo nadaljevali pot do Rašice. Z razglednega stolpa smo si ogledali vso našo okolico, nato pa je sledil povratek na Dobeno, kjer nas je čakal odličen golaž, pripravljen v gostilni Bunkež in druge dobrote. Predvsem smo ponosni, da so se pohoda polnoštevilno udeležili tudi učenci turističnega krožka na OŠ Rodica z mentorico go. Ano Medved. Vsekakor pa si želimo še več tako živahne mladine, ki je polna
energije in pripravljena delati ter se družiti z nami.
V imenu TD Jarše Rodica se za pomoč pri realizaciji pohoda zahvaljujem predsedniku KS Tonetu Košenina za pripravo dvorane. Vi I i -ju Kakerju za predvajanje filma ter Stanetu Ukmarju iz gostilne Bunkež za odličen golaž.
31. oktober bo za vedno ostal spomin na žalostno izgubo našega velikega alpinista Janeza Jegliča. Bolečina je nečloveška in tudi čas je ni izbrisal, le ublažil jo je.
Nevenka Narobe
VIDEOMEK
PRVIČ V ŽIVO
ŠPORTNA DVORANA
KAMNIK
S060TA,9<12.obir
,,0 "M0»+
Vabimo vas na odprtje razstave
UNICEF-ovih PUNČK
Razstavo bodo obogatila dela
Likovnega in keramičnega krožka
Lipe Domžale
Odprtje razstave bo v Soboto, 18. novembra 2006 ob 17. uri v Menačnkovi domačiji,
9  Cankarjeva 9, Domžale
Razstavo si lahko ogledate do 3. decembra
Vsak dan od 9.00 do 11.00 in od 17.00 do 18.00 ure.
MODRIJANI NAVIHANKE
NUSA DERENDA ALFI IMIPIC
VANDROVCI
ans. BRATOV POLJANSEK
zabava z vstopnice: ¡?5So
ama i    DOMŽALE MENGEŠ
V IVI    VELE D.D.-TRAFIKA   HRAM P07ICE
Novoletni videomeh 2006
Boris Kopitar vabi za Slamnikovo mizo
Dva bralca oz. dve bralki s svojimi spremljevalci bodo gostje letošnjega NOVOLETNEGA VIDEOMEHA. Izžrebali jih bomo izmed tistih, ki bodo na uredništvo SLAMNIKA ,p.p. 2, napisali razglednico in nanjo napisali KDAJ in KJE bo letošnji NOVOLETNI VIDEOMEH.
Razglednice pričakujemo do 24. novembra 2006.
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Četrtek, 23. november 20:00 I abonma RDEČI in IZVEN Petek, 24. november 20:00 I abonma ZELENI in IZVEN Ponedeljek, 27. november 20:00 I abonma ORANŽNI in IZVEN Torek, 28. november 20:00 I abonma RUMENI in IZVEN
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Matjaž Zupančič: Igra s pari drama
režija: Matjaž Zupančič igrajo: Renato Jenček, Jagoda, Lučka Počkaj in Dejan Pevčevič
Matjaž Zupančič, se tokrat hkrati predstavlja kot avtor besedila in režiser uprizoritve. Njegova Igra s pari je komorna drama o dveh parih, ki se poznata že vrsto let, njihova prijateljska srečanja pa so, tako kot mnoge stvari postala rutina. Zgodba se začne tik pred petkovo večerjo, ko mož in žena čakata svoje prijatelje. Od večera si ne obetata nič novega in razburljivega, saj bo vse potekalo kot1 ponavadi. Ko se namesto prijateljice in ostarelega moža na vratih pojavita prijateljica in njen zavidljivo mladi ljubimec, je jasno, da se večer tokral le ne bo odvijal po ustaljenem vzorcu. Malce dolgočasna petkova večerja se spremeni v »igro s pari«, kjer je tisti, ki je ves časa varal, najbolj prevaran, največja žrtev pa se po dolgih letih trpljenja maščuje za vse svoje muke. Predstava je polna duhovitih dialogov in presenetljivih dramatičnih preobratov, ki pripeljejo do nepričakovanega konca, ki gledalca spremlja še dolgo po odhodu iz dvorane.
GD
Galerija /<..»...(■
do petka, 24. novembra
Mirko Raj na r
slikarska razstava
"Pričujoča razstava zopet osveži gledalčev j spomin z kratkim pregledom tistega dela opusa katerim je Rajnar svojo razstavo leta 1999 zaključil. Na tak način Rajnar vzdržuje razstavno napetost svojih slik In gledalce spomni, da na njegovih slikah ni ničesar naključnega in da so njegove slike sad trdega, včasih radostnega, včasih bolečega, a vseskozi izjemno poštenega dela. Gre mmmm
namreč za premišljeno razvojno kontinuiteto pri kateri je povsem brez pomena ali so nam bližje zgodnejše ali poznejše slike." Robert Inhof
december 2006 Štefka Petrič
kiparska razstava
Rojena je bila leta 1926 v Domžalah. Kiparstvo je študirala na ALU v Ljubljani, kjer je leta 1954 diplomirala pri prof. Zdenku Kalinu. Značilnost njenega kiparskega opusa je »mala plastika« v terakoti. Po vsebinski plati prednjači t.i. »organska rast«. Živi in dela v Domžalah.
januar 2007 Jurij Smole
kiparska razstava
Rojen leta 1965 v Ljubljani, ALU je zaključil leta 1994, dve leti kasneje pa je tam še magistriral. Zaposlen je na ALU kot docent za kiparsko tehnologijo. Zase pravi,da razmišlja v slikah, rad dela in čim manj govori. Živi in dela v Domžalah.
INFORMACIJE: internet: www.kd-domzale.si e-mail: info@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50
Kulturni dom Franca Bernika
Uomiale
Sobota, 25. november 10:00 I za IZVEN Glasbeno gledališče Melite Osojnik
Slovenske narodne:
Sonček čez hribček gre (ali pa ne...)
glasbeno - lutkovna predstava
so&otna otroška matineja
Sonce se nekega večera odloči, do to noč ne bo šlo za goro. Saj sploh ni zaspano, ljudje pa tako in tako preveč spijo. Raje se bo šlo potepat in opazovat, kaj se dogaja po svetu, če za dnevom ne pride noč, ampak še en dan. Priredbe slovenskih ljudskih pesmi, ki jih v predstavi izvaja Melita Osojnik je naredil Blaž Jurjevič, uganke, s katerimi se bomo poigrali med petjem pa je spisala Zvezdana Majhen. Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.
Sobota, 2. december 10:00 I za IZVEN KD Jožef Virk, Dob
Volk in sedem kozličkov
igrana otroška predstava
softotna otroška matineja
Pravljica, ki jo poznamo prav vsi. Mama koza gre zdoma in sedem kozličkov ostane samih z enim samim navodilom: naj ne odpirajo vrat neznancem. Nedaleč stran pa že preži sestradani volk, ki bi jih strašno rad ujel in ponrustal. A kozlički so zelo navihani, zato hitro dobijo načrt, kako bodo pretentali lačnega volka. Za gledalce od tretjega leta dalje. Predstava traja 40 minut.
Z VESELJEM NAPOVEDUJEMO V MESECU DECEMBRU: Petek, 15. december 20:00 I za IZVEN
Robin Brown in spremljevalna zasedba
Triumphant Delegation (ZDA)
večer gospela in črnske duhovne glasbe
V Domžalah že drugo leto zapored pripravljamo večer gospela in črnskih duhovnih pesmi. Ker je lanskoletna gostja Wanda Trent Phillips naletela na odličen odziv in nam priredila nepozaben prednovoletni večer, smo se odločili, da letos v goste povabimo njeno someščanko iz Atlante, vokalistko Robin Brown s šestčlansko spremljevalno zasedbo Triumphant Delegation. Vokalistka in
pianistka Robin Brown je I svojo zasedbo osnovala leta 1991 in Triumphant Delegation je v kratkem času prerasla v 'institucijo gospela' v Atlanti. Talent in jubezen do glasbe sta skupino kmalu popeljala do nastopov na vseh najpomembnejših festivalih gospela v ZDA. Priljubljeno afro-ameriško glasbeno zvrst so velikokrat predstavili tudi na Japonskem in na evropskih odrih, kjer je prvič nastopala na prestižnem Montreaux Jazz Festivalu. V okviru svoje božične turneje po Evropi nam bo nedvomno pripravila še en veličasten večer ameriškega gospela.
anka domžale
Vstopnke sovprodaji vsak din od 10:00 do 12:00, ob sredah mtd 15:00 in 17:00 («oprovi, LpMjoosko il, Domigle, vhod z diorfKi) ter aro m pol prod prodstovo (blogojno, ffhnrni vhod z Ljubljonskt). Vstopnici lobko kopito todi v vtoh Konptsovh poslovalnico!) po Sloveniji tor preko spletu no worar.ttiti.cMi
Pasji zmenki
Aleš Berger: Zmenki Režija: Vinko Moderndorfer
SNG Drama Ljubljana Recenzija predstave z gostovanja v Kulturnem domu Franca Bernika, sreda 4. oktober 2006
Gledališki prvenec Aleša Bergerja ni zgolj igra o ljudeh, njihovih ljubezenskih razmerjih in skrivnih zmenkih. Bolj kot igra je skupek zgodb, katerih zaplete in posledice spremljamo v časovnem okviru enega leta. Je vpogled na življenje z distance, ki se v trenutku, ko človek ostane sam s svojim razmišljanjem oz. monologom, obrne v introvertiran položaj oseb. Razlog za takšen premik je klošar Engi, ki ga nagovarjajo vsi nastopajoči, čeravno sam nikoli ne nastopi, spregovori ali aktivno poseže v samo dramsko dogajanje, ki je omejeno na en sam prostor. Park (scenografija je delo Jožeta Logarja), v katerem se križajo poti protagonistov in njihovih psov, zavzema cel oder, zamejen na levi in desni strani z drevesi, ki so letnemu času primerno barvno osvetljena. Kot prostor javnega, park preprečuje vpogled v zasebno življenje likov, posledično
s tem dejstvom pa je oteženo razmerje med gledalci in nastopajočimi osebami. Centralna pozicija na odru je zato odmerjena kartonski škatli, v kateri živi Engi, ki je zaradi svoje odsotnosti najboljši poslušalec težav ter zagatnih zgodb dramskih oseb. Te nam na skoraj spoveden način same poročajo o svoji preteklosti in dogodkih, ki so se odvili med časovnimi presledki, ob katerih nismo bili prisotni.
Kljub temu, da je igra jezikovno učinkovita, pa osebam ne dovoli bistvenega razvoja. Igralci so tako prisiljeni k tipizaciji, ki gledalcem pomaga k hitrejšemu razumevanju ljubezenskega štirikotnika med zakoncema Adlešič, Antonom in Jano. K razumevanju značajev oseb pri-
pomore tudi kostumografija (Tina Kolenik). Mara Adlešič poizkuša končati razmerje z Antonom in je zato v skladu z izgubo topline oblečena v hladnejše barve. Maja Sever jo upodobi kot suvereno, mirno žensko v prevladujočem igralskem minimalizmu. Aleš Valič, kot njen z lažmi in ljubicami oboroženi mož Ambrož, izoblikuje lik zapeljivca na samozavesti. Saši Mihelčič omogoča tipizacijo mlade, intuitivne Jane tekoč jezikovni register, v katerega se meša Lorcova poezija, hkrati pa njen značaj poln strasti in življenjske moči poudarja živo rdeča obleka. Hkrati je tudi oseba, ki sproži nekakšen dramski konflikt, z odkritjem prenosnega telefona, ki gaje pozabil Anton. Tako lahko iz javnega (parka)
prestopi v zasebno (Antonov dom) in po pogovoru z njegovo ženo prispeva k tisti zmoti, ki bo vodila v Antonov padec. Lik Antona nudi več igralskih možnosti, predvsem zaradi tragikomičnega razvoja. Bojan Emeršič vse do zaključka suvereno razvija svoj lik, ki je pravzaprav edini pravi protagonist, saj se vse do konca bori za ljubezen, le ta pa je zanj, kot tudi za njegovega psa, usodna. Vzporedno s človeškim svetom se v igri prepleta tudi živalski svet oz. natančneje pasji svet. Pes, kot človekov najboljši prijatelj, je za pare izgovor za skrivne zmenke, v primeru Engija pa naj bi opravljal tudi funkcijo ljudi. To je bolj razvidno iz dramskega besedila samega, kot pa iz igre, saj režiser Moderndorfer uporabi slike različnih pasem, nalepljene na kartonsko osnovo, s čimer je naznanjena le njihova prisotnost. Zaradi duhovitosti in večplastnosti teksta ni večjih režijskih posegov v samo besedilo, zaradi cesarje predstava blizu izboru dramatizirani!) zgodb z nakazanim koncem. Hkrati je v tem treba iskati tudi kvaliteto dramskega teksta. Pred nami ni svet posameznikov, svet individualnih (ne)srečnih zgodb. Berger nam prikazuje svet, v katerega vstopajo posamezniki s svojimi zgodbami. Razvoj oseb ne pogojuje konflikt ali usoda, pač pa zavestna posameznikova odločitev, ki je lahko zmeraj vprašljiva.
Matjaž Marlnič
Fotografski praznik v Radomljah
30. slovenska razstava bai-vnih diapozitivov
Radomlje so bile 14. oktobra slovenska prestolnica barvne fotografije. Fotografska zveza Slovenije je namreč domačemu klubu Mavrica zaupala izvedbo 30. razstave diapozitivov. Na razstavo je blizu 500 diapozitivov poslalo 50 avtorjev iz 14 klubov.
Ocenjevalna komisija, ki sojo sestavljali dr. Lado Kutnar, mednarodni fotografski umetnik, inž. Peter Pokom, odličnik mednarodne fotografije, in Dušica Kunaver, profesorica, je podelila priznanja v dveh kategorijah: prosti temi in etnografski dediščini-kmečki arhitekturi. V prosti temi je 1. nagrado prejel Janez Kramar, Foto klub Jesenice, 2. nagrado Bogdan Kralj, Foto klub Nova Gorica, 3. nagrado Vinko Lavtižar, Foto klub Jesenice; diplome so prejeli Boris God-nič, Izidor Jesenko, Igor Karničnik,
Dean Makovec in Marjeta Žagar. Za kmečko arhitekturo je 1. nagrado prejel Vasja Leban, Foto klub Nova Gorica, 2. nagrado Mirni Pollak, Foto kino video klub Mavrica Radomlje, 3. nagrado Robert Grmek, Foto klub DSVLO Nova Gorica; diplome so prejeli Franc Črv, Janez Kosmač, Lovrenc Gašparin, Igor Karničnik in Marko Puschner.
Prireditev, ki so jo na večer v Kulturnem domu pripravili člani Foto kino video kluba Mavrica Radomlje, je bila sestavljena iz dveh projekcij izbranih diapozitivov, podelitve nagrad pozdravov in kulturnega programa. V kulturnem programu so nastopili Kamniški koledniki: Rok Lap in Janez Majcenovič sta zapela, Tomaž Plahutnik pa na citrah zaigral, da je navzočim zazvenelo srce in so jim šli mravljinci po hrbtu. Nagrajence in obiskovalce iz vse Slovenije
Zahvala etnologlnjl Dušici Kunaver za njen bogat prispevek v žiriji,
je pozdravil Metod Marčun, predsednik radomeljske krajevne skupnosti. V imenu pokrovitelja. Občine Domžale, je županja Cveta Zalokar Oražem poudarila ožji in širši pomen skoraj štiri desetletja dolgega delovanja FKVK Mavrica, opisala svoje sodelovanje s klubom in tudi to, da se tudi sama vse bolj predaja fotografiji. Prisrčen aplavz je požela tudi profesorica Dušica Kunaver, ki je esejistično predstavila svoje delo v ocenjevalni komisiji, ga navezala na poslane diapozitive, prepletla s slovenskim ljudskim izročilom, vzgojno poudarila, da bi se mora-
li Slovenci bolj zavedati bogastva svojih pradedov in med sprehodom po slovenskih pokrajinah spontano pripravila dvorano, daje skupaj z njo zapela dve narodni pesmi. Nagrade je podelil Peter Pokom, mojster fotografije, in ob tem podaril, zakaj je Fotografska zveza Slovenije jubilejno državno razstavo, eno od treh najpomembnejših v Sloveniji, zaupala prav Mavrici: ker je FKVK Mavrica iz Radomelj netipično slovensko fotografsko društvo, ki pogosto pripravlja razstave - tako klubske, medklubske, državne in mednarodne, ker ima relativno veliko članov - tako žensk kot moških, starih in mladih, ker ni zaprto vase in ker ga ne odlikujeta zgolj en ali dva prodorna fotografa, ampak pestra paleta dobrih ustvarjalcev.
Ob razstavi je bil izdan tudi bogat barvni katalog, ki na štiriindvajsetih straneh prinaša reprodukcije nagrajenih diapozitivov, statistiko razstave, seznam sprejetih oziroma predvajanih del in avtorjev, odločitev žirije, razmišljanje Dušice Kunaver, pozdrav županje Cvete Zalokar Oražem in oglase sponzorjev.
Igor Llpovšek
Predstavljamo novo pesniško zbirko
Ivan Ložar: Zapoznelo brstje
Ivan Ložar, rojen v letu 1925 v Vinjah pri Dolskem, ima zelo zanimivo življenje. Večina bralcev Slamnika ga pozna, saj smo znanega Domžalčana večkrat predstavili v našem časopisu. Čeprav navadno človek misli, da se mu v jeseni življenja ne more kaj dosti zgoditi, se je Ivanu Ložarju prav v oktobru pripetil eden najlepših trenutkov v življenju.
Beli dan je namreč uzrla njegova pesniška zbirka Zapoznelo brstje, v kateri objavlja tudi prozne tekste. V zbirki prepoznamo velikega ljubitelja naših gora, poznavalca skritih vasic, ljudi, pa razmišljujočega Ljubitelja kulturne in narodne dediščine. Zbirko je namenil ženi Emi ob njeni 70-letnici v zahvalo za 25 let človeka vrednega življenja ob njej. Prijateljice iz literarnega krožka Lipe, v katerem je nekdaj sodeloval in objavljal, so mu pripravile čudovito predstavitev zbirke. Še posebej Janka Jerman, ki je avtorja opogumila za natis zbirke, napisala spremno besedo in jo lektorirala, je vodila prijeten večer v Knjigarni in galeriji Beseda, ki so jo napolnili ljubitelji pesmi, avtorjevi sorodniki in prijatelji. Pesmi sta brali Anica Gladek in Zlatka Levstek, s prijetnimi glasbenimi in pevskimi vložki pa večer obogatili kitaristka in pevka Silva Kosec ter violinistka Lara Jerman.
Med branjem posameznih pesmi smo izvedeli, da je avtor pesniške zbirke kar dvainpetdesetkrat stal na vrhu Triglava in opravil številne druge planinske poti, zato ni čudno, da je med drugim napisal tudi tele vrstice: V planinah je krasno,/ a najlepši je dan,/ ko s Triglava zrem /na Gorenjsko ravan. Veliko pesmi je namenil tudi Murovici in Ciclju, kjer »Stezice in poti tvoje vse poznam,/ obiskujem te v družbi ali sam . . .«, očarala ga je Limbarska gora, hudomušno pesem je napisal moravškim planincem, v verzih se spominja obiskov Znojil, Osredkov, Slovenije, z grenkobo pa tudi zapuščene domačije, za katero želi . . Da vse kot ne-
kdaj bi bilo,/ si moje srce želi močno,/ da bi se moja želja izpolnila/ in se ta ljubka domačija ohranila.« Prijateljev in znancev s spominja v pesmih pod naslovom Med ljudmi. Pesmi pod naslovom Tebi, draga so za ženo Emo, . . . Ah, draga ljubim te./ Čeprav bi to ostale le želje,/ jaz vedno mislil bom na te,/ in tiho, tiho v srcu nosil te. Vrsto prigodnic je namenil slavljencem ob njihovih življenjskih obletnicah, v Razmišljanjih pa nas seznanja s svojim odnosom do oken, okenc in lin, kamna, ognja, slovenskih kozolcev, spečim lepotam domovine, predstavlja pa tudi svoja pisma . . . Pesniško zbirko zaključuje spremna beseda Janke Jerman, v kateri med drugim pravi: »Prepričana sem, da vas je Zapoznelo brstje obogatilo. Zato sem vesela, daje zazelenelo in vem, da se, dragi bralec, strinjaš z menoj.« Sama se z njeno ugotovitvijo strinjam in avtorju za pesniško zbirko iskreno čestitam, ostale pa vabim, da se o iskrenosti pesmi sami prepričajo, tako da Zapoznelo brstje zaželeni tudi v njihovih rokah.
V. Vojska
BesedA
KNJIGARNA
Kajuhova 5. Domžale 724 84 08,051 307 539 Vabimo vas na
razstavo refleksij
na temo Razgaljena bližina, avtorice pesniške zbirke Vladimire Rejc ( Mladinska knjiga. 2006) sodelujeta slikarki, kiparka, oblikovalka in kostumografinja
POEZIJA KOT VZBUJANJE IN POVEZOVANJE
Andreja Kovač, oblikovalka in kostumografinja preko skice in lutke prikazuje svoj pogled na Razgaljeno bližino.
Marija Pretog, akademska slikarka in ilustratorka motivni svet opredeli s kot nit tanko risbo.
Taja Lojk, akademska kiparka, oblikuje malo plastiko in portret v glini, bronu in keramiki. Razstavlja skulpture, ženske akte. za katere jo je navdihnila poezija v Razgaljeni bližini.
Kristina Krhln, akademska slikarka in ilustratorka. se predstavila s slikami, ki so jo navdahnile ob prebiranju poezije Vladimire Rejc. Razgaljena bližina.
Razstavo si lahko ogledate do 30 11.2006.
Slovenski zborovodje skupaj z zmagovalko tekmovanja Martino Batlč
Velik uspeh slovenskega zborovskega dirigiranja v Stocknolmu!
V zadnjem tednu oktobra je v Stockholm odšlo 8 slovenskih zborovodij, ki so na pobudo in s finančno pomočjo Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti RS obiskali Uppsalo in Stockholm. Na lastna ušesa smo se lahko prepričali, kje tiči skrivnost uspeha švedskih zborov, ki jih tako radi poslušamo na bližnjih ali malo bolj oddaljenih tekmovanjih ali koncertih.
V osmih dneh smo zelo konkretno prečesali celotno zborovsko piramido, ki sega od osnovne šole preko gimnazije in se zaključuje na Kraljevi akademiji za glasbo.
