Časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 3. oktobra 1996 ☆ številka 46 ☆ letnik 55 ☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer Valter Drozg, Miran Goslar in Miha Grah niso uspeli prepričati Semoliča, Rebolja, Mazalina in Tomšiča, da odpoved splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo še nima posledic. Sreda, 1400 Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je 18. septembra odpovedal splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo. Združenjem iz svoje sestave je takrat priporočil, naj odpovedo še panožne pogodbe. Odpovedi splošne pogodbe se je prvo pridružilo ^druženje delodajalcev Slovenije, kasneje pa še Združenje delodajalcev Ogistta in Obrtna zbornica Slovenije. Le nekaj dni kasneje so sindikati dejavnosti iz sestave ^SSS začeli prejemati priporočene odpovedi kolektivnih Pogodb. Dozdaj so odpovedali pogodbe za: gradbeništvo; kernijo, nekovine in gumarstvo; trgovino; lesarstvo; papirno lr|dustrijo; grafično dejavnost; stanovanjsko gospodarstvo; gostinstvo in turizem; cestno gospodarstvo; špedicije skladiščno in pretovorno dejavnost ter pomorske agencije Enaka usoda je doletela tudi pogodbo za poklicne novi narje. Pogodbi za cestni potniški promet in prevoz blag; po cestah so odpovedali že prej. Večina odpovedi je napi sana na obrazcih, ki sojih podpisali šefi združenj gospo darske zbornice in sekcij delodajalcev. Skoraj vsi so na prve mesto postavili pobudo za pogajanja o novih pogodbah odpoved dosedanjih pa je največkrat navedena kar v utemeljitvi pobude za pogajanja. Delodajalci v tekstilni in usnjarski industriji, kjer zdaj verjetne najbolj škriplje, se odpovedi niso pridružili. Priporočil; gospodarske zbornice niso upoštevali tudi delodajalci bank agroživilstva, gozdarstva. Vsi navedeni so priporočilo zbornice že obravnavali na svojih sejah. Pogodba za kovinarje po mnenju Alberta Vodovnika in Lidije Jerkič ne more biti odpovedana. Poleg navedenih veljajo še pogodbe za: gozdarstvo; komunalno dejavnost; železnice; pošto; telekom; zavarovalništvo; elektrogospodarstvo; premogovnike; delavce pri zasebnih obrtnikih; obrtna podjetja in mogoče še kakšna. Upamo, da bodo tisti, ki so vse to skuhali, upoštevali zahteve sindikatov in priporočilo ekonomsko-socialnega sveta o zamrznitvi odpovedi. Bilo bi prav, da bi zamrznitev odpovedi priporočili tudi od njih odvisnim združenjem in sekcijam. F. K. KOLIKO MORAMO ZASLUŽITI OKTOBRA, NOVEMBRA IN DECEMBRA Objavljamo izhodiščne plače po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za obdobje oktober - december 1996 REŽISERJI ODPOVEDI KOLEKTIVNIH POGODB Q J PHV7 y\7^1 /V7Jr Sinc,ikat delavcev trgovine jih sprašuje, ali se sploh zavedajo X \ p V V A JLjI y/\l 7M. kako globoko so zarezali v socialno varnost delavcev SKRHANI ODNOSI MED Delodajalci m delavci ŠKODUJEJO (TUDI) SLOVENSKEMU TURIZMU [Ja okrogli mizi slovenskih gostinsko-turističnih delavcev v o?