Sistem osnovnih šol in gimnazij s poudarjenim glasbenim programom so na Švedskem postavili v štiridesetih letih minulega stoletja. S pomočjo skupine skladateljev, kantorjev in zborovodij so dosegli, da lahko osnovne šole izvajajo program, kjer je določen del pouka namenjen zborovskemu petju. Med 10. in 16. letom tako učenci obiskujejo osnovno šolo in nato še tri leta gimnazije. Učenci se po gimnaziji odločajo za najrazličnejše poklice, kjer so praviloma zelo uspešni, ker jim šola poleg izvrstne pevske izobrazbe priuči (pri nas tako neznano) sposobnost poslušanja sogovornika in občutek za timsko delo. Odveč je poudarjati, da šola nima prav nobenih problemov z nasiljem, otroci so bistveno bolj zdravi od vrstnikov, nivo znanja pri družboslovnih in naravoslovnih predmetih pa je v povprečju med najvišjimi v drŽavi, Veliko časa smo posvetili obiskovanju vaj naj-
uglednejših švedskih zborov in tako spoznavali male skrivnosti velikih dirigentskih mojstrov. Švedska država velikodušno podpira zborovsko dejavnost, saj kar 7% švedskega prebivalstva vsaj enkrat na teden sodeluje na pevskih vajah. Razmere za delo so seveda izvrstne. Poleg njihovega izobraževalnega sistema smo v živo doživeli tudi 2. svetovno tekmovanje zborovodij Eric Ericson avvard, kjer je slovenske barve med 16 izbranimi kandidati zastopala Martina Ba-tič iz Ajdovščine. V predizboru je suvereno dokazala, da so tokrat vsi fantje (in še dve dekleti vmes) popolnoma brez moči. Na finalnem nastopu, ki gaje opravila z legendarnim Švedskim radijskim zborom, so se celotna žirija, strokovna javnost v dvorani, komentatorji na Švedskem radiu in seveda slovenska navijaška skupina strinjali, daje njeno znanje presegalo sposobnosti ostalih treh finalistov. Poleg konkretne denarne nagrade 100.000 SEK je prejela tudi vrsto eminentnih povabil za sodelovanje s priznanimi evropskimi /bori. S svojim dosežkom je Martina pokazala, da se slovensko zborovstvo lahko mirno postavi ob bok vsem večjim glasbenim deželam (konkretna športna disciplina v Sloveniji, ki pospravi kakšnih n-krat več denarja, se pač ne more). Srčno upam, da bodo prihodnost v tovrstni kulturi opazili tudi tisti, ki žvenketajo z mošnjički in odločajo o razporejanju sredstev!
Tomaž Plrnat, foto: Tomaž Plrnat
KNJI no
M Li i / /:
Koledar prireditev
21. november, ob 18.00
Biseri Bližnjega vzhoda
Potopisno predavanje
Predavata: Štefan in Támara REI1AR
22. november, ob 18.00
filmska šola, VZGAJANJE POGLEDA Predavatelj: (ioran PERŠIN, slavist in literarni komparativist
23. november, ob 18.00 Ob 16.15 (4. - 8. leta) Ob 17.15(9.   15. leta)
Ustvarjalna delavnica v počastitev Dneva knjižnice
I « I
24. november, ob 17.00
Šola ob bregu Mlinščice Predstavitev zbornika ob 100-letnici javnega šolstva v Jaršah Organizirata: OŠ Rodica in Knjižnica Domžale
stran 17
KULTURA
Svečano obeležili 100-letnico šole v Jaršah
20. oktobra 2006 so krajani Jarš in Rodice, nekdanji in sedanji učenci, učitelji ter drugi delavci šole z več dogodki obeležili častitljivo obletnico šole v Jaršah, ki je danes del Osnovne šole Rodica.
Prizadevni krajani Jarš in Rodice so že dan pred prireditvijo v bližini jarške šole postavili dva mlaja s transparentom, ki je opominjal na praznovanje stoletnice šole v Jaršah (20. 10. 2006) in na praznik KS Jar-še-Rodica (27. 10. 2006). Slovesnost, ki seje 20. oktobra 2006 pričela ob 17. uri pred jarško šolo, so otvorili domžalski rogisti. Draga Jeretina Anžin je na kratko predstavila glavne mejnike iz zgodovine jarške šole, nato pa so predstavniki treh generacij družine Gerbec, od štirih, ki so jarško šolo obiskovali, slovesno odkrili spominsko ploščo na šolski stavbi. Številni obiskovalci prireditve, med njimi je bilo tudi veliko narodnih noš Turističnega
društva Jarše- Rodica, so si nato v pritličnih prostorih jarške šole ogledali razstavo z naslovom Šola nekoč, šola danes. Razstava o 100-letni zgodovini jarške šole bo od 24. novembra 2006 na ogled tudi v domžalski knjižnici. Osrednja slovesnost seje nadaljeva-
Pevke Ženskega pevskega zbora Stane Habe DU Domžale
vabimo
v petek, 17. novembra 2006, ob 19. uri v avlo Osnovne šole Domžale na
KONCERT
K sodelovanju smo povabile:
- Moški pevski zbor Janez Cerar DU Domžale
- Kvintet Pirnat
- Mladinski pevski zbor OŠ Domžale
- ljudske pevke
Povezovalka: Draga Jeretina Anžin Zapojte z nami!
la v nabito polni grobeljski dvorani. Bogat kulturni program sta simbolično povezovali dve generaciji voditeljic: Draga Jeretina Anžin in učenka Diana Pivec. Pozdravni govor sta imela ravnateljica OŠ Rodice, gospa Andreja Pogačnik Jarc, in predsednik KS Jarše Rodica, gospod Anton Košenina, slavnostni govornik pa je bil podžupan Vinko Juhart. Nastopili so sedanji in bivši učenci jarške šole. Mešani pevski zbor Kulturnega društva Groblje in dekliška skupina Moj spev pod
vodstvom Petra Pogačarja ter šolski pevski zbor pod vodstvom Tine Pančur. Nastopih so sedanji in nekdanji učenci jarške šole. Med nastopajočimi so bili flavtistka Tjaša Križnar, pevki Eva Černe in Tadeja Skok, oktet bratov Pirnat, recitatorji Stane Cotman, Anica Anžič, Andraž Ogrinc, Ana Jeglič in Romana Košenina, Franc Košenina ter igralska skupina in recitatorji - učenci OŠ Rodica. Enkratno je bilo tudi pričevanje najstarejše krajanke gospe Albine Podlesek, ki je obujala spomine na prvega jarškega nadučitelja Toma Petrovca. Po prireditvi je bila pogostitev in družabno srečanje, ki sta ga popestrila projekcija starih šolskih fotografij ter učenec Jure Svetlin s svojo harmoniko. Nastalo je tudi nekaj zgodovinskih fotografij nekdanjih učencev in učiteljev. Ob tej priložnosti je OŠ Rodica izdala zbornik Šola na bregu Mlinščice (zainteresirani ga lahko dobijo v tajništvu šole), Kulturno društvo
Likovna umetnost v trgovskem centru
Ob 1 OI,i h ii i Trgovskega centra Breza so pripravili tudi razstavo magistra umetnosti Dominika Olmiaha Križana, ki je na stenah avle centra razstavil likovne kompozicije večjih formatov, ki bodo na ogled do konca novembra.
Kol nam je ob tej priložnosti povedal upravnik centra Franc Prelov-šek, na tak način združujejo kulturo s trgovsko ponudbo in opažajo, da likovne kompozicije njihove stranke zanimajo in se rade ustavljajo ob velikih umetniških delih. Sicer pa je Dominik Olmiah Kri-
žan sodobni likovni ustvarjalec, nekakšen vizionar, ki na široko odpira pogled tudi v zgodovino likovne umetnosti. Do njenih mojstrovin goji oseben, spoštljiv in pronicljiv odnos, kar se v obliki nekakšnega motivnega inspirativnega odmeva kaže tudi v nekaterih njegovih delih. Kot piše Anamarija Stibilj Sajn, univ. dipl. umet. zgodovinarka, njegova ustvarjalnost kaže na avtorjevo izjemno sub-tilnost sprejemanja in dojemanja, pa tudi nadaljnjega tankočutnega in prefinjenega vkom-poniranja spoznanj v izbrani likovni medij. Njegovo snovanje je nenehno raziskovanje, poglabljanje in eksperimentiranje. Avtorja namreč ne zadovoljuje le naprednost, temveč išče svojo pot in osebno napredovanje.
Groblje pa je izdalo spominsko razglednico in spominski poštni žig (v sodelovanju s Pošto Slovenije). Za uspelo prireditev se moramo posebej zahvaliti Občini Domžale za finančno pomoč pri postavitvi spominske plošče in domačim podjetjem za sponzorstvo pri izdaji zbornika ...
Fotoreportažo s prireditve si lahko ogledate na spletni strani OŠ Rodica: http://www.sola-rodica.si.
V. V. Merčun
25. november, ob 10.00
ČLOVEK ZA VSI ČASE - Oleg KRIŽANOVSKI.I, književnik, partizan, humorist, predavatelj Organizira: Društvo ljubiteljev narave in starodavnih modrosti »GOZD« in Knjižnica Domžale 28. november, ob 18.00 Gorniški večer z Martino ČUFAR Organizirala: Pl) Domžale in Knjižnica Domžale
29. november, ob 17.00
Predstavitev knjige mladinske pisateljice C. NOS I I.INOI K Tako in tako in sploh... 1. december, ob 17.00 Polž Vladimir gre na štop Lutkovna predstava Lutkovno gledališče tri
Recenzija filma
Namizni tenis
(utrinek iz 17. LIFFK-a, v organizaciji Cankarjevega doma)
Na prvi pogled razmeroma stereotipni prvenec mladega nemškega režiserja Matthiasa l.ut-hardta, je vendarle prežet s precejšnjo mero filmske alkimije, da izpade zelo solidno.
Zgodba se dogaja v osrčju, na prvi pogled popolne, meščanske družine, h kateri na obisk v obliki poletnih počitnic, prispe še ne polnoletni nečak, po tem, ko je njegov oče storil samomor z obešanjem. Dogodek je tako mučen, da nihče ne želi o njem govoriti, zato se glavni akterji raje posvečajo drugim, bolj obrobnim zadevam. Oče, glava družine in fantov stric, je zaradi službenih potovanj pogosto odsoten od doma. Njegova žena je poželjiva gospa srednjih let, za katero koketiranje predstavlja način življenja. Flirta tako s prispelim fantom, kot tudi s hišnim psom. za katerega se zdi, da ji več pomeni kot lasten sin. Sin, ki je prav tako v puberteti, se v odtujenem domu pripravlja na sprejemni izpit na glasbeno univerzo, v kar celotna družina polaga velike upe. Fanta se po začetnem nelagodju zbližata. Medtem, ko sin »drila na klavirju,« prišlek obnavlja družinski bazen, vmes pa udarita še kakšno partijo namiznega tenisa, ki služi bolj kot izhod, da jima ni treba komunicirati. Med njiju se vmeša tudi mati. katere neznosna osamljenost kulminira v flirtanje z moževim nečakom. Mati in sin kar tekmujeta za fantovo naklonjenost, za katerega pa se ždi, da mu ni mar s kom se druži, dokler se v gospo ne zaljubi. Ko sin odide na sprejemni izpit, tremo pa premaguje z izdatnimi količinami vodke - zato pade, se gospa in fante znajdeta v čutečem objemu, ki se konča s spolnim odnosom. Sin ju zaloti, vendar tega ne da vedeti takoj. Mučnost v hiši se stopnjuje, za namček se službenega potovanja vrne še oče. Fantje vse bolj zaljubjen, mama vse
bolj ditancirana, sin čedalje bolj neobvladljiv, oče pa čedalje večji tepec, saj mu ni jasno prav nič. Situacija kulminira v nemara res presenetljiv končni obrat, ki pa je kar nekoliko pretiran. Verjetnost zaključnih dogodkov je sicer precejšnja, kljub temu pa je režiserjev pesimizem nekoliko odvečen. Pravijo, daje sicer maščevanje sladko, vendar je njegova izvedba na praktičnem nivoju precejšen poraz za posameznika osebno. Po drugi strani pa je tudi res, da nastala situacija zelo dobro ponazori probleme ljudi v vsakdanji komunikaciji, ko vse prevečkrat ostajamo na obrobnih temah, saj je dotaknitev bistva za večino vse preveč boleča. Vse skupaj nas pogosto peha v stanje duha, v katerem razmišljamo, da je s trpljenjem dejansko nekaj narobe, zato bi se ga radi znebili na vse mogoče načine Storili bi vse, samo, da neha boleti. Posamezniki, ki so se zmožni takemu ravnanju postaviti po robu, so po drugi strani dragoceni že zaradi tega ker so razmeroma redki. Taki ljudje se zavedajo, da je bolečina nujni del samorazvoja in izkušnja, ki na dolgi rok lahko zgolj bogati. Po drugi strani pa te neprepozna-vanje omenjenega doživljanja, lahko peha tudi v pogubo, podobno kot je prikazano v filmu. Škoda sicer, da se filmski ustvarjalci (predvsem evropski, ki jih druži nek skupen patos), namesto za heroje z določeno etično držo, vse prevečkrat nje odločijo za »luzerje,« ki podležejo življenjskim skušnjavam. Gre za čisto gledljiv izdelek z nepotrebno duhamornim koncem.
Žiga Čamernlk
Razstava slikarja Andreja Janže v Domžalskem domu
Odkrivanje zakritega sveta
Domžalčan Andrej Janža, rojen leta 1954, je slikar že vse svoje življenje. Kot mladenič je uspešno opravil sprejemne izpite na Akademiji za likovno umetnost in tam tudi študiral, vendar ga je njegova boemska pot kmalu zanesla v tujino, v Francijo, kjer se je v slikarstvu še izpopolnil, razvil ter izostril svoj prepoznavni slog. Slikar slika v vseh tehnikah, še najraje s svinčnikom, slika prizore iz življenja, rad ima tudi figuraliko, naravo in predvsem konje. V življenju je naslikal veliko slik, vendar so njegova platna sproti nekam skrivnostno »izginjala«, zato so razstavo postavili večinoma s slikami, ki so jih za razstavo posodili ljubitelji umetnosti iz svojih privatnih zbirk.
Center za mlade je umetnika Andreja Janžo gostil za svojo prvo slikarsko razstavo v novih prostorih Domžalskega doma na Ljubljanski 58 (prostori bivše knjižnice), ne ravno naključno, je v uvodnih besedah povedala direktorica Lili Jazbec. V teh istih prostorih je namreč Andrej obiskoval tudi osnovno šolo, ki je bila hkrati tudi prva šola, kjer se je učil slikarstva, pod mentorstvom Toneta Pajerja, ki ga še danes visoko ceni. Že takrat pa je bil tudi sam učitelj svoji prvi učenki, slikarki Mojci Vilar, ki je tokrat slikarju in pričujoči razstavi namenila umetnostno kritiko. Povedala je, da so njegove risbe kot njegov osebni podpis močne, odločne, včasih besne črte in ker je risba po svojem značaju iskrena in ne blefira, nosi v sebi razpoloženje, čisto, jasno in preprosto. »Naslov razstave 'Odkrivanje zakritega sveta' z besedo 'grotesknost' izraža vsa občutja Janževega slikarstva. Njegove slike, ki prikazujejo konje in klovne, izražajo na videz povTšno brez-skirbnost, pod katerimi se skrivajo zgodbe bohemov, Din Kihotov in njihovega življenja. Z likom klovna se je umetnik poistovetil, najraje pa je risal konje, ki predstavljajo simbol svobode«, je sklenila uvodne besede Mojca Vilar. Na razstavi Andreja Janže v Centru za mlade sta našli svoje mesto tudi sliki njegovega vnuka Žaka in sina Aljaža, ki sta oba očitno podedovala tudi njegov slikarski talent.
Odprtje razstave, ki je potekalo, 26. oktobra 2006, sta z glasbenimi vložki popestrila glasbenika Strk &Jeth iz Domžal; Mojca Zupančič je navdušila z recitalom pesmi Franeta Miličinskega-Ježka, sam ogled razstave pa je pospremila glasba Edith Piaf s priljubljene Janževe zgoščenke.
Kristina Brodnik
Govorica preprostih stvari
Stolnica -prva cerkev v škofiji
Vsaka župnijska cerkev obhaja enkrat na leto »žegnanje«, tj. praznik posvetitve. S posvetitvijo je stavba izvzeta iz posvetne rabe in določena za bogočastje. V novembru obhajamo tudi dan posvetitve treh najimenitnejših cerkva krščanstva: lateranske bazilike (9. 11.) in bazilik sv. Petra in Pavla v Rimu (18. II.). I.a teranska bazilika je papeževa stolnica in ob vhodu vanjo je slovesen napis: »Mati in glava vseh cerkva mesta Kima in vsega sveta.«
Letos smo doživeli ustanovitev treh novih škofij na Slovenskem. Vsaka škofija mora imeti svojo stolnico ali katedralo. Stolnica je cerkev, kjer je uradni sedež krajevnega škofa in je zato prva cerkev škofije. Ime je dobila od besede »cathedra«, ki označuje škofov sedež ali »prestol«, ki je pridržan samo škofu. Tudi v slovenščini »stolnica« izhaja i/ besede »stol«. Škofov sedež se v starih cerkvah nahaja v apsi-di, tj. v polkrožnem prostoru v sprednjem delu cerkve (prezbi-teriju). Danes je škofov »tron« navadno blizu oltarja. »Cathedra« je simbol škofove učiteljske naloge in oblasti. Včasih so škofje pridigali sede na prestolu. To navado je vse do danes ohranil papež. Od tod prihaja izraz »ex cathedra«, ki označuje verske nauke, ki jih papež razglasi l najvišjo učiteljsko oblastjo.
Stolnica je navadno največja cerkev v škofiji, ni pa nujno. Papeževa stolnica je »lateranska bazilika« tj. cerkev sv. Janeza Krstnika v Lateranu, kije manjša od bazilike sv. Petra. Tudi v Assisiju je stolnica precej manjša od bazilike sv. Frančiška. V srednjem veku so se ljudje zbirali v stolnicah tudi čisto v posvetne namene. Včasih so služile celo kol pokrita tržnica. Številne katedrale, zlasti v Angliji (npr. v Canterburvju), so bile prej samostanske cerkve, zato je ladja cerkve sorazmerno majhna v primeri s »korom« ali prezbiterijem, kjer so sedeži za menihe. Imajo tudi številne stranske kapele in oltarje. Do 2. vatikanskega koncila namreč na Zahodu ni bilo v navadi somaše-vanje in duhovniki so maševali vsak posebej, zato so rabili večje število kapel.
Cerkvena stavba ima svojo posebno simbolično govorico. Zgrajena je v obliki križa, na Zahodu je to »latinski« križ, na Vzhodu pa »grški«, enakokraki križ. Križ spominja na Jezusa Kristusa, Križanega. Vse cerkve so postavljene v njegovo čast. Njegovo telo (evharistija) je resnični novi tempelj.
Celotna cerkvena stavba je simbol mesta, stolp spominja na mestni stolp, portal na mestna vrala itd. Mesto pa je predpo-doba »nebeškega mesta«, »nebeškega Jeruzalema«, mesta blaženih in svetnikov, novega raja (paradiža). Tudi posamezni deli stavbe dobijo v spisih cerkvenih pisateljev globlji pomen. Temeljni ali vogelni kamen pomeni Kristusa. Temelji ali nosilni stebri pomenijo apostole, zato so na teh stebrih navadno upodobljeni dvanajsteri apostoli. Kamni pomenijo vernike, po Pavlovih besedah naj se verniki kot živi kamni vzidavamo v duhovno stavbo Cerkve. Portal pomeni Kristusa. Ker je cerkvena stavba podoba raja, kraja zveličanih, je portal vhod v paradiž. Zato na portal u pogosto upoda-
SLAMNIK • nov»mb»r 2006
Prvi dan odprtih vrat v Domžalskem domu
Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet
Koraki, Breze, Godrnjavčki, Lipov cvet, Izvir, Naša srečanja, Cvetje v jeseni, Veseli ljudje. Sončni žarek, Simon Jenko, Druženje, Trzinski izvir, Naše vezi, Korenine, Vrtnice, Kranjska lilija so imena skupin starih za samopomoč v občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče, ki so se s svojim delom predstavile v okviru prvega dne odprtih vrat
ROSTAN
nepremičnine
www.eurostan.si
PRODAMO
POSLOVNI PROSTOR
(pisarne),
CENTER DOMŽAL (Ljubljanska 80), 74 m2, 2. NADSTROPJE, DVIGALO, PARKET, VSI PRIKLJUČKI, LASTNE SANITARIJE.
V RAČUN VZAMEMO NEPREMIČNINO IN UREDIMO FINANCIRANJE! CENA: 17.990.000 SIT
INFO: 041-635-319
www.eurostan.si
Šolska ulica 2. 23a0 Sloveni Gradec
pn 041 635 319 H 02 88 44 442
tax 02 88 29 572. e-mail eurostan@9iol.net
v Domžalskem domu, ki je bil v četrtek, 9. novembra 2006.
Skupine starih za samopomoč se združujejo v okviru Medgenera-cijskega društva Jesenski cvet. To je bilo ustanovljeno 21. decembra 2000 in šteje 159 članov, ki so razvrščeni v 17 skupin. Te prijahajo iz vseh občin nekdanje velike občine Domžale, vodi pa jih 28 usposobljenih voditeljic in voditeljev, ki so prostovoljci srednje generacije. Skupine se srečujejo v domačem okolju in domovih starejših, v vedno istih prostorih, ob istih dnevih in istem Času, po dve šolski uri. Njihova predstavitev v okviru odprtega dne je pokazala vso različnost, pestrost, predvsem pa pristnost iskrenih medsebojnih človeških odnosov, ki jih tkejo iz tedna v teden med posamezniki v skupinah in predstavljajo ogromno bogastvo, ki si ga delijo med seboj. Ob rednih srečanjih, ki jih vsi po vrsti težko pričakujejo, je treba omeniti, da ima ta velika družina prijaznih ljudi tudi vsako leto med-generacijske tabore, srečujejo pa se tudi v različnih drugih oblikah življenja in dela.
Ob dnevu odprtih vrat so s svojimi dejavnostmi seznanile tudi druge občine, saj smo jih obiskali, ko so prijetno kramljali s člani podobnega društva iz občine Kranj, predvsem pa je bila aktivnost namenjena vsem obiskovalcem, ki njihove aktivnosti še ne poznajo, pa bi se jim želeli pridružiti.
Skupine starih za samopomoč so imenitna oblika, v kateri se učijo delati drug z drugim, z roko v roki, sobivati in sodelovati, predvsem pa drug drugemu lepšati življenje. Pogovor je namenjen temam, ki ljudi povezujejo, v katerih lahko predstavljajo svoje izkušnje ter
■
UM™
Doživite sprostitveni program v SPAju in se razvajajte v petih različnih savnah, v masažnem bazenu in raznovrstnih aromatičnih kopelih.
Odpravite odvečne kilograme in polepšajte polt. Pomladite se!
Zaobljube in pričakovanja izpolnite pred Novim letom s posebnimi shujševalnimi progrtmi Harmonija in nego Beautytek, ki združuje znanja najsodobnejših medicinskih tehnik z modrostjotradicionalne kitaiske medicine. I \
ha
rmonija
redišce ugodja
Linhartova cesta 33 1234 Mengeš
Odprto vsak dan od 8.00 do 24. ure. T: 01 729 66 50; GSM: 040 88 79 88 F: 01 729 85 05
le-te tudi pridobivajo od drugih, ki jim zaupajo. Ob pogovoru je vedno čas tudi za recitacije, za petje, za iskren pogovor, ki velikokrat rešuje problem osamljenosti ljudi, rešuje socialne stiske, pa ne le tistih, ki so vključeni v skupine, razvija samopomoč, solidarnost, predvsem pa medsebojno pomoč, ki jo starejši velikokrat potrebujejo. V skupinah ni nikoli dolgčas, vedno imajo vsi enake možnosti za sodelovanje, predvsem pa zanje te skupine pomenijo priložnost, da izrazijo tisto, kar sami želijo. Ob tem pa je treba tudi poudariti, da je pomemben del njihovega sodelovanja tudi izdelovanje ročnih del in prikazovanje drugih spretnosti, katerih rezultate smo lahko videli prav ob dnevu odprtih vrat.
Vsi, ki smo jih ob tem dnevu obiskali, smo ob odhodu iz njihovih prostorov odnesli delček njihovega veselja in sreče, da so lahko skupaj, da pod vodstvom voditeljev aktivno preživljajo svojo jesen in ob tem ugotavljajo, da je za marsikoga od njih prav zaradi tovrstnega druženja jesen najlepši čas njihovega življenja. To so vedno znova potrjevali z besedami: Samo, da smo skupaj. Ob tem si človek le želi, da bi imel tudi sam to življenjsko srečo, da bi bil v jeseni življenja deležen tovrstne človečnosti, iskrenih medsebojnih odnosov, skrbi in sreče, ki jo izžarevajo skupine Društva Jesenski cvet.
Jesenski cvet
Tvd Partizan Domžale
Jesenski športni dan TVD-ja je lepo uspel. Veseli smo bili dobrega odziva na prvem društvenem 1)1 III < TEKU, na katerem je v športnem vzdušju lahko tekla vsa družina.
To je bilo pravo doživetje, saj so se otroci lahko izkazali in pokazali svojim staršem, kako radi tečejo. Pot je bila dolga približno 4 km in je potekala vzdolž Kamniške Bistrice - od atletske steze do piščančje farme pri Ihanu ter nazaj. Niti ni bilo pomembno, da bi vseskozi tekli - tudi hoja v prijetnem, toplem sončnem dopoldnevu je štela. Na koncu smo bili vsi zmagovalci. Otroci so bili zelo veseli, saj so za nagrado prejeli revije 1)1 H IIIC, pijačo in sadje za okrepčilo po prestanem naporu. Spomladi načrtujemo tudi drugi družinski DUHEsČ TEK, ki bo tako postal naš tradicionalni tek. Prepričani smo, da se ga bo takrat udele-
žilo še več staršev in njihovih otrok, ki vsako sredo telovadijo pod našim okriljem v OŠ DOMŽALE. Povabilo velja tudi tistim, ki si želite malce popestriti življenje na preprost način, ki pa ravno zaradi skupnega druženja z očki in mamicami v otroških očeh pričara zvezdice.
Odrasli člani društva so se športno zabavali ob igranju petanke in malega nogometa. Prijetno druženje smo zaključili v popoldanskih urah v družbi »ihanskega brancina«.
Prvi Duhec tek društva TVD Partizan Domžale
Kulturno poletje kot pilotski projekt ali zakaj je kultura pomembna za razvoj regije?
Turizem tudi v ljubljanski urbani regiji predstavlja rastoče gospodarsko področje. S prihodom nizkocenovnih letalskih prevoznikov je ta panoga v osrednji slovenski regiji dobila nov zagon. Razvoj turizma pa zahteva vzporedni razvoj dodatne ponudbe v regiji, saj povprečen turist današnjega časa na potovanju pričakuje tudi ustrezno ponudbo in dinamično dogajanje, ki ga bo motiviralo, da se na določenem kraju zadrži dlje časa.
Evropska mesta, ki se lahko pohvalijo z visokim turističnim obiskom, gradijo svojo podobo na kulturni in drugi ponudbi, ki ni vezana na turizem, daje pa svojemu okolju prepoznaven pečat, zaradi katerega gostje radi prihajajo in se tudi vračajo v določeno regijo. Ljubljanska regija ima kar nekaj prednosti pred ostalimi slovenskimi regijami, ki pa jih do sedaj nismo znali v popolnosti izkoristiti. Pogosto preprosto zato, ker je zmanjkalo volje za sodelovanje ali ker ključni ljudje ne prepoznavajo pomena povezovanja kulturnega dogajanja in turizma. Še posebej živa kultura postaja pomemben faktor dinamiziranja dogajanja
in popestritve standardne turistične ponudbe. Kulture je v ljubljanski regiji v izobilju, je pa vse preveč skoncentrirana na glavno mesto. Z razprišitvijo ponudbe po celi regiji bi le to naredili širše zanimivo za tuje goste.
Kultura ni pomembna samo za turizem. Zadnja leta v centru Ljubljane število prebivalcev upada, narašča pa število prebivalcev v primestnih občinah. Kulturna ponudba v regiji pa še vedno ostaja močno skoncentrirana na glavno mesto. Kultura pomembno prispeva k dvigu kvalitete življenja v lokalnih okoljih. Pomembna je za socializacijo starejših občanov, pomembna je za vključevanje mladih v različne kreativne aktivnosti in s tem spodbujanje aktivnega in ustvarjalnega razvoja mladih, pomembna je tudi za aktivno prebivalstvo.
Zaradi vseh naštetih razlogov se je skupina kulturnih producentov, ki delujejo v regiji, povezala in pripravila projekt Kulturno poletje, katerega ključni cilj je prav širitev bogate kulturne ponudbe iz centra na celotno regijo. Če bo projekt zaživel, bo to pomenilo ne samo bogatenje in disperzijo kulturne ponudbe v regiji, temveč tudi krepitev sodelovanja znotraj regije, možnost bolj sistematičnega vključevanja žive kulture v turistično ponudbo in možnost oživljanja starih mestnih jeder in kulturnih objektov, ki sedaj vse prepogosto samevajo.
Če želimo, da bo regija ostala konkurenčna, bo potrebno še naprej razvijati /nanje in kreativnost, prav tu pa brez kulture ne gre. V Evropi sc lega vedno bolj zavedajo, zato je iz leta v leto po evropskih državah vedno več projektov, ki podpirajo povezovanje kulturne ustvarjalnosti in kreativnosti na eni
strani ter podjetništva in turizma na drugi. Pri nas je to še v povojih.
Odločitev županov občin ljubljanske urbane regije, da kulturi priznajo pomembno mesto v razvoju, je eden izmed korakov v pravo smer. Upamo, da sc zgodba ne bo končala samo pri besedah.
Igor Brlek za projektno skupino » Kulturno poletje-.
Naj ne mine dan brez knjige
Dolgi novembrski dnevi nas vlečejo h knjigi. A začnimo z vinom. NAJLEPŠE VINSKE CESTE (Cankarjeva založba) je vodnik po evropskih vinogradih in bogata knjiga, ki prebudi vse naše čute. Ob branju in načrtovanju potovanj boste odkrili, da vino ni zgolj namenjeno pitju, ampak z bleščečo kapljico v kozarcu odkrivamo dežele, od koder izvira in ljudi, ki obdelujejo trto. Knjiga nam v sliki in besedi odkriva najlepše vinogradniške poti Portugalske, Španije, Francije, Nemčije, Italije, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Nalijte si kozarec porta, šampanjca, merlota, barbere, rizlinga, odkrijte hrano, ki tekne ob njem, oglejte si gradove, vinograde, poti in reke v knjigi in vzemite jo s seboj, ko boste vse to v resnici tudi doživeli.
TEK ZA ZAČETNIKE (Turna) vam ponuja 13-teden-ski program hoje in teka, kjer so treningi razdeljeni na 5-minutne enote in prilagojeni vsem, ki ste pripravljeni žrtvovati nekaj časa, da ohranite vitalnost, zdravje, dobro voljo in še kaj. V knjigi so zbrani nasveti strokovnjakov, medicincev, trenerjev, psihologov, ki posredujejo svoja znanja s področja hrane, diete in športne medicine v povezavi s praktičnimi nasveti za trening in pričevanji tekačev vseh starosti. Strokovnjaki ponujajo odgovore na vprašanja, ki si jih tekači največkrat zastavijo. V knjigi boste našli tudi nasvete za nosečnice in dodatek o Ljubljanskem maratonu z harvnimi fotografijami.
POTUJMO SKUPAJ OKOLI SVETA (Didakta) je prekrasna knjiga opremljena s čudovitimi fotografijami avtorja Uroša Ravbarja in njegove žene Kristine, ki sta kot prva Slovenca z avtom prepotovala pot okoli sveta. Knjiga je polna napetih dogodivščin, človeških spoznanj in življenjskih preizkušenj, da jo beremo lahko vsak hip, uživamo ob fotografijah in seveda načrtujemo lastna potovanja, če ne drugače vsaj s prstom po zemljevidu. Par je prepotoval celine, se vzpenjal na gore, prečkal reke, srečeval ljudi, odkrival njihovo prijaznost, gostoljubnost, srčnost, kar ju je pripeljalo do spoznanja, da so ljudje po svetu dobri. Ob branju knjige boste odkrivali zanimivosti, ki bodo na nek način spremenili tudi vas, saj se boste h knjigi vedno znova vračali.
Profesorica za angleško in ameriško književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti in predsednica Bralnega društva Slovenije Meta Grosman je izdala delo
RAZSEŽNOSTI BRANJA (Karanlanija). Avtorica posveča branju in didaktiki književnosti ogromno svoje energije, piše številne publikacije in razprave ter trdi, daje branje tako pomembno, da naj bi otroke, ki ne berejo radi, spodbujali k branju tudi s pomočjo stripov, trivialne literature, z risankami in celo računalniškimi igricami. Bolje, da otrok nekaj bere kot nič. Knjiga Razsežnosti branja je zbornik njenih besedil na temo bralne pismenosti. V svojem delu se ukvarja z branjem in pismenostjo, govori o Bralni znački, ki ogromno pripomore k bralni kulturi in zavezanosti k branju. Knjiga je izšla v sodelovanju z Društvom bralna značka Slovenije.
DVORJENJE PO POROKI (Turna) govori o romanci, ki naj bi trajala celo življenje. Avtor Zig Ziglar je s knjigami, ki govorijo o uspehu in poslu nagovoril že milijone bralcev, V svoji zadnji knjigi pa govori o medsebojnih odnosih, ki naj bi ostali prijetni in ljubeči celo življenje. V knjigi podaja parom nasvete, kako se bolje sporazumevati, ohranjati vznemirljivo in zadovoljivo spolnost, ponuja pravila poštenega prepira in govori o pomenu zaupanja. Knjiga je opremljena tudi z vprašalnikom, s katerim bodo bralci ocenili stanje njihove zveze. Knjiga je namenjena vsem ne glede na starost, okolje ali poklic.
In za zaključek še nekaj knjig, ki jih boste lahko položili v Miklavžev pehar.
MOJ PRVI ALBUM (Didakta) je komplet za novorojenčke. Vsebuje knjigo za spomine, kamor lepimo fotografije in vpisujemo pomembne dogodke od rojstva do tretjega leta starosti, prilepimo šopek las, zapestnico s porodnišnice, odtise nogic in rok, prve risbice. V koledar vpisujemo vse pomembne dogodke v prvem letu starosti. Merilni trak pa bo spremljal rast dojenčka.
NIKIvt GRE SPET V ŠOLO (Didakta) je čudovita knjiga, ki zabava že vrsto let staro in mlado po mnogih deželah sveta. To je zgodba o navihanem fantu, ki je tako ganljivo lahkoveren, da se mu moramo smejati do solz. Pravi: »Malo sem se zamudil zaradi učiteljice, ki mi je rekla, da sem sc zmotil pri matematični nalogi. Moral bom opozoriti očka, naj bo bolj pazljiv.«
BLIŽNJE SREČANJE Z MEDVEDKO PEP< 'O (Karantanija) je pustolovska zgodba našega priljubljenega pisatelja Ivana Sivca. Samo zamisliti si je treba, kako se je počutila družina Erjavec, ko je v kočevskem gozdu trčila z avtom ob medvedko. In kako šele oče, ki si je hotel malce ohladiti glavo in zato pustil nagajivega Nejca samega v gozdu, mule pa seje v deželi gozdov in medvedov - izgubil.
Tatjana Kokalj
Prvič v novi knjižnici
Vzhičeno-zaprepaden
Dan brez oblačka. Dajmo, poglejmo, kako izgleda, ta nova, toliko hvaljena občinska knjižnica! In zakolesaril sem proti prav tako novi Mercatorjevi trgovini v Domžalah.
Vstopim in vzhičeno ostrmim: Kolikšno razkošje prostora! In vsa ta kubatura je lepo hlajena, klimatizirana! Oj, ko bi to veličastje lahko videla tista tovarišica, naša prva knjižničarka v knjižnici nasproti železniške postaje! Saj bi jo kap! Tistega, čemur danes pravimo računalniki, seveda ne bi poznala zato bi mislila, daje nekje v nebesih, saj se v teh »škatlah«, ki so skorajda po vseh mizah, kažejo stvari, kakršnih si preprost Zemljan niti zamisliti ne more! Koliko je tu mladih deklet in fantov, ki vsi hite streči znanja željnim obiskovalcem. Med množico se nenehno gibljejo, tekajo da ne veš, kaj kdo je in kaj tu sploh počne! (Nekoč, davno, nam je stregla le ena knjižničarka, tista, ki sem jo že omenil, in še za njo ni bilo veliko plače!)
Ja, ... tale knjižnica je pa res velika! Sem pa tudi pomislil: le koliko bo stalo ogrevanje? Tu je namreč tako, kot da bi bili na ulici! Obiskovalci se gladko sučejo med policami, med mizami ... Tu so ženske z otroškimi vozički ... otroci se love okoli njih, pa tudi drugod jih je dosti, počno kar hočejo ... Ja, saj je tako, kot da bi bili v Pentagonu! Knjige! Knjige! Vsepovsod jih je polno ... in stotine rok sega po njih, jih lista, ogleduje, odlaga, prelaga ... Naj me šment čohne ... ko pogledam neko dekle, čepečo ob polici, imam občutek, da se ukvarja s knjigo, ki naj bi skrivaj »odšla z njo«: Zaprepaden sem. Tudi tista naša nekdanja tovarišica knjižničarka bi bila zaprepadena! V tistih njenih časih si niti pomisliti ni upala, da bi še tako ljubega ji obiskovalca spustila za pult, med knjige, med ljudsko premoženje ... (Da, tisti čas so bile delavske plače majhne ... vsak dinar, kije bil dodeljen knjižnici je bil kar večkrat preštet!). Ko povprašam eno od knjižničark, kako je zdaj urejeno glede »manjka«, mi polna samo-zaupanja reče: »Tisti, ki bi mu to uspelo, pa bi res moral biti specialist!« Nič kaj potolažen (saj nekaterih knjig oz. tiskov ni mogoče nadoknaditi), sem odkolesaril s tistega kraja. Razmišljal sem: Kako popraviti ljudi, ki »niso zdravi«, če kaj ne »spetjejo«? (To velja tudi za tiste, ki delajo »v hiši«!) Kako predrugačiti tiste, ki so rojeni zato, da so za pesek v kolesju?! Kako ... No, ja. Kaj pa, če je tako zato, ker bi nam brez takih ljudi na Zemlji bilo prelepo?
Marijan Slevec
Naš vrtec - dežela »klobučarija«
Ostržkovi smo si za nekaj časa pričarali novo deželo Klobučarijo.
Kar v metuljevi sobi smo si jo uredili, prebivalci pa so bili seveda otroci. Od doma so prinesli klobučke: svoje najljubše, mamine ali očkove, nekateri so jih za to priložnost še posebej okrasili. Najmlajši, ki so bili obiskovalci v naši novi začasni deželi, pa so si klobučke našli kar v naravi.
Ostržkove vzgojiteljice
Zaključek projekta
Turizem in otroci
V šolskem letu 2005/06 smo s starejšimi skupinami otrok tudi v vrtcu Urša v Domžalah izvajali projekt Turizem in otroci, pod naslovom Domžale moje mesto.
V sodelovanju s Turističnim društvom Domžale in g. Kuzmičem smo si skupaj ogledovali mesto, značilnosti in znamenitosti. Na ta način smo otrokom približali preteklost in sedanjost našega mesta.
Ob zaključku lega projekta smo se srečali vsi sodelujoči vrtci i/, vse Slovenije v Slovenskih Konjicah, kjer smo na kratko predstavili ta projekt in ugotovili, da bomo v prihodnje 5e poglabljali vsebine in tako poskrbeli, da bodo že najmlajši spoznavali svojo najbližjo okolico, v kateri živijo.
Jelka Otrln In Urša Vovk
Otroci iz Malega princa na Primorskem
Mesec oktober smo v Zasebnem vrtcu Mali princ začeli z dvodnevnim izletom na Primorsko. Zjutraj smo se poslovili od staršev, pozajtrkovali in že smo se odpeljali v Zusterno v Kopru. Hitro smo smuknili v kopalke in se v dmžbi klovna odpravili v bazen.
Dve uri sta nam hitro minili in že se nam je mudilo na sladoled. Popoldne smo se odpeljali v Piran, kjer smo se nastanili v Mladinskem domu. Popoldne smo si z zanimanjem ogledali piranski Akvarij in mesto Piran. Slikali smo se pred Tartinijevim spomenikom, malicali pa smo na obali ob gledanju sončnega zahoda.
Drugi dan smo začeli z obiskom vetrovnih solin, kjer smo si ogledali, kako pridobivajo sol in jo na koncu tudi poskusili.
Dvodnevno bivanje na Primorskem smo popestrili še z obiskom Pomorskega muzeja in se zvečer vrnili v Domžale, kjer so nas že nestrpno čakali naši starši.
Andreja Kovač, Zasebni vrtec Mali princ
Razbita buča
V mesecu oktobru smo skupina Miške sodelovali s sosednjo skupino Malčkom. Z Uršo sva otrokom pripravili lutkovno igrico z naslovom Razbita buča.
Imeli sva pravo bučo in ročne lutke. Otroci so bili seveda najbolj navdušeni nad lutkami. Po končani igrici so se z njimi tudi igrali in se ob tem zelo zabavali. Tako sva tudi našim najmlajšim popestrili dopoldan v vrtcu
Marjetka Fujan.Vrtec Urša
Vrtec Ostržek in KS Jarše-Rodica
Okroglih trideset let že vrtec Ostržek prijazno odpira svoja vrata otrokom in njihovim staršem. Vrtec se rad vključuje v živ-
ljenje kraja, v katerem deluje, zato smo še posebej ponosni na dolgoletno sodelovanje s Krajevno skupnostjo Jarše - Rodica.
Nastopamo na mnogih prireditvah in proslavah ter skupaj z otroki, straši in krajani skrbimo, da je bivanje v našem kraju prijetno in pestro. Redno obiskujemo Kulturni dom Groblje, ki nam svojo gostoljubnost nudi ob različnih priložnostih. Ob letošnjem krajevnem prazniku KS Jarše-Rodica 27. oktobra, so nam podelili priznanje ob 30-letni-ci delovanja otroškega varstva v Krajevni skupnosti, ter se zahvalili za uspešno sodelovanje. Podarili so nam čudovito sliko sončnic, ki bo odslej krasila vrt-čevske prostore.
Ob tej priložnosti bi se vzgojiteljice in otroci radi zahvalili KS Jarše-Rodica, še posebej predsedniku sveta KS g. Antonu Ko-šenini, za ves trud in prijaznost, ki ju namenjajo našim najmlajšim.
Ostržkovi
Uršin Živ - Žav
V sredo, 11. 10. 2006, smo v vrtcu Urša skupaj z enotama 'Čebelica' in letos septembra na novo odprto enoto 'Bistra' priredili tradicionalni Uršin ŽIV - ŽAV. Prijetno, toplo in sončno jesensko popoldne je mnoge obiskovalce privabilo na dvorišče našega vrtca, kjer je dišalo po pečenem kostanju in pečenih jabolkih.
Po napornem delavniku so se starši z veseljem udeležili skupnega druženja in poklepetali, ne le med seboj, ampak tudi med zaposlenimi ter se posladkali s skrbno pripravljenim jabolčnim zavitkom naših kuharic. Obiskovalci so radovedne poglede namenili stojnicam, kjer so imeli možnost kupiti dobrote kot npr. pečen kostanj, pečena jabolka, jabolčni zavitek, izdelke na medeni stojnici. Poleg tega pa so bile nekatere dobrote ponujene tudi s strani donaterjev: ŽITO d.d., Mlekarna Celeia, ERFA d.o.o., Pomurske mlekarne d.d., AGROIND VIPAVA d.d. in 1NCOM d.o.o.
Zbrani denar na stojnicah je letos namenjen za nakup fotoaparatov, ki jih bomo koristno uporabili pri vzgojnem delu.
Pravo veselje je bilo videti otroke, ko so iz ustvarjalnih delavnic s ponosom prinašali svoje izvirne izdelke. Možnosti za ustvarjanje je bilo veliko, saj so otroci skupaj s starši
Ivan Baloh, borec, kmet, upokojenec, ljubitelj kulture
Doline imajo svojo kroniko
Ker smo še nedolgo tega živeli v skupni občini Domžale, bo morda tudi za bralce Slamnika zanimivo, da je Ivan Baloh napisal knjigo Stoletna kronika Dolin nad Trojanami, od leta 1900 do leta 2005. Avtorje opravil ogromno raziskovalno delo, saj knjiga obsega 100 strani.
V prvem delu predstavlja to območje v obdpbju od leta 1900 do začetka 2. svetovne vojne, drugi del obsega čas 2. svetovne vojne, tretji del pa čas od konca 2. svetovne vojne do leta 2005. Izdajo kronike so omogočili: Regionalni center za Razvoj d. o. o Zagorje, Hotel Trojane, Grafe* Group in Gostilna Bevc lukovica.
V spremni besedi avtorja Ivana Ba-loha, rojenega 19. 12. 1929 v Zg. Tuhinju 33, po domače »pr Štefan«, ki stanuje Doline št. I, pošta Trojane, izvemo, da so Doline kraj z zaselkom ene sanic hišne številke in imajo naslov, ki je star več kot sto let. Imenuje se »Vas Doline 1«. Tak je bil tudi zaznamek v vseh uradnih zapisih in je še danes tako zaznamovan v Atlasu Slovenije. Današnja birokracija hoče stari naslov izničiti in si izmišljujejo vse mogoče nove naslove, vendar mora ostati po sta-rem.že zaradi zgodovine Dolin. Doline so kraj na višini 800 m. To ¡0 eden najlepših višinskih krajev v Črnem Grabnu, kjer je prečudovita višinska razgledna točka. Na tem vrhu se stikajo štiri doline: blago-viška, kolovraška. i/laška zagorska dolina in dolina proti Motniku
Avtor prispevka Jože Novak z Dolinsko kroniko
in Vranskem. Prav zaradi tega so bile Doline v preteklosti in vse do današnjega dne pogosto obiskane. Sedaj, ko obiskovalce privablja razgledni stolp na Rebri nad Dolinami, so Doline postale še bolj priljubljena izletniška točka. Stolp stoji na 875 metrih nadmorske višine in nudi prekrasen razgled sirom Slovenije. Vsakemu bralcu svetujem, naj s potrpljenjem prečita »Dolinsko kroniko«, saj je vse napisano po resničnih doživetjih. V Dolinski kroniki je vse, kar sem napisal, verodostojno, saj so moji spomini na preteklost še zelo sveži. Sedaj pa končujem ta uvod z verzom Jovana Vesela Koseškega: »Svetu pokažite lik domače navade in misli, biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!«
Kje knjigo dobite?