^a®ki Slatini je konflikt med delodajalci in delavci po 0 b°vodi kolektivne pogodbe za gospodarstvo zasenčil razpravo •"azvojnih vprašanjih slovenskega turizma. LEPŠI OBEH ZA ŽELEZARJE? CENE ZAHODNJAŠKE, PLAČE VZHODNJAŠKE KOVINOTEHNA POMAGA JEKLOTEHNI (stran 6) ZDRAVJE PO MERI DENARJA (stran 7) 3. oktobra 1996 Dimi Gospo tla, neprepričljivi ste! Gospoda, v tem primeru delodajalci in njihovi zastopniki, neprepričljivi ste s svojimi argumenti za enostransko prekinitev kolektivne delovne pogodbe. Sedaj ko ste "uspešno olastninili "družbeno beri: delavsko premoženje, se počutite dovolj močni za »olastninjenje« še preostalih, za delavce in srednji sloj prebivalstva (nižjemu sloju že tako ni ostalo nič več) pomembnih pravic. Omenjeni enostranski ukrep delodajalcev je le prvi korak v totalno brezpravje delavstva. Njihovi izgovori, da so zaradi visokih plač nekonkurenčni, so mogoče celo resnični. Toda ne delavske, temveč plače nesposobnih menedžerjev so previsoke. Ti nesposobneži so kriviti tudi za poslovne polomije, ne pa delavci v proizvodnji, ki naj bi poravnali zapitek nesposobnežev. V podjetjih, ki jih vodijo pošteni in sposobni menedžerji, so vsi zadovoljni. V takih firmah tudi delavci ne zavidajo dobro plačanim poslovnežem. Tudi če včasih njihovi prejemki prekoračijo, še razumno, vsoto prejete plače. Vse dotlej, dokler bodo bruto plače naših delavcev več kot polovico manjše od neto plač v kapitalističnih državah s človeškim obrazom modernega evropskega kapitalizma, bodo izgovori naših novopečenih kapitalistov, da so plače naših delavcev cokla pri uspešnem trženju, neprepričljivi. Kriv je predvsem pohlep te jare gospode, ker bi radi hitro obogateli na račun brezobzirnega izkoriščanja brezpravnih delavcev. Zato podpiram njihove legalne proteste. Dokazano pa je, da samo protesti bolj malo zaležejo pri tej sebični gospodi. Pred nami so volitve. Izkoristimo to priložnost, da pridejo v parlament tisti ljudje in stranke, ki so že doslej pokazali z delom in drugimi dejanji, da so za pravično in socialno državo Slovenijo. Državo s pluralistično ureditvijo, nevtralnimi organi pregona, sodstvom in nacionalnimi mediji. Pozor pred političnimi šarlatani, ki bi nam radi zavladali z lažnimi obljubami in političnimi spletkami, s katerimi zavajajo ljudi, da bi si pridobili njihove glasove. Žarko Žbogar, Piran Izjava Demokratske stranke Slovenije za javnost Cena dela ni izvirni greh Demokrati Slovenije z obžalovanjem in zaskrbljenostjo spremljamo zaplet v odnosih med delodajalci in delojemalci, do katerega je prišlo zaradi napovedane odpovedi kolektivne pogodbe s strani delodajalcev. Pri tem poudarjamo, da se kot izraziti zagovorniki socialnega sporazumevanja zavedamo tudi težav naših gospodarskih družb v tekmovanju s tujo konkurenco, tako na tujih kakor tudi na domačem trgu. Sodimo pa, da razlogov za te težave nikakor ne kaže pripisovati samo ceni dela,.temveč nedvomno tudi davčni politike Vlade RS, zamujanju s prestrukturiranjem podjetij ter prepočasnemu in v veliki meri vprašljivemu lastninjenju podjetij. Demokrati Slovenije opozarjamo na nevarnost socialnih konfliktov, ki jih bodo nedvomno znale v svoj prid izkoristiti nekatere politične skupine, pri čemer to zagotovo ne bo v prid ne delavcem ne delodajalcem, še najmanj pa slovenskemu gospodarstvu in slovenski državi v celoti. Zato DS poziva oba partnerja v procesu doseganja socialnega sporazuma, naj ravnata v nastalem, za vse neprijetnem položaju razumno in se izogneta prepiru. Naj torej zastopniki delodajalcev in zastopniki delojemalcev nemudoma sedejo za mizo in se začnejo dogovarjati o izhodu iz nastalega položaja. Samo to lahko pomiri vz-nemirjeno delavstvo in pripelje do končnega sporazuma, ki bo, tako upamo, sklade tako z interesi delavcev kakor tudi z interesi delodajalcev in gospodarstva v celoti. Tone Peršak, predsednik / pr- V: V / / J /c::::::::::; / PREJELI Namesto majhnega koraka do certifikata ISO2000 velik korak v propad oziroma »izsiljeni stečaj« Za nastalo situacijo niso krivi proizvodni delavci ali njihova nestrokovnost, temveč slaba, neodločna, na momente tudi nestrokovna vodstvena garnitura. Že v naslovu sem zapisal zgolj dejstvo. Govorimo o delovni organizaciji s stoletno tradicijo, sredi Ljubljane. Pred drugo svetovno vojno je bila na svojem grafičnem področju vodilna na Balkanu. Ustanovljena je bila na pobudo duhovnika, brez pravega soglasja takratnega nadškofijskega nadordinariata v Ljubljani. Podjetni župnik je kasneje ustanovil tudi svojo zadrugo. Ob teh dejstvih dobi človek občutek, da bi lahko dedoval vsak, ki ima dokazilo, da je vodil eno od predvojnih strank, ki je imela tudi nepremičnine. Pa pustimo daljno preteklost, saj so gotovo našli kake dokumente, kjer je nesporno napisano, da je upravičenec ob denacionalizaciji nadškofijski nadordi-nariat v Ljubljani, in temu tudi ne nasprotujemo .Zaposleni so kljub vsemu po drugi svetovni vojni bolj ali manj uspešno vodili in obnavljali podjetje, vendar zaradi političnih razmer ni bilo več vodilno, saj se je vlagalo v novonastajajoča podjetja iste stroke z denarjem davkoplačevalcev, tujih posojil in uspešnega vodstva. Nikoli ni bilo vprašanje prilagodljivost proizvodnje in v novejši zgodovini izguba jugoslovanskega trga, saj je bila delovna organizacija z80 % proizvodnje usmerjena na tuje, zahodno tržišče. Posamezniki v vodstvu so spodbujali delavce k še večji zavzetosti in izboljšanju kvalitete z obstoječimi strojniki kapacitetami. Tako bi končno dosegli željeni cilj ISO 2000 in s tein tudi višje cene na tujih trgih. Demokracija, lastninska preoblikovanja in seveda pohlep nekaterih po uspehu oz. čim hitrejši obogatitvi so naredili prve razpoke oz. nesoglasja v do takrat homogeni in "strpni" vodilni strukturi delovne organizacije. Direktor s svojo neodločnostjo tega ni preprečil in nesoglasja so se stopnjevala ob prvih pobudah oz. načinih lastninskega preoblikovanja. ..........................Ts Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:............................................ Naziv podjetja ali ustanove:............................... Prva podtikanja, nezaupanja in "igrice" so povzročili pivo nazadovanje, vendar se je na DS to prikrilo in iskali smo zunanje vzroke. Nekatere so iz tega boja enostavno izključili, drugi so obupali in odšli v predčasni pokoj oz. so vanj dobesedno pobegnili; tretje so onemogočili in jim tako preprečili normalno ustvarjalno delo. Posledice takega stanja so bile hitre, saj se je pričelo manipulirati tako s posameznimi delavci kot tudi s sindikatom. Cerkev tudi ni imela v tem obdobju srečne roke pri izbiri svojega predstavnika, ali pa je bil morda le-ta načrtno izbran. Povzročena je bila večja gospodarska škoda, za katero ni odgovarjal, le zamenjati so ga z drugim. Sploh pa s svojimi predlogi oz. kadrovanjem cerkev ni prispevala k izboljšanju razmer v delovni organizaciji, dosegla je nasprotni učinek. Beg strokovno usposobljenega kadra v privatni sektor in h konkurenci je v zadnjem obdobju dosegel svoj vrhunec; je bil to morda cilj naših solastnikov? Podjetje vztrajno tone ob vsakodnevnem blagoslovu nadškofijskega nadordinariata. Ob vseh mogočih kombinacijah - od "by pass "firm do namišljenega stečaja - smo v situaciji, ko je vrednost podjetja še vedno večja od dolgov. Pridobili smo tudi strokovno ekipo, ki bi verjetno rešila