Osebno pri avtorju Baloh Ivanu, Doline 1.
Jože Novak
Obiskali so nas gasilci
V mesecu oktobru so nas v vrtcu Urša obiskali gasilci. Otrokom so predstavili svoje zahtevno delo, razkazali so jim opremo, najbolj pa SO jih pritegnile uniforme ter gašenje s pravim vodnim topom. Predstavitev je bila izčrpna, zanimiva in poučna. Zadovoljni smo se razšli z znanim gasilskim pozdravom - NA POMOČ.
Marta-Vrtec Urša
°f,SIS* REPAHSEK
SILVESTROVANJE f
.i ua* o° TRI° ^
*****   ^ nedelja
31.12.06
ob 19.00 uri
Informacije: 01/7227-950 v decembri živa gusba
lahko:
• ustvarjali iz gline,
• oblikovali jesenske buče,
• izdelovali sončnice in najrazličnejše izdelke iz naravnega materiala,
• slikali z ogljem,
• ogledali igrico 'Trije medvedi'. Otroci so svojo energijo lahko sproščali v športnem duhu na telovadnem poligonu in na večjem balonu, s katerim otroke vsako leto razveseljuje podjetje CITRON d.o.o. (g. Topolovec Jože s.p.). Prepričani smo, da je bil družinski sprehod po dvorišču našega vrtca in obisk v ustvarjalnih delavnicah prav prijetno doživetje tako za otroke kot tudi za starše in zaposlene. Zahvaljujemo se vsem staršem, da so se odzvali vabilu pri pripravi projekta in nam tako pomagali zbrati veliko kostanja, jabolk, buč in oblačil. Hvala vsem, ki ste pri pripravah kakorkoli sodelovali ali se udeležili naše prireditve. Tako smo tudi letos združili prijetno s koristnim. Na prijeten način smo združili vse, ki delamo v vrtcu, otroke, starše in
stare starše ter tako prispevali k utrjevanju medsebojnih odnosov. Ker smo bili z letošnjo prireditvijo zelo zadovoljni, se veselimo skupnega srečanja prihodnjo jesen.
Mojca Ravnikar
F i I
Ali si želite delati v urejenem okolju? Želite imeti dolgoročno varno prihodnost?
Smo mednarodno podjetje, specializirano za proizvodnjo in razvoj klasičnega in z vrhunsko tehnologijo obdelanega netkanega tekstila ter večplastnih tekstilij za avtomobilsko, gradbeno in pohištveno industrijo.
Zaradi povečanja obsega proizvodnje in uvedbe novih tehnologij vabimo k sodelovanju kreativne, dinamične in samostojne osebe za delovna mesta:
1. UPRAVLJALEC STROJEV (M/Ž)
8 oseb - nadzor in vodenje procesnih linij - delo v proizvodnji,
za nedoločen čas.
Pogoji:
- IV. stopnja izobrazbe tehnične smeri,
- osnovno računalniško znanje,
- delo poteka tudi ponoči ter ob sobotah in nedeljah.
2. SKLADIŠČNI DELAVEC
1 oseba za delo v skladišču, za nedoločen čas. Pogoji:
- izpit za voznika viličarja
- 6 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih
Nudimo dinamično delo, strokovno izpopolnjevanje ter stimulativen zaslužek z možnostjo napredovanja.
Če je ponudba vzbudila vašo pozornost, nam pošljite pisno prijavo z dokazili in življenjepisom v 10 dneh na naslov: Filc d.d. Mengeš, Slovenska c. 40, 1234 Mengeš. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor in jih o izidu razpisa obvestili v 14 dneh po izboru.
Cvetličarna Slovnik
24. in 25. novembra vabljeni na
RAZSTAVO ADVENTN1H CVETLIČNIH ARANŽMAJEV.
Breznikova 56, Ihan, tel
• pisma V bralcev
Trn v peti
To ni kolumna. Gre za prispevek. Po zadnjem sklepu Uredništva časopisa Slamnik, kolumen nv sme objavljati nihče, razen odgovorne urednice. In v čem je razlika med kolumno in prispevkom? Le kdo bi vedel.
Bojda je kolumna redno objavljanje avtorskih prispevkov na določeno temo. In glede na to, da moja kolumna (prispevek) ni bila objavljena v predvolilni številki časopisa, je s tem zreducirana na status prispevka z vsem. kar sodi zraven: neatrak-tivna oblika, prostor nekje zadaj v časopisu (med Pismi bralcev), po možnosti manjši font črk in objava brez osebne fotografije. Šlo naj bi za preveč očitno samopromocijo, kar naj bi bil po mnenju nekaterih članov Uredništva, seveda tudi glavni razlog mojega pisanja. Slednji najverjetneje nikoli ne bi razumeli žgoče notranje potrebe posameznika o obveščanju glede tekočih zadev v lokalni skupnosti, v kateri živimo. Omenjeno v razpravah tudi nikoli ni bilo izpostavljeno niti kot možnost, kaj šele (pravi) razlog. Vse se po njihovem vrti okoli (samo)promocije. Priznam, kaj pa je drugega avtorski prispevek (kolumna) drugega kot določena oblika samopromocije. Se je sploh možno temu izogniti?
Vendar zanima me nekaj drugega. V ospredju razprav glede mojega pisanja, se je vselej izpostavljala predvsem identiteta, pod katero naj bi se podpisal (predsednik politične stranke, pomočnik odgovorne urednice), kot tisto glavno jabolko spora. Po mnenu nekaterih naj bi celo zlorabil svoj »funkcionarski položaj.« Priznati moram, da meni osebno, omenjene zadeve nikoli niso bile
Nova metoda umirjanja prometa v Domžalah
Območje Gorjuše, Žej in Trojice pa tja do Oklcga še vedno ostaja poskusni zajček, kjer se »ugotavljajo in proučujejo« razni vplivi, kot so:
- vpliv odlaganja gradbenih in drugih odpadkov na kraški svet,
- stanje stanovanjskih objektov zgrajenih na navože-nih gradbenih odpadkih in drugih materialih,
- vpliv prometa težkih tovornjakov na cestni ustroj na relaciji Dob - Trojica,
- preizkušanje »nove metode« umirjanja prometa, ki sojo pogruntali domžalski prometni strokovnjaki.
Zaradi prometa težkih totovrnjakov oziroma zaradi zagotovitve varnega prometa je bil za križiščem pri »Ra-povcu« na Gorjuši postavljen prometni znak, s katerim se je največja dovoljena hitrost omejila na 40 km/h. S tem znakom in dopolnilno tablo 3 km je bila hitrost omejena do naselja Žeje, vendar samo za voznike, ki so vozili iz smeri Doba. Ker znaki niso bili ponovljeni za križišči z Gorjušo pri Smoletovem mostu, Krtino (2 x), Lazami, Brezovico in Račnim vrhom, je za voznike, ki so pripeljali iz teh smeri, veljala splošna omejitev hitrosti, to je 90 km/h. Na neskladje sem opozoril pristojne organe, katerih prometni strokovnjaki so po najmanjši liniji odpora odločili, da se postavljeni prometni znak odstrani.
Namesto njega se sedaj na relaciji preizkuša nova metoda umirjanja prometa Voziti je potrebno zelo previdno. Cestarji še kar pridno dovažajo pesek in polepšujejo bankine (predvsem na Smetarski cesti), medtem ko cestišča ne pometajo. Na ovinkih je na vozišču po več cm navoženega peska/grušča, morda tudi zaradi zelo blizu vozišča postavljenih zaščitnih ograj. Navoženemu in zrinjcncmu pesku se vozniki umikajo, »zmanjšujejo hitrost« in režejo ovinke. Nasproti vozeči, da preprečujejo trčenja oziroma oplazenja, bežijo preko bankin na travnike. Dobro je, da »razumevajoČi«lastniki zemljišč še ne postavljajo ovir, ki bi preprečevale takšne izlete in ne zahtevajo ustreznega dela cestnine. Zdi se, da umirjanje prometa s slabšanjem stanja cestišča ni prava rešitev. Krajani pričakujemo učinkovitejše ukrepanje pristojnih delovnih organizacij in služb in za zagotovitev varnega prometa in čistega okolja.
Janez Rom
posebej pomembne, kaj šele, da bi jih želel postavljati v ospredje. Nič ni namreč takega, kar bi si mislil kot Žiga Čamernik - posameznik, in tega ne bi mogel argumentirati tudi kot predsednik ali pač pomočnik. Vendar dejstvo je, da je za nekatere ljudi omenjena razlika tako zveličavna, da so v različnih vlogah pripravljeni zagovarjati popolnoma drugačna stališča, kar pomeni, da so v končni fazi skregani sami s seboj. Le kaj nam pomaga, če ves čas govorimo in delamo v vlogah politikov, staršev, občanov, belcev, zdravnikov, zahodnjakov, učiteljev, gejev, itd., če na koncu izgubimo sebe? Niti prav dobro ne moremo več vedeti, kdo sploh smo. Gre zgolj za oznake, ki naj bi nas šele dopolnjevale kot ljudi - homo sapiense, ne pa postale naše glavno in pogosto edino življenjsko vodilo. Res pa, da je vprašanje človeškosti v praksi nekako čedalje manj pomembno, zato
se nihče ne sekira prav dosti.
Omeniti moram še kronološki potek dogodkov, glede (javne) usode kakega osebka kot sem sam. V prvi fazi je oseba vsakomur zanimiva, saj javost obvešča o problematiki, ki je pogosto spregledana ali celo (namerno) zapostavljena. V drugi fazi situacija že postaja rahlo mučna, saj zadeve ostajajo nekako nespremenjene, oseba pa ne popusti. Končna, tretja faza pa je tista, ko imajo omenjeno osebo že vsi poln k... in si tako pridobi status popolnega abervezni-ka. Tako je to.
Žiga Čamernik, posameznik
Slovesno odprtje O.Š. Dragomelj in Vrtca Racman
Ali levica še lahko vlada s starimi političnimi obrazci? - Pobuda
KS Dragomelj - Pšata za blagoslovitev šole zavrnjena - Velik predvolilni zalogaj pustil grenak priokus - Ali občina Domžale ni v Evropski uniji?
Občina Domžale in Mestna občina Ljubljana sta na odprtju, ki je bilo 29. septembra, slovesno predali svojemu namenu osnovno šolo v Dragomlju, hkrati pa je bilo tudi odprtje vrtca Racman, ki je dobil svoje prostore v isti zgradbi. Slavnostni govornici sta bili županja Občine Domžale Cveta Zalokar Oražem in županja Mestne občine Ljubljana Danica Simšič ter predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport. Zelo vzpodbudno je nastopila med drugimi tudi gospa Romana Marinšek, ki je spregovorila v imenu staršev. Kulturni program so pripravili učenci in učitelji, sodelovala je tudi Godba Domžale. Županja Občine Domžale, ravnateljica šole in županja Mestne občine Ljubljana so prerezale svečani trak.
Dragomelj in Pšata, predvsem pa Dragomelj, sta torej slavila, vendar sta veselje in nadejana vzhičenost bila občutno zamajana, okrnjena in skaljena zaradi neblagoslovitve osnovne šole, kljub dokazljivemu in dokazanemu dejstvu, da je ustrezna pobuda za blagoslovitev I strani Krajevne skupnosti Drago-melj-Pšata prispela na občino več kot pravočasno: oboji krajani smo ogorčeni, sploh pa staroselci, če lahko tako rečem, in tudi med no-voselci so, kakor videvam, mnogi pristaši krščanske ali splošne religiozne usmerjenosti. Sprašujem, če ima krajevna skupnost sploh še kakšno veljavo? Glede na to, da smo v Evropski uniji, je z zavrnje-nostjo pobude Krajevne skupnosti Dragomelj - Pšata prestopljena dopustna meja evropske svobode. Ponovno je treba poudariti, da levica ne more vladati s starimi političnimi obrazci, ampak mora izzive novega modernega sveta reševati z novim ravnovesjem med konkurenčnostjo in solidarnostjo. Podobnega mnenja je tudi zelo spoštovani politik Borut Pahor s profesorjem Igorjem Lukšičem. Smo dediči evropske kulture, ki je krščanska, pa so nam, kakor posredno tudi 2000-letni Cerkvi, po večletnem zapostavljanju Dragomlja in Pšate, zagodli še z levičarsko lekcijo, pa čeprav ima Cerkev svoje pripadnike tudi na levi strani. O tempora, o moreš. Se najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da bi domžalski liberalni politiki eventuelno gradnjo džamije v Domžalah zlahka podprli, za blagoslovitev naše šole pa niso našli politične volje. Pristavljam, da slednje nima nobene zveze z nameravano gradnjo džamije v Ljubljani, tam bo do nje slej ko prej prišlo: gre za domžalsko politiko z dvojnimi merili.
Res, pred volitvami so se dogajale čudne stvari, tudi take, ki še najmanj spadajo v predvolilno kampanjo: prepoved blagoslovitve dragomelj-ske šole liberalni demokraciji prav gotovo ni prinesla volilnih glasov. Sit transeat gloria mundi! Omadeževani spomini pa le ostajajo.
Ivan Kepic
Pesmi
NA GLADINI
Na gladini siv oblak. Čez odsev mavrice labod zareže svetlo brazdo v tišino. To popoldne bi se moral ustaviti čas.
RUMENA VRATA
Rumena vrata v jesenski drevored, na široko odprta za mir in sprejetje, za odhod v neznano daljavo, ko /»/časni koraki sami iščejo stopinje />o sončnih lisah med šuštečo melodijo, ko se misli zapletejo med zlate veje in ne hitijo nikamor več.
POSLUŠAM
Poslušam uspavane rože. daljne meglice in begave oblake pijem sladek mir.
Poslušam
ples vetra skoz gozd. drsenje nemirnih valov, pogovor jutranjih ptic -še znam sanjati
Silva Mizerlt
Tokrat knjige poklanja Litera, prihodnjič najem vozila HONDA Ambrož Nagradna križanka
Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli sedem knjig Študentske založbe Litera Maribor. Največ sreče pri žrebanju so imeli:
Ljuba Sever, Depala vas 34, Bernard Štamcar, Domžalse, Savska 45, Marta Jakšič, Domžale, Triglavska 8, Maks Migelčič, Kamnik, Ljubljanska 3, Miha Barbič, Ig, Iška 184, Barbara Planinšek, Kranj. Struževo 23 in Jože Horvat, Domžale, Rojska 27. Čestitamo!
Prihodnjič najsrečnejše reševalce križanke nagrajuje HONDA AMBROŽ:
1. brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC
2. plastična ročka 4 I olja CASTROL TXT
3. plastična ročka 4 I olja CASTROL GRX 3
4. preventivni pregled vozila z meritvami
Nagrajencem čestitke, vsem ostalim pa: Pravilne rešitve tokratne križanke pričakujemo do .23. novembra 2006 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2,1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju.
Uredništvo
Sveti Martin spremeni mošt v vin'
Vino, od nekdaj simbol mladosti in večnega življenja
O trti in vinu je človek skozi stoletja ustvaril veliko simbolike. Vinska trta je v religijah okrog starega Izraela veljala za sveto drevo, njen pridelek pa za PIJAČO BOGOV.
Odmev teh verovanj najdemo v Stari zavezi, ko svetopisemski pisatelj sprašuje, »kje so njih bogovi..., ki so pili vino pitnih daritev,« in kjer je izražena želja dreves, naj vinska trta kraljuje nad njimi, le-ta pa jim odgovori: »Naj pustim li svoje vino, ki Boga razveseljuje in človeka, pa se grem poviševat nad drevesa?« Vino Nove zaveze, če tako rečem, pa je Kristusova kri, zakaj on se žrtvuje za Izrael in za človeštvo in se imenuje vinska trta, svoje podanike pa mladike, njegov Oče pa je vinogradnik. Če drži, da je vino podoba spoznanja, potem gotovo ni naključje, daje očak NOE POSADIL VINSKO TRTO, po evangelijskih tekstih pa je vinska trta simbol nebeškega IcraTjestva, njen sadež, če lahko tako rečem, pa je evharistija ali sveta maša, ki ne more biti brez vina in kruha, drugo je evangeličansko (pro-
testantsko) besedno bogoslužje, ki ni maša. Zanimivo pravi Klemen Aleksandrijski: »Če rečem trta, v alegoričnem smislu mislim Gospoda, čigar sad moramo jesti, in sicer z vzgojo, ki je sad razumskega dela. Sok, ki se dviga po trti, je svetloba Duha, Oče je Vinogradnik,« - vsaj po nekaterih koncepcijah, ki boga ločujejo od trte kot absolutno od relativnega. Pri Grkih pa vinska trta pripada Dionizu, čigar čaščenje je povezano s poznavanjem skrivnosti življenja po smrti in prav zaradi Dionizovc povezave s skrivnostmi smrti je trta postala tudi kot POGREBNI SIMBOL. Kakor je trta rastlinski izraz nesmrtnosti, tako je alkoholna pijača v starih izročilih simbol mladosti in večnega življenja. Ali tudi vino pojmujejo kot utelešenje svetlobe, mladosti, čistosti?
Umetnost, ki na grobovih pogosto uporablja motive trte, trgatve ali vina, kaže, da so na to rastlino oziroma pijačo gledali kot na SIMIM )l. NESMRTNOSTI. Vino, ki pa prinaša pijanost, pa je tudi SIMBOL ZABLODI;, včasih simbol božje jeze.
Med našim ljudstvom jc izjemno priljubljen sv. MARTIN IOIIRSKI. Rojenje bil v rimski Sabarii na Madžarskem; tam stoji danes mesto Szomhathclv. Umrl je leta 397, 8. novembra, v Franciji, star 81 let. Med katoličani je zelo priljubljen kot zavetnik vojakov, konjenikov in jezdecev, orožarjev, tkalcev, strojarjev, krojačev, hotelirjev, mlinarjev, popotnikov, revežev in beračev, ujetnikov, abstinentov, domačih živali in gosi ter nenazadnje sodarjev, vinogradnikov, pastirjev in gostilničarjev. In da bi bili vinogradi obvarovani pred poletnimi ujmami in da bi bila kapljica kar najbolj žlahtna, postavlja naše ljudstvo v goricah podobe zavetnikov vinogradov in drugih neheščanov. Pri nas pa so Martina začeli častiti pod Irankovskim vplivom, naše ljudstvo seje k njemu najbolj zatekalo po pomoč med sedmim in desetim stoletjem. Iz. tega obdobja so tudi naše najstarejše cerkve, posvečene sv. Martinu. Naj končam z zanimivom zapisom iz časopisa SLOVENSKI GOSPODAR, ki je izhajal od leta 1X67 do 1893: »Prežlahtna rastlina, naša vinska trta, je morala s svojim lepim, vabljivim sadom preljubega okusa šc pred vesoljnim potopom znana biti...« Vsekakor NA ZDRAVJE, čeprav post festum.
Ivan Kepic
	HONDA
	Moč naSih sanj
PRODAJA VOZIL	CAR-LINE AMBROŽ d.O.O.
AVTOKLEPARSTVO	Prešernova 12, 1235 Radomlje
AVTOLIČARSTVO	Tel.: 01/722-75-34
	Fax: 01/722-71-32
AVTOMEHANIKA	
	E-mail: honda.ambroz@siol.net
NADOMESTNI DELI	www.honda-ambroz.com
DODATNA OPREMA	Prodaja e-mail: milko.godina@email.si
ZRNAT, ZMR2EL SNEG
vrec.st *««u- phrJHab'z
ORGANEL -J** HARATE
ZIZV1H- "j'1""* JEZERO
ulv0 MALAKI    v TIBETU CEVKO Z
BODICO, MORSKA OŽIGALKA
STARO MESTO V SREDNJEM EGIPTU
IZRAELSKI PREROK
MESTO NA SEVERU
FRANCIJE
0DK0PN0 DELO
HRVAŠKA PEVKA VUICA
MIDORI ITO
IVAN LEVAR
SIBIRSKO  PECIVO IZ MESTO OB KRHKEGA IZLIVU    TESTA IN REKE OM SADJA
POMOČ: BROKOLI-kavolin, ElEKTR Aopera Richarda Straussa, KNIOA-morska ožigalka, NAOIR-zemeljsko podnožišče, NOEMA-vsebina misli, POLAVDER-naia judoistka (Lucija), RACIONALIST-razumar, REPIN-ruski slikar (Ilja), SPERMIJ-semenčica
Domžalski karateisti na svetovnem prvenstvu v Tokiu
Izjemen uspeh
Na 9. SP Shotokan Karate-Do International Federacije v Tokiu od 31. oktobra do 5. novembra 2006 na Japonskem je slovenska reprezentanca dosegla izjemen uspeh, h kateremu so veliko prispevali tudi člani domžalskega Karate kluba Atom Shotokan, ki so vsi po vrsti prikazali izjemne nastope: Timotej Kokalj, Támara Ko kal j. Jernej Homar, Tadej Trinko, Miha Gavez in Lovrenc Kokalj. Selektor, sodnik in vodja reprezentance je bil Ivan Čerič.
V predstavi 2100 karatcistov in ka-rateistk iz 69 držav sveta je v konkurenci mladincev Kumitcdo 15 let Sebastian Kantužer postal svetovni prvak. V tej kategoriji smo Slovenci imeli dva predstavnika, Timoteja Kokalja in Sebastiana Kantužerja. Oba sta se morala najprej uvrstiti v finale prvih osem. Premagati sta
morala pravo četo 50-ih mladeni-čev. V finalu se je Timoteju zalomilo proti domačemu japonskemu predstavniku in je z izgubo 3:2 na SP dosegel skupno 6. mesto, medtem ko je Sebastian v finalu premagal oba domača predstavnika in zasluženo osvojil 1. mesto in postal svetovni prvak.
Izjemen uspeh je dosegla ženska ekipa v Katah. Slovenske tekmovalke, Mariborčanka Mateja Breznik. Prekmurka Polonca Hull in Dom-žalčanka Támara Kokalj so z odličnim kvalifikacijskim in finalnim nastopom dosegle 2. mesto - srebrno medaljo. Tesno so jih premagale Italijanke, medtem ko so se Japonke morale zadovoljiti s 3. mestom.
Poglejmo še rezultatete domžalskih reprezentantov:
Támara Kokalj, Kate ekipno ženske
srebrna medalja; Kate posamično do 19. let - uvrstitev v finale med prvih osem in 5. mesto; Timotej Kokalj, Kumite absolutno - junior do 15 let - 6. mesto; Lovrenc Kokalj, Kate Master nad 40 let 9. mesto (izguba v polfinalu 3:2 proti zmagovalcu, v konkurenci 64 mojstrov), Kumite absolutno, izpad proti domačemu japonskemu predstavniku;
Miha Gavez, Kate posamično izpad v tretjem kolu, prav tako Kumite posamično -75kg, Kate ekipno 10. mesto.
Jernej Homar, Kumite +75kg, odličen nastop in izpad v tretjem kolu.
nastop za ekipo Kumite. Prav tako Tadej Trinko nastop za ekipo Kumite.
Pred začetkom SP so nekateri slovenski predstavniki pred najvišjo svetovno elito mojstrov opravljali Karate izpite za višje pasove, med njimi tudi Timotej Kokalj in Tadej Trinko za mojstra 1. Dan, Jernej Homar in Miha Gavez pa izpit za mojstra 2. Dan. Za mojstra 4. Dan je uspešno opravil izpit Domžalčan Lovrenc Kokalj.
Iskrene čestitke uspehe in izpite!
za tekmovalne
Bojana
Odprti teniški turnir dvojic v Radomljah
Teniški klub Radomlje je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Radomlje organiziral teniški turnir dvojic. Turnir je tradicionalen in je že deseti po vrsti. Odigral se je v soboto, 23.9. v prelepem sončnem vremenu, ki je privabilo tudi veliko število gledalcev, ki so uživali v teniških dvobojih in soncu. Konkurenca je bila letos še posebno močna, saj sta na turnirju med najboljšimi pari iz domžalsko - kamniškega konca nastopila tudi bivša slovenska teniška reprezentanta Andrej Kraševec in Andrej Tratnar. Tekmovalo se je v dveh različnih kategorijah: odprti in kategoriji, kjer je par presegel vsoto 100 let. Skupaj je nastopilo 20 parov iz šestih teniških klubov.
V odprti kategoriji so bili rezultati naslednji:
1. mesto: Kraševec - Jeran
2. mesto: SkvarČa - Maček
3. mesto: Kropivšek - Hribar
V konkurenci 100+ pa so bili najboljši naslednji:
1. mesto: Prešeren - Ajtnik
2. mesto: Rutar - Sitar
3. mesto: Prestor - Tratnar
Prvi trije pari v obeh konkurencah so prejeli pokale, ki sta jih podelila predsednik TK Radomlje prof. dr. Milan Trbižan in predsednik KS Radomlje Metod Merčun. Za prijetno vzdušje je poskrbel tudi oskrbnik igrišč Lojze Cepec, ki je na veliko zadovoljstvo vseh sodelujočih pripravil odlično pogostitev. Naslednje leto načrtujejo organizatorji še večji turnir, ki ga bodo povezali z 20- letnico igranja tenisa v Radomljah.
Igor Škrjanc
Nova skakalnica
Tokrat se vam skakalci oglašamo z novico o naši najnovejši pridobitvi, na katero smo zelo ponosni, saj je rezultat dela rok naših tekmovalcev in njihovih staršev.
Vsi, ki se vozite mimo, ste lahko opazili, da smo več kot mesec dni vse popoldneve in proste vikende preurejali manjši skakalnici. Uredili smo keramične smučine, namakanje skakalnic, razsvetljavo in položili plastiko. Vse to smo financirali izključno z lastnimi sredstvi ob pomoči sponzorjev, ki se jim zahvaljujemo in upamo, da nam bodo v
prihodnje še priskočili na pomoč, kajti dela in načrtov je še veliko. Tako smo lahko na preurejeni skakalnici 21. oktobra organizirali državno prvenstvo v smučarskih skokih za dečke do 10 let. Pred pričetkom tekmovanja smo imeli manjšo slovesnost ob otvoritvi skakalnic. Skakalnica je svoj krst uspešno prestala. Sedaj bodo lahko naši
najmlajši tekmovalci trenirali doma in dosegali še boljše uspehe kot sedaj. Ob tej priložnosti vabimo vse mlade, ki vas zanimajo smučarski skoki, da se nam pridružite. Več o rezultatih naših tekmovalcev, ki dosegajo najvišja mesta na tekmovanjih pa v naslednji številki Slamnika.
Skakalni pozdrav Ihanskl skakalci
Telovadite z nami
ŠD Fan vit-as je pričelo s svojimi programi. Program »Nosorogov športni svet« je zaživel in mladi telovadci odkrivajo svoje gibalne sposobnost.
Z njimi poskušamo doseči maksimalno
aktivnost, jih spodbujamo pri delu in jim nudimo znanje na igriv način. Upoštevamo kurikulum za vrtce, ki daje priložnost tudi posameznikom. Naš program obiskujejo otroci od 4. do X. leta, poteka pa vsak
torek, sredo in petek, od I7..3()h dol9h. Program »miškin športni kotiček« pa je namenjen najmlajšim od 1.5 do 3.5 ieta. Najmlajši s pomočjo staršev odkrivajo svoje gibalne sposobnosti, premagujejo gore in doline in včasih jim uspe nemogoče, prav zares. Za »miške« vadba poteka vsak torek in petek, od 17.301) do 18.30h. Telovadimo v veliki telovadnici Venclja Perka, če želite, se nam lahko Še vedno pridružite.
Lepe igrive dni vam želi ŠD Fan vit-as.
Za ŠD fan vlt-as Vadlteljlca Mojca Grojzdek
Nogomet
Z veliko prednostjo ob koncu jesenskega dela
Nogometni klub Domžale je še vedno vodilna ekipa brez poraza. Tudi po tekmi 17. kroga v Ljubljani proti Factorju - bilo je 2 : 2, jim dobro kaže. Zbrali so 39 točk — II zmag in 6 remijev in imajo kar II točk prednosti pred najbližjim zasledovalcem in so že jesenski prvaki.
Še vedno imajo najboljšo obrambo, v napadu pa je realizacija prišla na najboljšo pozicijo v ligi - 32 golov. Do konca jesenskega dela sledijo še tekme doma proti Dravi in Beli krajini ter v gosteh še s Publikumom takrat bomo lahko lažje podrobneje analizirali igre Domžal v Pokalu Uefa. domačem pokalnem tekmovanju ter v državnem prvenstvu. Prav ob koncu redakcije smo izvedeli, da so Domžalčani zNK Dravo igrali 1:1.
V tretji ligi zahod je Ihan na vrhu prvi - 7 zmag, Kalcer je tik pod vrhom - pet zmag, kot tudi Dob - prav tako pet zmag. Kalcer je peti. Dob je šesti, kar kaže na izredno izenačenost lige, saj se lahko v hipu znajdeš na dnu ali vrhu lestvice z nekaj boljšimi ali slabšimi predstavami.
V pokalu MNZ Ljubljane je Ihan uvrščen v 4. krog, saj je bil uspešen v vseh treh krogih pokala. Vir se po koncu jesenskega dela nahaja na 8. mestu lige MNZ.
•leMkjjjH, *
Mladinci U 18 Domžal so v 4. krogu pokala MNZ Ljubljane. V 1. mladinski ligi so Domžalčani tretji z osmimi zmagami, kadeti U 16 so četrti s sedmimi zmagami v 1. ligi. Na skupni
lestvici so Domžalčani izenačeni z drugouvršče-nim Mariborom.
V zadnjem krogu so v ligi MNZ Ljubljane mladinci Radomelj visoko izgubili z Livarjem (10:1), Ihan je bil boljši od ekipe Ilirije (2:1), Roltek Termit pa od Kočevja (3:2). Kadeti Domžal so v ligi MNZ Ljubljane prvi brez poraza, Roltek-Termita pa drugi.
V ligi U 14 zahod pod okriljem Nogometne zveze Slovenije so Domžale na 1. mestu z enim porazom, v 1. ligi MNZ Ljubljane st. dečki je Roltek Dob sedmi, v 2. ligi je lhin - Domžale prvi, enako kot v 3. ligi Radomlje - Komenda ter v drugi ligi Ihan
- Domžale.
V 1. ligi ml. dečkov so Domžale na 3. mestu, v 2. ligi je Ihan - Domžale na 3. mestu, Roltek Dob je šesti, v 3. ligi so Radomlje - Komenda šesti.
Pri cicibanih U 10 so v skupini A Domžale tretje, četrti je Kalcer Vodoterm iz Radomelj, peti Roltek Dob in deveti Ihan. V skupini D je ekipa Vir
- Domžale peta.
Pri cicibanih U 8 v skupini 6 je prva ekipa Plastenke Radomlje, Roltek Dob je tretji, v skupini 8 pa so Domžale prve.
Urban Žnldaršlč
SD Krti
Pohod na Kras
Visoka udeležba, nadvse prijetno vzdušje in prekrasno vreme so bile glavne značilnosti novembrskega Pohoda na Kras.
November je kot nalašč za daljše sprehode po slovenskem Krasu. Sonce zna še dobro ogreti in če se burja ne oglasi, je lahko izlet po kraški pokrajini enkratno doživetje. Krti smo imeli tudi tokrat srečo. Dan je bil za ta letni čas prekrasen, burje pa tudi nismo prebudili. Ob odhodu se nas je zbralo 73 po-hodnikov, kar je seveda rekord za naše, še ne eno leto obstoječe športno društvo. V dveh polnih avtobusih
so bile zastopane prav vse generacije, še posebno veseli smo visoke udeležbe otrok.
Za prvo točko našega pohoda smo si izbrali 643m visoki Trstelj, s katerega je čudovit razgled na Kras, morje. Vipavsko dolino. Goriška brda ter Julijske alpe. Bližina morja nam je delala skomine, eden izmed naših prejšnjih ciljev, Triglav, pa je bil na žalost skrit v oblakih. Vendar smo si dodobra ogledali pokrajino, po kateri smo imeli namen hoditi še isti dan.
Sledil jc obisk Kraške hiše v Plisko-vici, kjer smo si ogledali v starem stilu obnovljeno hišo, ki zdaj služi kot mladinski hotel V Pliskovici imajo tudi Pliskino učno pot, ki se vije dobrih šest kilometrov po značilni kraški pokrajini. Prehodili smo
jo v dveh urah, uživali v jesenskih lepotah ter se zraven še česa naučili. Table z različnimi opisi kraških pojavov ter življenja domačinov so namreč postavljene ob vsej poti. Ker pa Krasa ne občutiš v celoti brez njegovega vina ter domačih jedi in ker je bil 1o vendarle družinski izlet, smo si na koncu privoščili še dobrote v eni izmed boljših domačih kraških gostiln, v Coljavi. Čeprav smo bili tudi v gostilni po številčnosti rekorderji, so nam jedi tako dobro pripravili, da smo si lahko po vseh kraških dobrotah le še oblizovali prste. Narava, dobra volja, prijetno druženje ter udeležba različnih generacij daje našemu športnemu društvu ves potreben zagon in polet, da bo tudi drugič tako lepo!
Vaši Krtll
Iščemo hitre, močne In vzdržljive ter tiste, ki si taki želite postati
Atletika je šport kjer se lahko najde prav vsakdo!
Bolj hitre in tiste, ki imajo radi sprint, bomo usmerili v sprint, željne zaprek na poti v ovire, močne in tiste, ki so
vam simpatični kopje, kladivo, disk ali krogla, v mete, vzdržljive v dolge teke ali
kros, eksplozivne ljubitelje
mivke in blazin pa v skoke.
Pridružite se nam na novem tartanu v Domžalah!
Informacije: Tomaž 040 795 795
Košarka
Košarkarskemu klubu Helios gre odlično
KK Helios Domžale
Poškodbe ključnih igralcev in prekratka klop so botrovale, da ekipa ni odvzela skalpa Ciboni v Domžalah, ki jim še manjka v zbirki premaganih velikih moštev poleg Partizana, ki pa bo v Domžale še prišel.
Vsesplošen pretep med tekmo lige NLB ABA z Zadrom je pustil posledice pri centru Smiljanu Paviču, ki še ne more igrati, poleg njega pa sta na listi poškodovanih še Aljaž Janža in Jure Močnik, tako daje breme organizatorja sedaj na Žigi Zagorcu, Da-riu Krejiču ter izkušenem Sašu Don-čiču. Zelo dobre igre kažeta Belorus Laskevič in Hrvat Troha kot tudi ostali, nekateri mlajši igralci pa še niso dorasli tekmam lige NLB ABA in se bodo kalili tekom slovenskega državnega prvenstva, v katerem Helios še ne pozna poraza in je na 1. mestu. Helios je oslabel premagal Koper v gosteh.
V ligi NLB ABA so na 10. mestu pri štirih zmagah in petih porazih. Naj-
bolje odmevala zmaga nad Olimpijo 73:69 v Domžalah. To stanje se lahko spremeni v še boljše, v kar pa ne gre dvomiti, razen če ne bo nepotrebnih poškodb, ki lahko Heliosu preprečijo želeni cilj pred sezono. Mladinci so v 2. ligi tretji s štirimi zmagami in dvema porazoma, kadeti so v 1. ligi vzhod 2 peti z eno zmago in štirimi porazi; pionirji A so v 1. ligi vzhod A2 na 3. mestu s 7-mimi zmagami in 8-mimi porazi, v drugi ligi center B« pa na 1.mestu s 5-imi zmagami in 6-imi porazi.
KK Lastovka
Člani (Lastovka - Vistra) so v 2. ligi vzhod na 6. mestu z dvema zmagama in dvema porazoma. Mladinci so v 2. ligi na 5. mestu s tremi zmagami in tremi porazi, kadeti so v 1. ligi zahod 2 na 6. mestu s petimi porazi, pionirji A so v 1. ligi vzhod A2 na 1. mestu z 12-imi zmagami in 4-imi porazi, pionirji B pa so tekmovanje že zaključili v B ligi - center BI na 4. mestu s štirimi zmagami in šestimi porazi - skupno so bili v B ligi na 12. mestu.
ZKK Domžale
Članice so v I. ligi četrte z enim porazom in tremi zmagami, v pokalu so se v dveh tekmah merile z ekipo Ilirije - prva tekma je bila doma in so jo košarkarice za las dobile, o drugi v gosteh bomo še poročali. Mladinke so pete v 1. ligi z dvema zmagama in dvema porazoma, ka-detinje so v 1. ligi vzhod 2 druge s petimi zmagami in enim porazom, pionirke so v superligi na 6. mestu s sedmimi zmagami in ll-imi porazi, ekipa Antarja pa je v 2. ligi B2 skupini druga s petimi zmagami in osmimi porazi.
Urban Žnidaršlč
Kotalkarsko drsalni klub Domžale
3. mesto za Maxi Cerar in Manco Capuder
V preteklem mesecu so se končala domača tekmovanja v umetnostnem kotalkanju, KD K Domžale je v končni razvrstitvi pokala Slovenije, kjer tekmujejo kategorije do 12 let, osvojil 4 odličja.
V skupini D je 2. mesto osvojila Klavdija Kovač, 3. mesto Tjaša Kovačič, med začetnicami je 3. mesto osvojila Brina Tič in med cicibankami 2. mesto Ajda Tič. Tudi ostale tekmovalke KDK Domžale so se preko cele sezone po svojih najboljših močeh trudile in osvajale dobre rezultate, kar se je pokazalo tudi na mednarodnem tekmovanju v Vipavi-Peč. S šestimi tekmovalkami smo se 1. oktobra udeležili tekmovanja za Pokal Vipava Peč, kjer so prav vse posegle po medaljah. I. mesto Vesna Hribar. Manca Capuder, Klavdija Kovač, 2. mesto Tjaša Kovačič, Manca Hribar, 3. me-
sto Sara Kovačič, v klubski razvrstitvi smo KDK Domžale osvojil 2. mesto.
Strokovni svet ZKŠS je izbral reprezentanco za jesenska tekmovanja, tako je bila v skupini minis izbrana Manca Capuder in v skupini jeuenesse Maxi Cerar. Manca Capuder je bila izbrana v reprezentanco za Pokal Inter-land. Tekmovanje je potekalo 12. - 14. oktobra v Ziirichu. Da je Manca dobro pripravljena, smo vedeli že po njeni zmagi na pokalu Vipava Peč. V Švici nas je ponovno lepo presenetila, z odlično izvedenim programom je zasedla 3. mesto in se tako uvrstila med dobitnike medalj za slovensko reprezentanco. Maxi Cerar je najprej svoje znanje v dresu reprezentance preizkusila na Pokalu Italije, po 10. mestu v kratkem programu je tekmovanje končala na 11. mestu. Za Maxi reprezentančnih nastopov še ni bilo konec, kajti med I. in 5. novembrom je Maxi potovala v Pariz, kot mlajša mladinka seje udeležila tekmovanja za Pokal Evrope, tokrat je bila uspešnejša že po kratkem programu je zasedla 3. mesto, odlično tekmovala še v dolgem programu (3. mesto) in bronasta medalja Pokala Evrope pripada Maxi Cerar.
Odlično, sezona je končana, za vse uspehe čestitamo vsem tekmovalkam in trenerski ekipi Violeti Mordej in Mateju Draščku.
KDK
Motokrosist Roman Jelen:
Voznik italijanske ekipe Edo racing
Motokrosist Roman Jelen, član Sitar Dunlop Racing iz Kamnika, ki v Italiji vozi za team Edo Racing, je posegel na vrh tako v slovenskem, italijanskem, evropskem in tudi v svetovnem motokrosu. Kot edini Slovenec je stal na odru za zmagovalce na svetovnem prvenstvu. Večkrat je bil član reprezentance za pokal narodov - imenovani motokrosistični olimpiadi. 28-letni šampion, doma sPšate, se je kalil na dirkah za državno in evropsko prvenstvo. Leta 1999 pa so se mu izpolnile sanje. Začel je kariero v najmočnejšem razredu do 500 cem na svetovnem prvenstvu.
Najvišje uvrstitve je dosegal v letih 2002 in 2003, ko je v skupni razvrstitvi sezone osvojil 7. oziroma 6. mesto. V posamezni vožnji pa je najvišje posegel leta 2003, ko je na dirki za svetovno prvenstvo v razredu do 500 cem, za veliko nagrado Italije, osvojil sijajno 3. mesto med samimi mojstri motokrosa. V letih 2004, 2005 je do-
segel slabše uvrstitve zaradi slabih
pogojev.
Letos je napravil pogumen korak. Odločil se je za nastopanje v najelitnejšem razredu za svetovno prvenstvo - Mx 1. Pri teamu Edo Racing je dobil na razpolago motor Suzuki RM 450. Najvišje je pbsegel na dirki za VN Italije, kjer je bil v prvi vožnji 14., v drugi vožnji pa 17. Na veliki nagradi Nemčije je bil v drugi vožnji 17. Rezultati so bili slabši zaradi slabih treningov pozimi - daleč pod pričakovanji.
Zaradi finančnih težav je ekipa Edo Racing po petih dirkah v razredu MX1 prestopila v razred MX3, kjer je bila najboljša uvrstitev na VN Slovenije v Orehovi vasi, kjer je bil v prvi vožnji 5. V Italiji pa se je preusmeril na dirke v super krosu, kjer je bilo v vsaki dirki pet dobrih tekmovalcev. Bila je močna konkurenca. Roman je nastopil na treh stadionih v okolici Milana. Na prvo dirko je prišel praktično brez treninga na drugi dirki je bil v finalni vožnji drugi, na tretji dirki pa je bil tretji. V prostih
terminih je tekmoval na dirkah za pokal Akrapovič.
Na eni izmed mednarodnih dirk ob koncu sezone si je ponovno, na istem mestu kot že leta 2001, zlomil zapestje. Zaenkrat še ne ve, ali bo potrebna operacija ali ne.
Akrapovič je eden glavnih sponzorjev. Roman pa se zahvaljuje za pomoč še Sitar pneumatic centru. Avtu Cerar. Zavarovalnici Triglav.
Tekst: MIRAN K0KALJ Foto: Muha
Sramežljivi petelini in petelinke z domžalske atletske steze
Če je morda nekaj let nazaj kdo še razmišljal o tem, da so domžalski atleti in atletinje dobri samo v širši okolici ali da rezultate dosega le nekaj posameznikov, se bo zlahka premislil po pregledu letošnje atletske sezone! Pa ne, da se preveč hvalijo, morali bi biti bolj pohvaljeni!
Zvezda - Peter Kastelic: dvakrat najhitrejši v Sloveniji, med tekači na 1500 m in 3000 m.' 3:45,28 in 8:23,09 min sta le dva izmed odličnih rezultatov, ki sta Petru ob nastopih v slovenski reprezenzanci prinesla tudi naslov državnega prvaka in pokalnega zmagovalca ter rezultata, s katerima je Peter med številnimi drugimi dobrimi tekači prehitel tudi Romana Kejžarja. Varovanec Lojzeta Pungerčiča ima še drugi rezultat sezone 2006 v tekih na 800, 1000 in 2000 m z zaprekami. Še ena zvezda - Alja Sitar: ima najhitrejši rezultat sezone na 60 m, 7,66 s, ki je hkrati tudi pionirski državni rekord. Najhitrejša Domžalčanka ima še sedmi rezultat na 200 (24,86 s) in osmi rezultat na 100 m (12,05 s ), oba sta še nehomo-logirana državna pionirska rekorda, deseti rezultat ima na 300 metrski razdalji ter tretjega v štafetnem teku starejših mladink na 4x100 m. Upamo, da bomo o novih rekordih še poročali, saj bo Alja v pionirski kategoriji nastopala še naslednjo sezono.
Zvezdice: med 20 najbolj vzdržljivih in spretnih tekačev se je v teku na 3000 metrov z zaprekami uvrstil Bernard Jarc (šesti), Domžalčani pa smo sledi pustili tudi med 20 najmočnejšimi, tehnično treniranimi in najbolj eksplozivnimi metalci - Jože Pirnat ima peti rezultat v suvanju 7,26 kg krogle, 11. v metu kladiva
in 14. v metu kopja, Bor Šmuc pa seje kot eden izmed metalskih upov domžalske atletike zapisal na 16. mesto v metu mlajšemladinskega kopja, na tretje v metu pionirskega kopja in na sedmo v metu žogice. Med dekleti so se med 20 najboljših uvrstile še: šprin-terka Klara Hribar, tretja na 60 m, Ajda Sitar, četrta na 600 metrov, Cita Cvirn s petim rezultatom na 2000 m z zaprekami, 12. na 600 in z 18. rezultatom na 1000 m, Maja lludoklin s 13. mestom na 600 m, Monika Adler kot šesta na 2000 m in 19. na 600 metrski razdalji. Suzana Mladenovič je dosegla peti rezultat na 5000 m, Katja Kosmatin pa 13. na 3000 in 17. na 1500 m. Pohvaliti velja tudi pionirsko štafeto 4x300 v postavi Hribar, I ludoklin in sestre Sitar, ki je dosegla sedmi rezultat sezone. Lepo je k beri kratic DOM v tablicah Atletske zveze Slovenije pomagala tudi šesterica metalk. Bernarda Letnar je bila najvišje uvrščena v metu 500-gramskega kopja, kjer je bila tretja, peta je bila v metu 3 kilogramskega kladiva in 10. v suvanju enako težke krogle. Najvišja uvrstitev Petre Pavlic je tretje mesto v metu 400-gramskega kopja, ima še peti rezultat v žogici in devetega v kladivu. Erika Pirnat je sezono v metu diska in kladiva zaključila na osmem mestu, Mateja (irum pa kot deseta v kopju in 14. v disku. Proti vrhu - naprej!