delovno organizacijo, vendar ni izpeljano lastninsko preoblikovanje do take faze, da bi bilo to mogoče, pa tudi cerkvi to verjetno povsem ustreza. Sindikalna centrala, v katero so vključeni delavci, noče sodelovati pri sindikalnem dogovarjanju na panožni ravni, ampak sanja o uspehih enournih solidarnostnih stavk. Vprašamo se lahko, na čigavi strani je torej sindikat in koliko bodo delavci še potrpeli, preden bodo spoznali prevaro in zapustili tako "centralo", ki je zdaj Z delavci, naslednji hip pa se pod mizo rokuje z delodajalci - ko bi vsaj to bili. V Evropi ne najdete več enobarvnega časopisa, zato tudi Dnevnik ni želel zaostajati za temi trendi in je nekako "pritisnil" na nas, da moramo posodobiti del proizvodnih kapacitete. Izračuni so pokazali, da bo leta '96 poravnanih večino dolgov za strojno opremo in da bi ob ustrezni finančni konstrukciji lahko prišli do sodobne strojne opreme. Vedno smo bili nekoliko v senci tega časopisa, ki nam je včasih pomagal, zato da bi nas Že naslednji hip držal za vrat. Naši strokovnjaki so se nekoliko odločili za sodoben, kombiniran stroj, vendar so po že opisanih razprtijah morali zapustiti delovno organizacijo. Prišli so drugi, ki so najprej "oklestili" načrtovani projekt, in to v škodo nas in v korist konkurence, ki bi najraje prevzela tudi ta - stroj z ljudmi vred. V igro sta se vmešala SETVevče in TCR Ljublaj-na (Delo). Sindikalna centrala Konfederacija Pergam je na sestanku v našem podjetju soglašala z "by pass "firmami, čeprav njihova pravnica dobro ve, da je to pravno sporno, a ima “dobra znanstva”. So to morda že dobro znani mafijski posli? Oprostite, v naši brezpravni državi bi bila to žalitev dobro organizirane sicilijanske mafije. Imam “dobro ” idejo, da vse te naše “omenjene strokovnjake" izvozimo za dober denar v Italijo in z njimi rešilno, kar se v našem podjetju še da rešiti. Vlada v Rimu bi nam bila gotovo zelo hvaležna, saj so take vrste ljudje sposobni v dveh letih storiti toliko škode, kot je ne bi italijanski karabinjerji napravili sicilijanski mafiji v desetih letih. Če bi imeli malo sreče, bi jo celo uničili. Zamerimo tudi ljubljanskemu župani g. Ruplu, da ni storil nič pametnega v zvezi z našo preselitvijo na novo Naslov:. Podpis naročnika: SKIBMKAB.B. koalicijo. V zadnjem obdobju, ko je firma le na pol preseljena, se že na veliko piše in govori, da bo baje na tej lokaciji že v naslednjem šolskem letu delovala pravna fakulteta. Lepo, saj se bodo mladi pravniki učili v prostorih, ki so jih še nedavno tega tako brezpravno morali zapustiti nasledniki stoletne tradicije. Dober začetek, ni kaj. Morda bi nas rešilo naslednje: 1. Izničiti bi bilo potrebno dosedanji konstrukt lastninskega preoblikovanja, ki že v drugem krogu na Agenciji ni uspel (delavci so bili tako ali tako zavedeni z razlagami o uspešnosti in notranjem odkupu - to spominja na "mafijske ” obljube). 2. Dejstvo, da so bili tuji monterji ob preselitvi naših strojev mnenja, da imamo zelo dobro in lepo zaključeno strojno opremo, ki ji morda manjka le sodobna priprava (na 3. mestu na Balkanu oz. južno od Alp). 3. Odstraniti bi morali ves nesposoben vodilni kader in dobiti začasnega “tujega” upravitelja do lastninjenja oz. najbolj črne variante - stečaja, ki pa ni nujen. 4. Ob razveljavitvi lastninskega preoblikovanja s pomočjo revizorja na republiški ravni bi sprostili vse vložene certifikate, podjetje pa bi šlo pod sklad. Kasnejša pogajanja med cerkvijo in skladom se seveda ne bodo odvijala na tak način in upam, da bo o tem javnost bolj obveščena. 