Bojana
Tako veselo |e bilo na lanskem krosu.
Novice iz Kluba borilnih veščin — Mladega boksarja Dob
David Nagode na evropskem prvenstvu
Med 24. ter 29. oktobrom je v prestolnici Portugalske potekalo evropsko prvenstvo organizacije VVAKO v semi in ful kontaktu, glasbenih formah ter v aerokicku.
Tekmovanja se je udeležilo 482 predstavnikov iz 34 držav, med njimi tudi 16 tekmovalcev in tekmovalk i/, Slovenije, med katerimi je bil tudi David Nagode. Zanj je bila uvrstitev v slovensko reprezentanco zelo lep uspeh, na prvenstvu pa je žal izgubil v drugem kolu v kategoriji -81 kg proti Fincu T. Laine-ju. Slovensko ekipo sta vodila Igor Kalšek in Milan Grah. Bolj zanimiv za člane in članice Mladega boksarja Dob je bil 4. november, ko je v Zagorju ob Savi potekalo že 23. mednarodno odprto prvenstvo v kickboxingu, ki sta ga organizirala Kickboxing zveza Slovenije in Klub borilnih veščin Pon do Kvvan Zagorje ob Savi.
Kickboxing zveza Slovenije je sporočila, da bodo slovensko zastavo zastopali na Evropskem prvenstvu v kickboxingu 2006 v Skopju-Makedoniji člani kluba borilnih veščin Domžale-Mla-di boksar Dob: članica Tamara Radkovič - 60 kg, član David Nagode - 84 kg in član Marjan Bolhar - 79 kg.
Čestitamo!
Tekmovanja se je udeležilo 314 tekmovalcev iz 38 klubov in 6 držav, med njimi je zelo uspešno nastopilo tudi osem tekmovalcev in tekmovalk iz Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob, ki so dosegli naslednje rezultate:
1. ) Tamara Radkovič - 1. mesto članice -60 kg
2. ) David Nagode - 1. mesto člani -84 kg
3. ) Uroš Boštjančič - 3. mesto člani -63 kg
4. ) Gašper Saksida - 5. mesto dečki -155 cm (v prvem kolu premagal avstrijskega tekmovalca)
5. ) Miha Močnik člani -89 kg- 5. mesto (v prvem kolu premagal italijanskega tekmovalca), peto do osmo mesto pa so dosegli: Matej Balantič, Mitja Bol-čina ter Leon Grgec. Čestitamo!
B.
NOGOMETNE NAVDUŠENCE VABIMO K PRIJAVI V
ZIMSKO LIGO MLADINSKEGA
SVETA DOMŽALE
v dvoranskem nogometu 2006/07
m
Igra se v telovadnici OŠ DRAGOMELJ, ob nedeljah med 18. in 20. uro, predvidoma od 26. novembra 2006 do 25. marca 2007.
Igra se po pravilih »futsal NZS«, po sistemu 1+4, na stranski out, brez akumuliranih prekrškov, manj odbojna žoga velikosti 4.
Število ekip je omejeno, prednost imajo ekipe s področja upravne enote Domžale. Za vsako ekipo lahko igra največ 15 igralcev, ki morajo biti stari najmanj 15 let.
Za prijave in vse informacije pokličite na GSM 040 308 227 ali po elektronski pošti na rok.ravnikarfižemail.si. Podrobnejši razpis in pravila so vam na voljo.
Prijave je potrebno posredovati NAJKASNEJE DO NEDELJE, 19. NOVEMBRA 2006. do 12. ure.
Karate klub Domžale
Tekmovanje otrok dom/alsko-kamniške regije!
Sankukai regijsko tekmovanje za otroke domžalsko-kamniške regije se je odvijalo 21. oktobra 2006 na OS Preserje pri Radomljah. Številni tekmovalci so se v 8 kategorijah pomerili v športnih borbah in katah. Tekmovanje je štelo kot predizbor za DP, ki bo v Kočevju sredi novembra. Po razburljivih ter napetih borbah in katah so naši tekmovalci pokazali, da so pred DP odlično pripravljeni.
Želja vsakega tekmovalca je biti uspešen, vendar v praksi ni vedno tako, kot si želimo. Zato včasih težko sprejmemo dejstvo, da ima tudi neuspeh svoj smisel, s katerim lahko ogromno pridobimo, saj na poti borca potrebujemo tako zmage kot poraze.
Vseeno pa tudi tokrat ni manjkalo tistih, ki so domov odšli kot zmagovalci:
Ml. dečki do 40 kg:
2. mesto Aljaž Rode (Dom),
3. -4. mesto Martin Omovšek (Rad), in Grega Vrečar (Dom),
Ml. dečki do 50 kg: 1. mesto Matej Vogrinec (Dom), 3. - 4. mesto Tristan Kokelj (Rod), St. dečki do 45 kg:
1. mesto Čendrim Kajtazaj (Dom),
2. mesto Surya Kotar (Dom),
3. -4. mesto Žan Rode (Dom), St.dečki do 55 kg:
1. mesto Klemen Drolc (Dom),
2. mesto Kristjan Bernot (Dom),
3. - 4. mesto Dejan Osolin (Dom), St. dečki nad 55 kg:
1 .mesto Domen Vollmaver (Dom), 2.mesto Luka Roječ (Dom),
3. - 4.mesto Jošt Franko (Dom) Jure Gubanec (Dom), Ml. deklice kate:
1. mesto Nataša Roječ (Dom),
2. mesto Lara Eva Rudolf (Dom),
3. mesto Tina Jerman (Dom), St. deklice kate^
1. mesto Katja Žulič (Dom),
2. mesto Urška Savič (Dom),
3. mesto Hana Majdič (Dom).
M.K.
MLADI ŠAMPION DOMŽALE
Vpis v Alpski smučarski klub
ASK Mladi šampion Domžale vpisuje v alpsko smučarsko šolo za otroke, stare od petega leta dalje. Namen kluba je učenje smučanja, osvojitev osnovnih tehničnih lastnosti smučanja in na koncu postati pravi tekmovalec z vso tehniko smučanja.
Šola obravnava vso novo tehniko, ki jo obravnava smučanje, izpopolnjevanje motorike in veliko tekmovalnega treninga na veleslalomskih progah. Treningi bodo potekali: Trikrat tedensko kondicijski trening (telovadnica), med vikendi, počitnicami in tudi kak dan med tednom pa trening na smučišču. V času, ko pri nas ni snega, pa bomo obiskali kakšnega od ledenikov v sosednih državah. Treningi se pričnejo predvidoma 15.11.2006 in trajajo do konca šolskega leta. Obiskali bomo vse tekme cicibanov, ki potekajo pri nas. Priredili pa bomo tri tekme Za pokal mladega šampiona. Treningi bodo potekali pod vodstvom izkušenih trenerjev. Vabljeni tudi vsi starši, da postanejo člani kluba. Prijave in informacije dobite na telefonu 040 932 471 (Sandi) c-mail: askmladisampion(«)gmail.com
www.askmladisampion.com (stran bo odprta predvidoma 15.11.2006).
ASK Mladi šampion
Teniški klub
Lepi rezultati
domžalskih
tenisačev
Teniška sezona na zunanjih igriščih se bliža koncu, zato je prav, da se ozremo na pretekle 3 mesece (avgust, september, oktober) in pobliže pogledamo dogajanje v teniškem klubu Domžale.
Po uspešno izpeljanem mednarodnem turnirju za mladince 11. SLO-VEN1AN JUNIOR OPEN 2006 smo izpeljali še 16. PRVENSTVO SLOVENSKE POLICIJE v dvojicah, kjer je sodelovalo ISO policistov iz vse Slovenije. Do sedaj je bilo vseh 16 prvenstev izpeljanih v Domžalah, kar je dokaz da so z našo organizacijo zelo zadovoljni. V začetku oktobra je sledil teniški turnir DUNLOP, ki ga je v Domžalah pripravilo podjetje Levček iz Kamnika, ki v Sloveniji zastopa teniško blagovno znamko Dunlop. Prav tako smo v začetku oktobra 3 dni gostili veterane ATC Andernach iz Nemčije, s katerimi že 3 leta gojimo prijateljske vezi in se enkrat letno srečujemo - letos pri nas, naslednje leto pa spet v Nemčiji. Letošnji rezultat je bil 8:1 za Domžale. Za ekipo ATC Andernach že 3 leta kot okrepitvi v nemški pokrajinski veteranski ligi 40+ nastopata Sašo Štiftar in Sašo Svoljšak in odtod izhaja tudi ideja po prijateljskem srečanju obeh ekip.
Omeniti velja zmago MANCE KIJ-NAVAR na zaključnem masters turnirju v Litiji, kjer je dokazala, daje v vrhu slovenskega tenisa v kategoriji do 18 let. Takoj po zmagi se je od-
peljala na mednarodni turnir v Mali Lošinj na Hrvaškem. Morala je na kvalifikacije, ki jih je uspešno prestala in v glavnem turnirju prišla do 'A finala.kjer je po hudi borbi šele v tretjem setu klonila proti Slovakinji Ciganikovi. Manca je v letošnjem letu zelo napredovala in trenutno na svetovni mladinski lestvici do 18 leta zaseda .mesto. Uspešen je bil tudi BOŠTJAN RE-PANŠEK , ki je zmagal na turnirju OP Jaki šport v Ljubljani, kjer mu je družbo med zmagovalci v ženski kategoriji prav tako delala Manca Kunavar. Na veteranskem državnem prvenstvu v Mariboru pa je zmago v kategoriji 45+ dosegel Sašo Svoljšak in ponovno dokazal, da je med najboljšimi veterani v Sloveniji, saj je bil to njegov že 5. naslov državnega veteranskega prvaka. Omeniti velja tudi nastopanje naših rekreativnih ekip v tekmovanju v gorenjski teniški ligi, kjer je ekipa naših bivših tekmovalcev pod vodstvom Jaka Slavinca suvereno zmagala. Veseli predvsem dejstvo, da so se fantje po končani tekmovalni karieri spet zbrali in se odločili, da
se še naprej za svoje veselje ukvarjajo z rekreativnim igranjem tenisa. Poleg Slavinca so nastopali še David Jerič, Klemen Kadivnik, Andraž Kosmač, Rok Prevc, Jan Svoljšak, Matej Sironič in Žiga Šulin. Prav tako pa smo z dvema ekipama nastopali v rekreativni ligi POD KAMNIŠKIMI PLANINAMI, kjer je bila ekipa DOMŽALE 1 pod vodstvom Marjana Ogrinca prva, ekipa DOMŽALE 2 pod vodstvom Bojana Tomšeta pa tretja. Na koncu naj še omenim, da je v oktobru sponzorsko pogodbo z opremljevalcem TECNIF1BRE iz Francije podpisal Boštjan Repanšek. Opremljevalec ga je založil s teniškimi loparji, torbami in strunami, Boštjan pa bo moral nastopati na njihovih promocijah, kjer bo to potrebno. V zadnjem tednu meseca oktobra pa bomo v Teniški dvorani Domžale zamenjali dotrajano podlago z novo, ker nam bo omogočilo spet bolj kakovostno vadbo. Ob tem bi se radi zahvalili Občini Domžale, ki je iz proračuna namenila sred-stva.da bomo dobili nov podtepih z gumijastim granulatom.
KK Pirueta
Nika srebrna v Parizu
Na velikem tekmovanju v umetnostnem kotalkan ju, ki je štelo za POKAL EVROPE v Parizu je tekmovalka NIKA BABIC osvojila srebrno medaljo in le za las ji je ušlo zlato. Z izredno izpeljanim programom je dokazala vsem, da se le z prizadevnim delom osvojijo odlična mesta tudi na evropskem nivoju. NIKA in njen trener PETER BRLEČ nista mogla skriti' navdušenja nad odlično uvrstitvijo.
Na tekmovanju je v kategoriji, kjer je nastopila NIKA, sodelovalo 19 tekmovalk iz 8 držav Evrope, in sicer iz Nemčije, Nizozemske, Velike. Britanije, Belgije, Francije, Portugalske, Španije in Slovenije, kar pomeni, daje bila konkurenca izredna oziroma dejansko evropska, saj tudi na evropskih prvenstvih težko dobimo takšno udeležbo. Uspehi v kotalkarskem klubu PIRUETA se kar vrstijo in postalo je že kar pravilo, da se z vsakega večjega
tekmovanja vsaj en tekmovalec vrne z medaljo. Tako je bilo tudi tokrat. Članica kotalkarskega kluba PIRUETA, VERONIKA BREŠAR, je v kategoriji kadetinj zasedla četrto mesto, kar je najbolj nehvaležno, saj ne manjka veliko, da se povzpneš na stopničko in prejmeš tako pričakovano medaljo. Veronika je nastopila prvič v tako močni konkurenci, zato ji je bilo četrto mesto v ogromno vzpodbudo za delo v prihodnosti
" "
t sni Jlti^BB Ulf JfllVP^^^ f*
Težko atletski klub Domžale
8. mednarodno prvenstvo Domžal
Težkoatletski klub Domžale je v soboto 23. septembra organiziral tradicionalno osmo mednarodno prvenstvo Domžal v dviganju uteži, ki se je odvijalo v prostorih Hale komunalnega centra v Domžalah.
Tekmovanja so se udeležili klubi iz Srbije, Madžarske in Slovenije, kjer pa so Domžalčani z dvema ekipama zasedli tretje in četrto mesto. Za prvo ekipo Domžal so nastopali Danilo Emeršič z rezultatom -poteg
105 kg in sunek 132 kg, Štefan Do-minko z rezultatom -poteg 101 kg in sunek 123 kg in Boštjan Peterca z rezultatom - poteg 95 kg in sunek 136 kg. Za drugo ekipo Domžal pa so nastopali Tine Orešek z rezultatom - poteg 85 kg in sunek 115 kg, Jernej Orešek z rezultatom -poteg 80 kg in sunek 100 kg in Simon Resnik z rezultatom -poteg 85 kg in sunek 100 kg.
9. septembra seje težko atletski klub Domžale udeležil 21. mednarodnega tekmovanja Subotice v Srbiji, ki se
pa je udeležilo osem ekip. Iz. Srbije so nastopali Radnički iz Somborja, Jedinstvo iz Novega Beča, Crvena Zvezda iz Beograda in Spartak 1 in Spartak 2 iz Subotice. Iz Madžarske seje udeležil ZTE iz Zalaegersze-ga, iz Bosne in Hercegovine Konjic in iz Slovenije TAK Domžale. Pod Slovensko zastavo so nastopali Tine Orešek z rezultatom - poteg 85 kg in sunek 110 kg, Jernej Orešek z rezultatom - poteg 80 kg in sunek 105 kg in Boštjan Peterca z rezultatom - poteg 105 kg in sunek 135 kg, ki so ekipno zasedli šesto mesto. Čestitke in še veliko športnih uspehov.
B.P.
WAV
Na črnobelih poljih
Velovi turnirji
»Hitreci«
Avgustovski vrh turnirja v hitro po-teznem šahu sta krojila Trboveljča-na I linko Jazbec in Kotnik pred zelo dobrim Filipom na tretjem mestu. Odlična je bila tudi Špela Orehek na sedmem mestu. Sodelovalo je dvajset udeležencev, odigrali so enajst kol. Vrstni red: Jazbec 8, Kotnik, Filip 7.5, Vošpernik, J. Skok 7, Vavpetič, Orehek, Janjič 6.5, Jerina, Bajec 6 itd. Na septembrski Velov hitropotezni turnir je prišlo osemnajst šahistk in šahistov. Med temi pa bil najodloč-nejši Igor Babnik iz Ljubljane, kije v enajstih kolih oddal le poldrugo točko. Drugo in tretje mesto sta osvojila domačin Jože Skok in Vavpetič, četrti je bil Ljubljančan Vošpernik, peti Velo-vec Filip, šesti pa član Komende Boris Skok. tik za njim pa Šahinovič iz Črne na Koroškem. Vrstni red: Babnik 9.5, J. Skok 8.5, Vavpetič 8, Vošpernik, Filip 7.5, B. Skok 7, Šahinovič 6.5, Jerina 6 itd.
Pospešeni turnirji
Na Velovem turnirju v pospešenem šahu za september je zmagal Marjan Črpan, vendar le za malenkost, torej za točko srednjega Buholza, pred Kar-narjem. Tretji je bil tudi tokrat zanesljivi Jeran, četrto in šesto mesto pa sta zasedla Srebrnič in njegov sin Marko. Igralci so odigrali sedem kol. Vrstni red: Črepan, Karnar 5.5, Jeran, Vojko Srebrnič, Vošpernik 6, Marko Srebrnič, Vavpetič, Rebernik 4.5, Ivačič, B. Skok, Kohek 5 itd.
Na oktobrskem turnirju je bil pred očetom Vojkom zmagovalec devet-najstletni član Nove Gorice MK Marko Srebrnič, ki je ugnal vse nasprotnike. Tretji je bil veteran, mojster Ivačič. Po daljšem času je nastopil tudi Dom-žalčan Sašo Rihtar, ki nastopa za Črni graben, in je osvojil lepo sedmo mesto. Udeležba je bila zelo dobra, saj je sodelovalo kar 34 šahistov, odigrali pa so sedem kol. Vrstni red: M. Srebrnič 7, V. Srebrnič, Ivačič, Čepon, Vavpe-
Domžalski
komorni
or
Domžale
k sodelovanju
nove pevke in pevce
s pevskimi izkušnjami ali če bi jih radi šele razvili.
S širokim zborovskim repertoarjem vseh slogovnih obdobij ter s sodelovanjem z orkestri uživamo v glasbi in nastopamo na festivalih, tekmovanjih in turnejah.
Vadimo vsak torek od 20:00 do 22:00 v 2. nadstropju Glasbene šole Domžale (Kulturni dom Franca Bernikah Kontaktna oseba:
Ziatko Pflaum, gsm: 031 409 119, e-mail: ziatko.pflaum@sandoz.com
Društvo vojnih invalidov Domžale
Letovanje na otoku Rabu
Športniki - člani društev vojnih invalidov Domžale, Zasavje, Ljubljana in Celje so pravi športniki, ki so se pomerili na tretjih športnih igrah v septembru 2006 na otoku Rabu. Za organizacijo tek-
movanja je poskrbela republiška Zveza vojnih invalidov, za prijetno letovanje in pestre programe v bivšem Rudarskem domu Trbovlje pa član DVI Zasavje iz Trbovelj, gospod Stane Šinkovec.
Organizirana športna meddruštvena tekmovanja v balinanju, pikadu, šahu, streljanju z zračno puško so navdušila vse prisotne, ki so sicer v programu lahko našli tudi druge možnosti za prijetno preživljanje dni: ples, jutranja telovadba, vožnja po morju na barki, fish piknik, obisk spominskega parka Kampor, planinski pohodi na najvišji vrh otoka Raba, nacionalni park Kalilront, rajska plaža San Marino, obisk Golega otoka in Grgura. Naj omenimo, da so člani DVI Domžale sodelovali v vseh športnih in rekreacijskih dejavnostih in se odlično odrezali, kot sledi: '
BALINANJE ženska ekipa zasedla I. mesto, BALINANJE moška ekipa zasedla 3. meslo. SAJ I: ekipno 2. mesto Edo Završnik, 1'IKADO: ekipno ženske 2. mesto Olga Brodar. 1'IKADO: ekipno moški: Vinko Brodar 5 točk, Jože Brodar 4 točke, Lado Črv 3 točke, STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO: četrti Jože Brodar, peti Vinko Brodar, deseti Lojze Hrovat, štirinajsti Jože Kveder. V plesnih parih sta prvo mesto osvojila Olga in Vinko Brodar, skupno med ekipami pa so bile Domžale druge.
Za uspešno sodelovanje na športnih igrah, članom DVI Domžale-čestitke!
Besedilo In fotografije: Jože Novak
tič 5, Kragelj, Rihtar, Jeran, Veskovič, Kotnik, Musič 4.5, Bogdan Osolin, Janjič, Jerina, Peric 4 itd. Odigranih je bilo devet kol.
Šahovske vesti
Trzin, Prizadevni Trzinčani so tudi letos pripravili turnir v pospešenem šahu v Baru Repek. Tudi tokrat je bila udeležba kar solidna, saj se je odzvalo 38 ljubiteljev šaha. Zmagal je kranjski mednarodni mojster Mazi, pred Celjanom, mojstrom Crepanom in članom Jesenic Jerajem. Med Velovci sta bila najboljša Jeran na petem in Ivačič na sedmem mestu, mednju pa seje uvrstil novomeški mojster Marjan Kastelic. Vrstni red: Mazi 8.5, Črepan 7, Jeran,
Vošpernik, Jeran, Kastelic 6, Ivačič, Penko, B. Skok, Matko, J. Skok 5.5, Urukalovič, Šemrl, Veskovič 5 itd. Slovenj Gradec: 32. Šmonov Memo-rial na Koroškem je bil zelo zanimiv turnir dvojic v hitropoteznem šahu, v spomin na svoj čas zelo aktivna šahi-sta Šmon. Sodelovalo je trideset dvojic, zmagala pa sta mednarodni mojster Supančič in fide mojster Vombek, ki sta osvojila 34 točk, odigranih je bilo sicer 44 partij na moštvo. Sledili so Štucl, Pešec 33, Žugaj, Serdt 31.5, Šmon, Koletnik 26, Huremovič, Matko 25, Plimon, Poberznik 24. Iz domžalskega okolja sta igrala brata Jože in Boris Skok, ki sta osvojila 23 točk in pol in pristala na desetem mestu.
Jože Skok
Za šahovske sladokusce
Pozicijska žrtev kvalitete
Z izrazom kvaliteta označimo prednost T:L (trdnjava proti lovcu) oziroma T:S (trdnjava proti skakaču). Kdor namreč zamenja svojo lahko figuro za nasprotnikovo trdnjavo, pridobi vrednost kvalitete. Gre namreč za primerjavo vrednosti trdnjave, lovca in skakata, kjer ugotovimo, da je trdnjava vrednejša za približno Vt lovca ali skakača (korigirana vrednost trdnjave).
Pri pozicijski žrtve kvalitete seveda ne gre za preprosto menjavo dveh figur, ampak za - kot že poimenovaje govori - za doseganje pozicijske prednosti pozicije na račun materialnega primanjkljaja Z žrtvijo kvalitete, ki običajno ne temelji toliko na podlagi bolj ali manj natančnega ali dolgega izračuna variant, ampak bolj ali manj na intuitivni oceni šahovske pozicije, ki nastane po taki potezi. O pozicijskih žrtvah kvalitete bi zagotovo lahko napisali celo knjigo, vendar si v naši rubriki poglejmo partiji dveh vrhunskih velemojstrov. Med odličnimi šahisti je namreč pozicijska žrtev kvaliteta velikokrat zelo močno orožje, s katero doseže igralec, ki je žrtvoval kvaliteto, lepo zmago. Šah je seveda tudi umetnost!
Del šahovske partije (novejšega datuma), ki jo objavljamo tokrat za šahovske sladokusce, nam zelo nazorno
kaže, kako velika pozicijska premoč lahko nastane na šahovnici, ko se ša-hist »pravilno« odloči za žrtev kvalitete.
Sergey Karjakin (2672) - Xue Zhao (2467) [C95|
KO Cap d'Agde FRA (1.1), 30.10.20-06
...31. Ldl Sd3 32. Lxh5 (To pa je »prava« in lepa ter nepričakovana žrtev kvalitete!) Sxel+ 33. Txel gxh5 34. Tgl! Tf8 35. Kh2 Lc8 36. Le3 Tb7 37. Tg7 Lg4 38. Kg3 1x8 39. f4 a4 40 .fxe5 dxe5 41. Lc5 Te8 42. Kf2 (Neverjetna igra kralja po pozicijski žrtvi kvalitete!) Lg4 43. Sxf7+ Txf7 44. Txf7 1-0
Bogdan Osolin
Ljubljanska 104 - Domžale • 01724 IS 00
PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA
15. januar 2007 in 26. februarja 2007
PRIDRUŽI SF2NAM
******
«4L
LOVENSKA VOJSKA
Izpostava za obrambo Domžale Informacije: 01/7214 255,8391 323 080/13-22, www.mors.si
3
;z
Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 -ZVKSES; v nadaljevanju: SZ-1) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04 in 62/06, v nadaljevanju: pravilnik) ter v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB2) in Zakonom o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 - UPB1) objavlja
Javni razpis
Za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem
I. PREDMET RAZPISA
1.1. Predmet razpisa
Občina Domžale (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo okvirno 8 neprofitnih stanovanj v najem na posameznih lokacijah na območju občine Domžale, in sicer v Domžalah, Preserjah pri Radomljah, Radomljah, Ihanu ter drugih lokacijah. Stanovanja bodo uspelim upravičencem oddana v najem predvidoma v letih 2007 in 2008. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi:
- na listi A bo predvidoma 5 stano-
vanj namenjenih za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika oproščeni plačila varščine;
- na listi B bodo predvidoma 3 stanovanja namenjena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati varščino.
1.2. Neprofitna najemnina
Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni
list RS, št. 131/03, 142/04) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo lahko uveljavljali pravico do subvencionirane neprofitne najemnine v skladu z uredbo, citirano v prejšnjem odstavku, oziroma predpisom, veljavnim v času najema stanovanja. Za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, znaša najemnina v mesecu oktobru 2006, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 43.254,00 SIT; informativni izračun ob upoštevanju centralnega paritetnega tečaja znaša 180,50 EUR. Skladno z 90. členom SZ-1 se bodo najemne pogodbe sklenile za nedoločen čas. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, določenim s pravilnikom.
1.3. Površinski normativi
Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi:
Število članov gospodinjstva	površina stanovanja hm plačila varščine - lista A	površina stanovanja s plačilom varščine - listu B
1 -člansko	"od 20 m2 do 30 m2	od 20 m2 do 45 m2
2-člansko	nad 30 m2 do 45 m2	nad 30 m2 do 55 m2
3-člansko	nad 45 m2 do 55 m2	nad 45 m2 do 70 m2
4-č lansko	nad 55 m2 do 65 m2	nad55m2do 82 m2
5-č lansko	nad 65 m2 do 75 m2	nad 65 m2 do 95 m2
6-člansko	nad 75 m2 do 85 m2	nad 75 m2 do 105 m2
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2.
II. RAZPISNI POGOJI
2.1. Splošni pogoji
Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Domžale.
Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: - žrtve nasilja v družini, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih - varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj na območju občine Domžale
- invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, ne glede na kraj stalnega bivališča, če imajo v občini Domžale možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve,
- najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih p podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku.
2.2. Dohodkovni kriterij
Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 01.08.2005 do 31.07.2006 ne presegajo v preglednici določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v navedenem obdobju znašala 181.350,00 SIT.
Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v točki 2.2., prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A - brez plačila varščine ali listi B -s plačilom varščine. Razmejitev med prosilci liste A in liste B je razvidna iz naslednje preglednice:
velikost gospod.	LISTA A		LISTA B	
	%	meja neto dohodka	%	meja neto dohodka
1-člansko	90%	do 163.215 SIT	od 90 % do 200%	nad 163.215 do 362.700 SIT
2-člansko	135%	do 244.823 SIT	od 135 do 250%	nad 244.823 do 453.375 SIT
3-člansko	165%	do 299.228 SIT	od 165 do 315%	nad 299.228 do 571.253 SIT
4-clansko	195%	do 353.633 SIT	od 195 do 370%	nad 353.633 do 670.995 SIT
5-člansko	225 %	do 408.038 SIT	od 225 do 425 %	nad 408.038 do 770.738 SIT
6-člansko	255 %	do 462.443 SIT	od 255 do 470%	nad 462.443 do 852.345 SIT
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje na listi A s prištevanjem po 20 odstotnih točk, na listi B pa s prištevanjem 25 odstotnih točk.
2.3. Premoženje prosilca
Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: - da mesečni dohodki prosilče-vega gospodinjstva v obdobju od 01.08.2005 do 31.07.2006 ne pre-
segajo gornje meje, določene v točki 2.2. tega razpisa;
- da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po
zakonu oddana v najem za nedoločen čas in z neprofitno najemnino; - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. Glede na število članov gospodinjstva vrednost drugega premoženja v lasti ne sme presegati naslednjih zneskov:
število članov gospodinjstva	vrednost drugega premoženja, ki nc sme presegati 40% vrednosti primernega stanovanja
1 -člansko	3.629.722 SIT
2-člansko	4.436.326 SIT
3-člansko	5.646.234 SIT
4-člansko	6.614.159 SIT
5-člansko	7.662.746 SIT
6-člansko	8.469.350 SIT
Prednostne kategorije opredeljene v točki 3.1. in 3.2. se za posamezno listo prosilcev A oziroma B točkujejo z naslednjo višino točk:
Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje, točkovano s 320 točkami po vrednosti točke 2,63 EUR in površinski normativi, predvideni za stanovanja s plačilom varščine.
2.4. Osebe, ki ne morejo sodelovati na razpisu
Na razpisu ne morejo sodelovati:
- tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili;
- tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov.
III. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV
3.1. Splošne prednostne kategorije prosilcev
Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja imajo prednost mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja
2.5. Stalnost bivanja na območju občine Domžale
Razpisnik določa, v skladu s 4. členom pravilnika, poleg splošnih pogojev še
dodaten pogoj stalnosti bivanja na območju občine Domžale, ki ga morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do točkovanja dobe bivanja, in sicer:
stalno bivanje na območju občine Domžale	točkovanje
nad 5 do 10 let	20 točk
nad 10 do 15 let	40 točk
nad 15 do 20 let	90 točk
nad 20 let	110 točk
Upošteva se število let, dopolnjenih v letu razpisa. V primeru prekinitve bivanja, se leta seštevajo.
ali pa so podnajemniki, žrtve nasilja v družini, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 3.3.1.
3.2. Dodatne prednostne kategorije prosilcev
Poleg prednostnih kategorij prosilcev, opredeljenih v prejšnji točki, se v skladu s 6. členom pravilnika, upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev:
- prosilci z doseženo višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom, s čimer
se omogoči uveljavljanje prednosti občanom, ki vlagajo v lastno izobrazbo;
- prosilci, ki so vsaj dvakrat sodelovali na prejšnjih razpisih in so tudi izpolnjevali razpisne pogoje, tako da so se vsaj dvakrat dejansko uvrstili na prednostno listo upravičencev, vendar niso pridobili pravice do dodelitve stanovanja v najem glede na število razpisanih stanovanj.
3.3. Točkovno vrednotenje prednostnih kategorij
3.3.1. Točkovalnc vrednosti
PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV	LISTA A	LISTA B
1. mlade družine; mladi	150	150
2. družina z večjim številom otrok - najmanj 3 otroci - za vsakega nadaljnjega otroka	50 10	50 10
3. invalidi in družine z invalidnim članom - invalid I. kategorije	60	60
4. državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali podnajemniki (moški 13 let, ženske 12 let)	50	50
5. žrtve nasilja v družini	50	50
6. osebe s statusom žrtve vojnega nasilja	50	50
PREDNOSTNI KATEGORIJI V SKLADU S 6. ČLENOM PRAVILNIKA		
1. izobrazba prosilca (višja, visoka ali univerzitetna, mag. ali dr.)	50,60,80	50,60,80
2. udeležba na prejšnjih razpisih: - 2 uvrstitvi na prednostno listo - 3 uvrstitve na prednostno listo - 4 ali več uvrstitev na prednostno listo	100 120 150	100 120 150
Če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in drugih razmer, se prednost določi glede na uvrstitev prosilcev v prednostne kategorije prosilcev ob upoštevanju naslednjega vrstnega reda: mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, prosilci, ki so se več kot dvakrat uvrstili na prednostno listo na prejšnjih razpisih, prosilci z daljšo dobo bivanja v občini Domžale. V primeru, da so prosilci prvo opredeljene kategorije še vedno izenačeni, se postopek nadaljuje z naslednjo prednostno kategorijo.
IV. VARŠČINA
Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. Varščino so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo, določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B), pred oddajo stanovanja v najem. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom in vračilom varščine se opredelijo v pogodbi o varščini.
V. RAZPISNI POSTOPEK
1.1. Obrazci
Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, oddajo vlogo na posebnem obrazcu Občine Domžale. Obrazec vloge, s katerim se prosilci prijavijo na razpis, je na voljo od 17.11.2006 do vključno 18.12.2006 v vložišču Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, v času uradnih ur, in sicer: pon., tor. in čet. od 8.00 do 14.00 ure, sred. od 8.00 do 13.00 ter od 14.00 do 18.00 ure, pet. od 8.00 do 13.00 ure. Obrazec vloge bo na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani www.domzale. si/razpisi.
Prosilci vložijo vloge na obrazcu A ali B odvisno od dohodka gospodinjstva.
5.2. Upravna taksa
Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo in 200 točk za izdajo odločbe po tarifni številki 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 114/05-UPB), kar znaša 4.250,00 SIT. Upravna taksa v znesku 4.250,00 SIT se plača v upravnih kolkih, gotovini ali s plačilno kartico v vložišču Občine Domžale. Prosilci lahko zaradi slabih premoženjskih razmer zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah s tem, da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili.
5.3. ROK za oddajo vloge
Vlogo z vsemi prilogami in dokazilom o plačani upravni taksi lahko prosilci oddajo od 17.11.2006 do vključno 18.12.2006 na naslednje načine:
a. / osebno v prostorih Oddelka za premoženjske zadeve v času uradnih ur, in sicer: pon. od 8.00 do 14.00 ure, sred. od 8.00 do 13.00 ter od 14.00 do-18.00 ure, pet. od 8.00 do 13.00 ure,
b. / v vložišču Občine Domžale v času uradnih ur, in sicer: pon., tor. in čet. od 8.00 do 14.00 ure, sred. od 8.00 don 13.00 ter od 14.00 do 18.00 ure, pet. od 8.00 do 13.00 ure,
c/ s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale - s pripisom »Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem«.
Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene.
5.4. Predložitev listinskih dokazil
K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci obvezno priložiti listine, navedene pod tč. L, 2., 3., 4. in 5, druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke:
1. izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer;
2. izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov (s podpisi vseh družinskih članov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov) ter izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov ter fotokopijo osebne izkaznice ali drugega osebnega dokumenta za vse polnoletne člane gospodinjstva;
3. potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v obdobju od 01. 08. 2005 do 31. 07. 2006 (za dohodek se štejejo vsi prejemki, ki so vir dohodnine: osebni dohodek, pokojnina, dohodek iz dela preko Študentskega servisa, invalidnina, itd.), kopijo odločbe o odmeri dohodnine za leto 2005 za vse družinske člane ter potrdilo delodajalca o dobi zaposlitve oziroma fotokopijo delovne knjižice. Kot dohodek se ne šteje preživnina za otroka, dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, stroški prevoza na delo in prehrane med delom, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče;
4. v primeru nezaposlenosti potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja oziroma družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje);
5. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: opis bivalnih razmer, če je prosilec brez stanovanja; najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena; pogodba o bivanju v delavskem domu; dokazilo o bivanju pri starših ali sorodnikih - potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti; izpisek iz zemljiške knjige oz. kupoprodajna pogodba ali gradbeno dovoljenje;
6. dokazilo o zadnji plačani najemnini oziroma podnajemnini;
7. v primeru bivanja v neprimernem stanovanju dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (točkovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane instalacije ipd.);
8. v primeru utesnjenosti navedba stanovanjske površine z opisom posameznih prostorov in navedbo površin ter navedbo števila oseb, ki posamezne prostore uporabljajo;
9. kopijo poročnega lista oziroma notarsko overjene izjave o obstoju zunajzakonske skupnosti;
10. kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka;
11. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let;
12. zdravniško potrdilo o nosečnosti;
13. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere);
14. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločba o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada;
15. izvid osebnega zdravnika, iz katerega je razvidna diagnoza trajnih obolenj, pogojenih s slabimi stanovanjskimi razmerami, ki ne sme biti starejši od 30 dni;
16. dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta - slepota, gluhost (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda RS za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS);
17. potrdilo ustrezne institucije, če
je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe;
18. odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe ali odločba o podaljšanju roditeljske pravice;
19. strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - vame hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo žrtvam nasilja v družini psihosocialno pomoč ob nasilju;
20. potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala, drugo; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane);
21. potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja;
22. izjavo o sodelovanju na prejšnjih razpisih;
Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa.
Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača.
VI. SPLOŠNE DOLOČBE
Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev.
Pri obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Kasnejše spremembe, razen spremembe glede ožjih članov družine prosilca, se NE upoštevajo.
Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravi pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. V primeru ogleda se ta opravi nenapovedano in le pri tistih udeležencih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali največje število točk glede na število razpisanih stanovanj. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo, in sicer po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku 6 mesecev po zaključku razpisa. Seznam upravičencev po posameznih kategorijah prosilcev, ki niso zavezanci za plačilo varščine (lista A), bo objavljen ločeno od seznama ostalih upravičencev (lista B).
Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvr-stitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči županja Občine Domžale v 2 mesecih po prejemu popolne pritožbe. Odločitev županje o pritožbi je dokončna.
Po rešitvi pritožb bo javno objavljen dokončen seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Z uspelimi upravičenci bodo sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primemo stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev.
Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev.
Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu razpisnika, Domžale, Ljubljanska 69 v času uradnih ur:
- ponedeljek 8.00-14.00
- sreda 8.00 - 12.00 in 14.00 - 18.00 -petek 8.00-12.00
ter na telefonski številki Oddelka za premoženjske zadeve: 72-41-110.
Županja
Cveta ZAL0KAR 0RAŽEM
Občina Domžale
javno povabilo
za sofinanciranje projektov ohranjanja kulturne dediščine v občini Domžale za leto 2006
i.
Občina Domžale bo iz proračunskih sredstev za leto 2006 sofinancirala projekte ohranjanja kulturne dediščine, in sicer:
- akcije, povezane z adaptacijo, prenovo, zaključnimi deli in zaščito kulturne dediščine na območju občine Domžale,
- restavratorski in sanacijsko-konservatorski posegi na kulturni dediščini na območju občine Domžale,
- raziskovalni in publicistični projekti s področja kulturne dediščine,
-nujna vzdrževalna dela zaradi preprečitve propadanja kulturne dediščine,
- akcije in vzdrževalna dela druge kulturne dediščine lokalnega pomena, za katere je izražen širši lokalni interes.
II.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javno povabilo:
- da so fizične ali pravne osebe s sedežem v občini Domžale, ki imajo zagotovljene material'
ne, kadrovske in organizacijske možnosti 20 izpeljavo pripravljenih projektov.
da imajo dovoljenje lastnika kulturne dediščine za izvedbo prijavljenega projekta,
- da imajo vsebinsko in finančno opredeljen projekt,
- da so pridobili mnenje pristojnega javnega zavoda, ki opravlja javno službo na področju varstva nepremične in premične dediščine (pristojni javni zavod).
III.
Prijavitelj v svoji vlogi navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.:
- opis projekta (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe),
-predračunska vrednost projekta,
- viri financiranja in pričakovani dele/ občinskega proračuna, -mnenje pristojnega javnega zavoda,
- drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev.
Vloge, ki so jih izvajalci Že posredovali /a leto 2006 in 0 katerih še ni bilo odločeno, bodo upoštevane v okviru tega javnega povabila.
Prednost pri sofinanciranju bodo imeli projekti:
- glede na pomen kulturne dediščine v občini Domžale.
- glede na stopnjo ogroženosti kulturne dediščine,
- glede na mnenje pristojnega javnega zavoda.
IV.
Vloge s pripisom »/a javno povabilo št. 61906-5/06« lahko vložite osebno na vložišee Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošli najkasneje do 27.11.2006 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek
/a družbene dejavnosti, l jubljan-ika69, |230 Domžale
Vse dodatne informacije dobile na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151.
Sredstva bodo razdeljena v okvirni vrednosti 5.000.000,00 SIT.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni najkasneje v roku 25 dni od objave.
Županja Cveta Zalokar-Oražem
CPV je skupaj s Hellosom tudi letos pripravil dan odprtih vrat.
Center požarne varnosti
Kako je bilo v oktobru
Domžale, 5. oktober ob 10.58. uri
V stanovanjskem bloku je v stanovanju padla starejša gospa in se, zaradi pri padcu pridobljenih bolečin, ni mogla pobrati. Na prošnjo policistov so gasilci »vlomili« vhodna vrata stanovanja in omogočili vstop reševalcem, ki so jo oskrbeli.
Domžale, 09. oktober 06 ob 12.07. uri
Domžalski policisti so zaprosili poklicne gasilce iz. CPV, da so iz globljega vodotoka Kamniške Bistrice potegnili iz vode ukradeno kolo.
Preserje pri Zlatem pplju, II-okloher ob 12.14. uri
Domžalski reševalci so zaprosili enoto CPV za pomoč pri reševanju ponesrečenega motorista, ki je iz
Slaščičarna OGER
stari Trzin, Mengeška 26
Nudimo vam veliko i/biro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi za DIABETIKI domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice
Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto.
Tel.: S64 20 *>0, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure
©27Ï7
d.o.o.
RAZSTAVNI SALON
Tržaška c. 245, Ljubljana
tel.:01/256 23 51 gsm: 031/649-174
www.gvt.si
2KJO L K OČKOVO LLsL \_
neznanega vzroka zapeljal s ceste po klancu navzdol v gozd. Z združenimi močmi so prinesli truplo ponesrečenega motorista do ceste.
Radomlje, 24. oktober ob 13.50. uri . Zaradi neupoštevanja prometnih znakov na cesti s prednostjo se je zgodila prometna nesreča osebnega in poltovornega vozila. Gasilci so izvozili z dvema gasilskima kombiniranima voziloma in petimi gasilci, vzpostavili protipožarno zaščito, odklopili akumulatorje vozil in pomagali pri imobilizaciji in iznosu treh poškodovanih oseb.
Zide, 27. oktober ob 19.54. uri
Prometna nesreča s silovitim trčenjem se je zgodila, ker je vlačilec zaprl pot osebnemu vozilu Citroen Xsara - v križišču na prednostni cesti. Gasilci so vzpostavili protipožarno zaščito, odklopili akumulator v osebnem vozilu, posuli vozišče z absor-bentom, zaradi iztekanja naftnih derivatov in nudili pomoč štirim poškodovanih oseb, od katerih sta dve utrpeli hude poškodbe hrbtenice. V nadaljevanju pa so gasilci razsvetljevali s svojo opremo območje prometne nesreče za lažje opravljanje dela policistov.
Zaboršt, 28. oktober ob 01.08. uri
Zagorela je večja skladovnica drv pod elektro daljnovodom. Gasilci iz CPV in prostovoljni gasilci iz Domžal so ogenj pogasili z vodnimi curki, skladovnico drv pa premetali in dodatno namočili z vodo, da ne bi prišlo do ponovnega vžiga. Vzroke za požar ugotavljajo pristojne službe, jasno pa je, da ne zaradi samo vžiga. V mesecu oktobru so pod vodstvom poklicnih gasilcev iz CPV potekale utečene gasilske aktivnosti na dvorišču in parkirnem prostoru za CPV. Udeležba občanov je bila tudi letos velika. Obiskovalci so se aktivnosti z veseljem udeležili, saj je bilo podajanje zanimivo in tudi koristno za vsakega posameznika.
Letošnji oktober - mesec požarne varnosti, je bil namenjen opozarjanju na koristnost gasilnikov. ki jih tudi letos prodajajo po ugodnih cenah v Centru požarne varnosti na Količevem. Tu vas poklicni gasilci na vašo željo lahko tudi poučijo o uporabi in gašenju ognja s kupljenim ročnim gasilnim aparatom. Na vsa vprašanja o gasilnikih vam bodo zaposleni resnično pravilno in strokovno odgovorili. Če se boste morda odločili za nabavo gasilnika, se zavedajte: nikoli ni prepozno!
Viktor Svetlin (CPV)
Zima in živali
V teh letih, odkar so ustanovljena Društva proti mučenju živali, je za nami že veliko opravljenega dela. Rešili smo veliko trpinčenih in zanemarjenih živali. V lem svetu nasilja, zločina proti naravi in živalim, kakršnega ustvarja človek, se ob naših klicih na pomoč obračamo na vse ljudi dobrega srca, ki jih ne prizadene samo stiska ljudi, ampak tudi stiska živali, ki so izpostavljene vsakodnevnemu malomarnemu in krutemu ravnanju, ponudite nam pomoč vi. Preprečujte mučenje, odločno ukrepajte proti vsem tistim posameznikom, ki pozabljajo, da so tudi živali živa bitja, ki čutijo kot človek. Postanite člani, vpišite se v Društvo proti mučenju živali! Člani društev smo dolžni opozarjati ljudi in prijavljati preko Policijske postaje in Veterinarske inšpekcije vsako nezadostno oskrbo in surovo ravnanje z njimi.
Žalostno in zaskrbljujoče je. daje zaradi brezvestnih ljudi v mestih in na podeželju veliko zavrženih mačk in tudi psov ter drugih malih živalic. Nekateri ljudje imajo dO le teh zelo nehuman odnos, skratka preganjajo jih tU vse možne načine.
Bliža se zimski čas in te živali bodo lačne, žejne, preplašene, bolne, premražene, celo zimo prepuščene vremenskim neprilikam dan in noč brez toplega zavetja. Marsikatere pa bodo le imele srečo. Prepričani smo, da še vedno obstajajo dobri ljudje, ki bodo storili vse in jim pomagali, jih hranili, skrbeli za njihovo zdravje ter marsikateremu mucku ali psičku našli topel domek in skrbnega lastnika, tako kot že leta počnemo člani društva.
V tem času bo ogrožal mraz ne le človeka, ampak tudi živali. Žrtve mraza so zlasti psi čuvaji, ta bitja, ki so pri marsikateremu brezvestnemu lastniku najbolj zapostavljena in trpinčena.