5. Dovolj je bilo prikrivanja in izigravanja, saj bomo sicer sami obvestiti PO-TVin druga neskorum-pirana uredništva. Pripis 1 Predvolilni golaž bo pekoč Kandidatov za kuhanje letoš-nejga predvolilnega golaža je preveč, zato “nismo ” opravili niti prave izbire. Vsak kuha po svoje, vendar vsak uporablja svoje “začimbe". Kuharji so vseh barv, iz raznih strank, sindikatov itd. Ko bo golaž skuhan, upam, da bo užiten, sicer bo Klinični center prepoln, Žale pa bodo obratovale 24 urna dan. Navajeni smo že na blatenje in predvolilne obljube, zato so “vodilni" strategi morati uporabiti nove prijeme, da bi zadostili svojim načrtom. Nekateri “sindikati" so se že pobratili z Agencijo za plačilni promet, bankami in podobnimi strukturami, samo da bi lažje prikrili nekatere nepravilnosti v posameznih podjetjih. Sindikat, ki nima članov,nima moči, le-ta pa je potrebna za sklepanje nerealnih paktov in ne socialnega miru. Ne pozabimo: tudi sindikati imajo svojo "požrešno ” in drago administracijo, ki rada dobro živi. Saj ni važno, na čigav račun! "Hlapci, za hlapce rojeni!" (po Cankarju) Pripis 2 Pergam je Pergam Da, nekoč je bil to slogan, na katerega smo bili ponosni vsi člani Konfederacije Pergam, vendar ni več tako. V zadnjem obdobju se je ta sindikalna centrala zapletla v sumljive posle v zvezi z lastninskim preoblikovanjem Tiskarne Ljudske pravice. V tej tiskarni je bilo v zadnjem obdobju kar nekaj nepravilnosti, in lastninsko-preoblikovanje, ki je bilo že pred dvema letoma začeto, še ni prišlo do drugega soglasja na Agenciji. Vendar za to ni kriv sindikat. Upam, da se sindikalna centrala zaveda, v kaj se podaja. Delavci so bili neenotni o organiziranju stavke, ker so doumeli, da jih to ne bo rešilo, in je zato tudi niso organizirali. Predstavniki sindikalne centrale pa niso navdušeni nad prekinitvijo takega lastninskega preoblikovanja s pomočjo republiškega inšpektorja za lastninsko preoblikovanje in se raje dogovarjajo in sklepajo pogodbe s tistimi, ki soTLPpripeljali v tako težak položaj. Zaradi nelojalne konkurence in sindikalne nesolidarnosti je že davno minil čas enournih solidarnostnih stavk, ki niso več pravo orožje v sindikalnih rokah, temveč tema za neuke in prestrašene delavce, ki čakajo že skoraj leto dni, kaj se bo zgodilo. “Bučko" iz Ljubljane Izum vseh izumov (ali odmev na oddajo V žarišču, TV LJ, 25. 9. 1996) Ali drugače rečeno: pa smo le dočakali genialno rešitev, ki nas bo popeljala v deveta nebesa: Z ODPOVEDJO SPLOŠNE KOLEKTIVNE POGODBE BODO Z ENO POTEZO REŠENI VSI GOSPODARSKI PROBLEMI, saj je znano, da vsi ti problemi izvirajo samo iz nekonkurenčnosti našega gospodarstva. Nekonkurenčnost pa seveda izvira samo iz previsokih dohodkov, ki jih za svoje delo prejemajo ali ne prejemajo slovenski delavci. Po logiki nezmotljive gospodarske zbornice so verjetno še posebno previsoki tisti dohodki, ki jih delavci ne prejemajo. Pa spet - logično - nekoliko drugače rečeno (namreč: stvari je treba po logični poti. ki nam jo narekujejo brihtne glave, razčleniti, analizirati, spraviti v logične povezave in s tem narediti razumljive tudi najbolj zabitim delavcem; tudi tistim, ki nikakor ne morejo razumeli, zakaj pri 40 tisoč tolarjih mesečnih dohodkov, ki jih dobijo ali pa ne, ne morejo čez noč obogateti. Ali pa spet malo drugače rečeno, po