Zaščitniki živali vedno opozarjamo na osnovne pogoje za pse:
- suho in toplo zavetje pred mrazom, dobro izolirano (opažena tla, dvignjena od tal, z nepremočljivo streho)
- v uti naj bo vedno otep suhe slame ali krme, vhod ute naj bo zaščiten z gostejše tkano zaveso, ki vsaj nekoliko preprečuje vstop mrzlega zraka,
- pred uto naj bo položena širša zaščita iz naravnega lesa, da pes ne bi ležal na mrzlem in vlažnem betonu ali mokrih, blatnih tleh, kajti to lahko zelo škodljivo vpliva na njegove sklepe, ledvice in mehur. Se posebno so občutljivi starejši, mladi in kratkodlaki psi. Pomembno je. da dobi pes . ki prebiva na prostem vsaj dvakrat dnevno dovolj kakovostne in tople hrane z več maščobnimi in ogljikovimi hidrati. Mladi psički se hranijo večkrat na dan,
- če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga lahka, dolga vsaj 4-5 metrov, z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Nikakor ne imejte psa stalno na verigi ali v pesjaku, počuti se osamljenega in zaradi tega trpi.
Spustite ga večkrat na dan, neizmerno vam bo hvaležen.
- ne zanemarite bolnega psa, nudite mu pravočasno zdravniško pomoč. Kruto je ubiti žival ne nehuman način, kar je človeka nevredno dejanje.
Ne pozabimo pa tudi na ptičke pozimi, poskrbimo tudi za njih!
Članica Društva proti mučenju živali: Štefka Kurent
Vstopnice je možno rezervirati na GSM 041 403 900. v prodaji so v Trafiki Vele Domžale In pri nekaterih sindikalnih poverjenikih v podjetjih.
Koncert Tanje Zaje Zupan
sobota, 18. novembra, ob 19. uri v Hali KC Domžale.
Nastopili bodo:
Andrej Šifrer, Hazard, Korenine, Prifarski muzikanti. Rok Kosmač, POPVDEKL, Anja Burnik, Štirje kovači, Špon kvintet, Samir Kobler, Dejan Raj in Anja Graiič ter drugi.
Voditelj bo: Podokničar Franc Pestotnik.
Vabljeni v Citroën
Mengeš!
1/3+1/3 + 1/3 1
NA DVE LETI BREZ OBRESTI* *
AVTO DETR, d.o.o. Menge* nrihrsnolz Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ
• prirtrdneii       ,A1„.illM,    tel.: (OD7237-313, fax: (01)7230-297 dO 1.050.000 SIT e-mail: avtodetr@siol.net
CITROËN
NfTI PREDSTAVLJATI SI Nf, KAJ VSf LAHKO CfTtOtN STOHI ZA VAS
DERMATOLOŠKO INTERNISTIČNE AMBULANTE DOMŽALE
Svetovanje in zdravljenje kožnih bolezni, krčnih žil, kroničnih ran, alergijskih bolezni, bolezni srca in pljuč vam omogočamo v dermatološko internističnih ambulantah, Vodnikova 3a, 1230 Domžale.
novosti so zdravljenje krčnih žil s skleroterapijo in radiofrekventno metodo ter ultrazvočni pregledi srca, žil, trebuha. prostate in ščitnice. odpiramo tudi ambulanto za vse vrste kroničnih ran, kjer bo
PRVI PREGLED BREZPLAČEN
Število pregledov je omejeno!
Naročanje ponedeljek popoldan, torek.sreda, petek dopoldan, četrtek cel dan na tel.: 01 7216 003.
\ Domžale
Demeter
Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO - KAMNIŠKEGA območja
Dr. rudolf steiner:
Je utemeljitelj biološko-dinamičnega kmetovanja, ki gaje predstavil leta 1924 na tako imenovanem poljedelskem tečaju. . Rojenje bil 27. 2. 1861 v Dolnjem Kraljevcu, v sotočju Mure in Drave, umrl 30. 3. 1925 v Domachu v Švici.
S svojim širokim znanjem in sposobnostjo nadčutnih zaznav, je dal človeštvu antropozofljo, to je modrost - spoznanje celostnega prikaza istočasnega vpetja človeka in vse narave v materialni in duhovni svet. Poleg biološko-dinamičnega kmetovanja je še postavil pedagogiko ter antropozofsko medicino in arhitekturo.
kil si LAHKO VČLANITE:
- Na sedežu društva Ajda Domžale, Podrečje 10. tel.: 01 721 48 00
- Na predavanjih v učilnici gasilskega doma Domžale
KOLEDAR društvenih aktivnosti v:
novembri 2006:
- KDAJ: torek 14.11.2006 ob 18°" uri.
- KJE: v učilnici gasilskega doma. Savska ul. 2. Domžale.
- KAJ: predavanje: "Pesticidi 111 njihova škodljivost",
- KDO: g. Anton Komat
KJE LAHKO DOBITE iaiHM— PRIDELKE:
Na Demeter kmetijah: o   Videmšek Cvetka. DOB 0172120 03
•       Rdeča pesa in korenje o   Udovč-Gales Marija. KRASNJA 01 723 41 60 o   Golob Iris in Tomaž, NEVLJE   041365 618 o   Na sedežu društva Ajda Domžale se lahko oskrbite z izredno kvalitetnimi DEMETER jabolki za ozimnico, iz sadovnjaka člana našega društva . Jabolka so vrste jonagold. ajdared. gloster in druge. Pokličite na tel.: 01 721 48 00
Policijska postaja Domžale
Kronika
Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali pa jim pozornost vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo čimprej sporočijo na PP Domžale, tel. št. 01 724-65-80, na brezplačno št. 115 ali na brezplačni anonimni telefon 080 1200.
20. oktober, Domžale - odvzeto kolo, vlom v vozilo Izpred Študentskega servisa v Domžalah je bila izvršena tatvina zaklenjenega gorskega kolesa znamke Felt FS 850 št. MT21002031.
V Ihanu so pri pokopališču storilci vlomili v osebni avtomobil in odnesli žensko torbico z dokumenti in denarjem.
23. oktober, Domžale - prijeta pri tatvini koles
Policisti so prejeli obvestilo varnostnika, da je pri tatvini koles zasačil dve osebi. Na kraju so policisti ugotovili, da sta dva mladeniča iz Domžal izvršila tatvino dveh koles. Kolesi sta bili vrnjeni lastnikom, zoper osumljenca pa so policisti podali kazensko ovadbo.
26. oktober - vlom v hišo, zasežena neznana snov
Na Dragarjevi na Rodici je bilo skozi pritlično okno vlomljeno v stanovanjsko hišo. Storilec ni odnesel ničesar.
Ob kontroli prometa v Dobu so policisti v osebnem avtomobilu s petimi mladeniči našli zavitek z neznano rjavo snovjo. Mladeniči so se pri postopku pričeli upirati in niso upoštevani ukazov policistov, zaradi česar jim je bila odvzeta prostost in odrejeno pridržanje. Policisti so zoper vse podali kazensko ovadbo zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi in neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.
27. oktober - rop v Domžalah
V Domžalah so mladeniči obstopili svojega vrstnika in ga povprašali, če ima kaj denarja. Ker se jim je mladenič uprl, so ga s skupnimi močmi pretepli in mu odvzeli 2.500,00 SIT. Policisti so osumljence že prijeli in z njimi opravili razgovore ter jih kazensko ovadili.
28. oktober - vlom v avto, ukradene reg. tablice
Pri Ten-tenu je bilo vlomljeno v osebni avtomobil znamke Polo in odtujen osebni avtomobil znamke Panasonic s CD predvajalcem. Policisti so v Preserjah pri kontroli prometa našli vozilo z ukradenimi reg. tablicami. Policisti so zoper voznika podali kazensko ovadbo.
28. oktober - vlom v slaščičarno
V Domžalah so neznanci ponoči vlomili v slaščičarno in ukradli indi-jančke ter skodelice za sladoled ter 10.000,00 SIT.
31. oktober - pretep pred lokalom, razbijanje, tatvina
V Ihanu sta se pred gostinskim lokalom sprla dva mladeniča, pri čemer je eden večkrat udaril drugega. Policisti so na podlagi ugotovljenih telesnih poškodb podali kazensko ovadbo.
Policisti so intervenirali v Homcu, kjer je pijan mladenič podiral prometne znake. Pri postopku s policisti
seje mladenič umiril, vendar kasneje z razbijanjem po oknih hiš nadaljeval. Policisti so ponovno zalotili prvega kršitelja in zaradi ponavljajočih kršitev odredili pridržanje do iztrez-nitve, prav tako pa mu je bil zaradi kršitev javnega reda in miru izdan plačilni nalog.
Ob 18.45. uri je bil na Rodici odtujen skuter znamke Gilera Runner, s katerim se je neznani storilec odpeljal proti Kamniku.
1. november - zaseg neznane snovi, vlom, tatvina
Policisti so v Domžalah kontrolirali mladeniča iz Rodice in Lukovice. Mladeniču iz Lukovice so policisti zasegli cigaretni zavojček, v katerem je imel delce posušene rastline zelene barve. Ker je obstajal sum, da gre za indijsko konopljo, je bil zavojček poslan v analizo.
Na Pšati je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo in odnesen denar, tehnični predmeti in zlatnina. Vrednost odtujenih predmetov znaša okoli 2.400.000,00 SIT oz. 10.000,00 EUR.
Pri pokopališču v Domžalah je bila izvršena tatvina prodajne stojnice.
2. november - vloma V Dobu so pri pokopališču storilci vlomili v osebni avtomobil in odnesli žensko torbico z dokumenti in
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Nič ni prepuščeno naključju. Iz ljubečega družinskega kroga je bilo iztrgani > srce naše družine. Zapustila nas je skrbna žena, nenadomestljiva mamica, ljuba babica, draga sestra, pozorna tašča, najboljša teta in iskrena prijateljica
ANČI JANČAR
iz Gorice
Vsak stisk roke, vsak objem, vsak iskren pogled so nam pomagali preživeti te težke trenutke. Hvala Vam!
Posebej pa se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste se v tako velikem Številu poslovili od nje in jo pospremili v lepši in boljši svet. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in hvala za finančno pomoč.
Zahvaljujemo se župniku Viktorju Primožiču za opravljen obred, pevskemu zboru iz Tosame, trobentaču Juretu za zaigrano Tišino, praporščakoma, dr. Novakovi, dežurni ekipi ZD Domžale in vsem ostalim, ki ste pomagali pri pripravi pogreba.
Posebna zahvala nečaku Blažu Slaparju ter Veri za ganljive besede ob slovesu in hvala tudi sestrama ter bratoma z družinami, da ste bili z nami v dolgih nočeh.
Obiščite jo kdaj na njenem novem domu!
Vsi njeni
Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V štiriinsedemdesetem letu starosti nas je po hudi in dolgi bolezni zapustil dragi mož, ;iti, dedi, pradedi, sin, brat in stric
BOŽO PENEZIČ
iz Domžal, Vodnikova 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala osebnemu zdravniku dr. Mušiču in sestri Ireni za požrtvovalno pomoč v času njegove bolezni. Hvala tudi patronažni sestri Marjani za njeno pomoč. Hvala gospodu župniku Janezu Šimencu za poslovilni obred in pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba.
Zahvaljujemo se tudi cvetličarni CVETJE KSENIJA za prečudovite cvetlične aranžmaje.
Vsem iskrena hvala
Vsi njegovi
denarjem.
Na Ljubljanski cesti v Domžalah je bilo vlomljeno v trgovino s tehnično opremo. Storilec je odtujil sedem motornih žag znamke Stihi, Husq-varna, Solo in Partner. Škoda znaša 600.000,00 SIT oziroma 2.500,00 EUR.
3. november - vdor v bančni sistem Policisti so prejeli prijavo občanke, da ji je neznanec z njenega bančnega računa preko elektronskega bančništva oz. na drug račun prenakazal skupaj 93.000,00 SIT. Prijavo so prevzeli kriminalisti in zadevo raziskujejo.
4. november - vlom, tatvina
Na parkirišču gostinskega lokala na Rodici je bilo vlomljeno v parkiran osebni avtomobil. Storilec je izvršil tatvino računalnika.
V Domžalah je bila izvršena tatvina platišč s pnevmatikami, ki so jih policisti preko dneva opazili na drugem vozilu. Osumljenemu lastniku vozila so pnevmatike zasegli in jih vrnili lastniku ter zoper osumljence podali kazensko ovadbo.
5. november - vloma
V Domžalah, na Ljubljanski cesti v SPB-ju, je bilo vlomljeno v klet. Storilec je odtujil dve gorski kolesi znamke Balance, bele barve.
V skupnih garažah novih blokov v I )ra-gomlju je bilo vlomljeno v osebni avto-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mami, stare mame, sestre in tete
ANICE OSOLIN
rojene HABIČ
iz Spodnjih Jarš pri Domžalah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti.
Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, gasilcem in pevcem.
Hčerki Dragica in Bojana z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, ata, dedka, brata in strica
MIHAELA REBERNAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izrečeno soža-Ije, podarjeno cvetje in sveče.
Zahvaljujemo se tudi župniku, g. Kvaterniku, za poslovilni obred ter pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba.
Žena Francka, sin in hči z družinama ter ostalo sorodstvo
Že leto dni v grobu spiš.
v naših srcih še naprej živiš.
Ni dneva, ne noči.
da ne bi bil med nami ti.
Solze, žalost in bolečina te zbudila ni.
ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
SIMONU BRIGLJU
14. novembra je minilo leto, odkar te ni več med nami.
Ivala vsem, ki ohranjate spomin nanj, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi domači
Srce naj bo mirno, naj bo brez skrbi, saj vse je minilo in - več ne boli!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mami, mame in prababice
PEPCE BURJA
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Posebna zahvala dr. Svoljšku in patronažni službi ZD Domžale, zdravnikom in požrtvovalnim sestram Trav-matološke klinike v Ljubljani, ZB NOV Venclja Perka Domžale in Marjanu Vodniku za poslovilne besede ter sorodnikom, njenim sodelavkam, prijateljem in sosedom.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Draga in Barbara z družino
ZAHVALA
V lepem, a žalostnem jesenskem dnevu smo pospremili k večnemu počitku našo drago ženo, mami, mamo, sestro in teto
MIHAELO GLAŽAR, roj. Cajhen
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in številnim nekdanjim sodelavkam in sodelavcem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo za vse prizadevanje ob zdravljenju prof. dr. Borutu Štabucu, dr. med. iz Gastro - onko ambulante KC Ljubljana in dr. Mojci Zajec - Kraševec dr. med iz ZD Domžale.
Hvala g. župniku Janezu Šimencu za lep pogrebni obred, pevcem, trobentaču, praporščaku, gasilcem in pogrebni službi Vrbančič.
Vsem iskrena hvala!
Vsi njeni
Kako boli in duša trpi,
ki/ od bolezni usihajo moči,
veš ti in vemo mi.
ki smo bili ob tebi zadnje dni.
ZAHVALA
Za vedno smo izgubili našo drago hčerko, sestro in tetko
OLGO ŽEBOVEC
roj. 1951
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, finančno pomoč ter številno spremstvo na njeni prerani zadnji poti.
Zahvaljujemo se kolektivu TOSAMA d.d. in njenim pevcem, govornikoma Janezu KEPICU in Franciju SEVŠKU za poslovilne besede ter trobentaču za zaigrano Tišino.
Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA v Ljubljani, dr. PAJKOVI, in njenemu osebnemu zdravniku dr. Mušiču, ki staji vseskozi stala ob strani, ji lajšala bolečine pri njeni dolgi in težki bolezni.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko.
Vedno boš z nami.
Vsi njeni
Tako tiho, skromno si trpel, takšno tudi življenje si imel. Zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal ho lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V štiriinosemdesetem letu starosti nas je po dolgotrajni kruti bolezni zapustil naš dragi mož, oče, ded in praded
ANTON ROGELJ st
iz Doba pri Domžalah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, PGD Dob in drugim društvom, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, za izraženo ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče ter maše. Hvala tudi gospodoma Slavku Judežu in Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, g. Pavletu Orehku za poslovilni govor, zdravnici dr. Zaje Pogačar ter patronažnemu osebju ZD Domžale za zdravniško pomoč.
Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Pogrešali ga bomo.
Vsi njegovi
v
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko
01 /5655 120
K/iIRO
INŽENIRING d.o.o. Mengeš
Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina. Kamnika in Vodic
Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/72-38-015
Nova
Opel Corsa.
Neverjetna. Fantastična.
■i iiiJ.ll.Jt
Lîîi
nT
11
- -"- «S3
OTELO
UJELLÍ1ES5  C E Fi T E R
KORISTI TELESNE 1 AKTIVNOSTI V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU?
> izboljšanje zdravstvenega stanja i izboljšanje splošnega
telesnega počutja i zmanjšanje možnosti
srčno - žilnih bolezni, i zmanjšanje (preprečevanje)
debelosti,
»zmanjšanje možnosti nastanka karcinomov,
> lajšanje ateroskleroze,
> preprečevanje osteoporoze,
> lajšanje prebavnih motenj,
> upočasnjevanje staranja,
• druženje z enako mislečimi...
ZASENIORJE
Urnik strokovno vodene vadbe:
•dan: ponedeljek in sreda •čas: od 7.30 do 8.30
Strokovno usposobljena instruktorica:
•Martina Tarte (inštruklorica skupinske vadbe in pilatesa)
Prijave in informacije:
k- • OTELO Wellness center, Breznikova 17,1230 Domžale I 'tel.: 01 /729-27-27
TRGOVINA z AVTODELI
- potrošni material
- zavore
- sklopke
- filtri - amortizerji
- metlice, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94
PEDIKURA PANČUR
Vlasta PANČUR
(v kleti zdravstvenega doma Domžale)
Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek
mali oglasi
Izposojam vrtičkarske stroje: prezračevalec trave, mo-tokultivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepeličja jajčka. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.: 031 787 865
MATEMATIKO za osnovne
in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391
URM AR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097
V MESECU NOVEMBRU PESTRA IZBIRA SLADKOVODNIH RIB
(potrebna predhodna rezervacija)
Poveselite se v prijetnem ambientu Gostilne Repnik,
ki sprejme do 110 oseb. Sprejemamo rezervacije za poročna slavja.
Vrhpolje 186, Kamnik, Tel.: 01/8391 293, 051/300-357 Del. čas: tor- sob 10. - 22. ure, ned 10. -15. ure, pon zaprto
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 13. -18. ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13. - 18. ure
Četrtek od 13. -18. ure
Petek od 9.-12. ure
STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE
01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
- ALU in PVC okna in vrata
- izdelava termopan stekla
- brušenje stekla in ogledal
- izdelava izbočenih stekel
- peskanje stekel
- fuzije - vitraži
- uokvirjonje slik_
INŠTRUIRAM matematiko,
fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571
Računovodske storitve in
davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 9
V varstvo sprejmem vašega malčka. Preserje, 051 47 6390
Inštruiram  matematiko in
kemijo za osnovne in srednje šole. Mob.: 040 743 399
Inštruiram matematiko
in nemščino za osnovne in srednje šole. Mob.: 031 280 206
Prostor, velik približno 40 m2, z visokim stropom, v Dobu, oddam za skladišče. Cena po dogovoru. Telefon: 01 721 26 71 - kličite po 18 uri
Prodam garažo v triplexu, v centru Domžal. Mob.: 041 54 00 03
Pomagam s pomočjo angelov. Tel.: 041 35 18 53
OPTIKA BRIGITA
Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890
Nudimo kompletno oskrbo vida:
• okulistični pregled
• veliko izbiro okvirjev
• kakovostnih stekel
• sončnih očal ^eC Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. ure.
Loren Line ^
POPOLNA TOPLOTNA HLADILNA TEHNIKA ^R^^J
Plinski center Ljubljana
Verovškova 70, Ljubljana, telefon: 01/565 86 30
brezplačna linija: 080 10 06
e-mail: ¡nfo@loren-line.si
http ://www. loren-line.si •-■•
Nudimo Vam celotne storitve pri izvedbi ogrevanja na plin:
• izdelavo projektne dokumentacije
notranjih plinskih instalacij,
• ogled objekta in izdelava ponudbe,
• izdelajo notranjih plinskih instalacij, • dobavo in montažo plinskih peči,
• pooblaščen servis Junkers, Vaillant
^junkers
iVaillant
ZANESLJIVO • VARNO • UDOBNO • UGODNO
S PA NATURA
svivr uwrr in domina mcnjA
NailSpa Alessandro
- manikura
- gcliranje nohtov
THAY Therapy around you
- nega telesa in duha
Vrhunske kozmetične nege:
- MATI S
- RVB
- nege za moške Permanentni make-up
Darilni boni
SPANATURA, Ulica Nikola Tesla 15, Domžale GSM 031 / 333 150, wvAV.spanatura.si
v mesecu novembru
Petek, 17. november, ob 17. uri
Jesensko listje - otroška prireditev
Sreda, 22. november, ob 17. uri Lesene slike - otroška ustvarjalna delavnica
Petek, 24. november, ob 17. uri
Zlatolaska in trije medvedi -otroška lutkovna delavnica
reda, 29. november, od 17. do 19. ure
dventni venček - otroška ustvarjalna delavnica
	tfLOTERUA "Slovenije	—IIMI—MUM		LUAfl	
-......M O O- t A N A —	D%S KNJIGARNA	l            r«l|Jlt1.1 1			
					
VINTERSPORT					0§*WA °^2f^?
	DO»OTMY *«*KINS TOPSMOP	UJWMJtHJ	—«i		
CVETuCAKNA AMOflfTOM	~ simpCE ~	M			
Vabljeni!
Mercator
Najboljša ponudba,
HHH
■ ■
•V f
cene!
Ponudba velja od 16.11. do 6.12.2006 oz. do prodaje zalog.
Kava Loka mleta, 250 g Mercator Emba, Ljubljana
299r
Čips CruncliipN trije okusi: sol, paprika ali light, 175 g l^orenz, Nemčija
1,25
Čokolešnik 1000 g
Droga Kolinska, Ljubljana
1.059r ,199r
4,42 EUR
0,83 EUR
1150 ml fjj vrste; M barvane lase, za
Brezplačno     nonnalne lase ali proti prhljaju, 250 ml
Garnier
Vsi izdelki v akciji so na voljo v vseh živilskih in franiiznih prodajalnah M
2,33 EUR
* Mercator' o i'»i IPJ r«»t. 'h \. * ¡1)»
5i Center tehnike in gradnje Črnuče
'ucke čarobne prihaja zdaj ca,s in tisoč daril poišči pri nas ...
i
Plasma T v} Korenje PDP 42SIP15A11I 0o cm diagonala panela, H D Rea ločljivost WXGA 1024 x
399.90Q
1.668,75
Zvočniki 20.000,- SIT (83,JR'EUR)
Informacije:
• hišni aparati 01/560 61 00
• instalacijski material 01/560 61 73
• avdio - video 01/560 62 15
• računalniški 01/560 62 14
• bela tehnika, gos. aparati 01/560 62 16
• elektro, vodovod, orodje, zeleni program, barve in laki 01/560 61 76
• kopalnice 01/560 61 05
• gradbeni materiali 01/560 62 17
M Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče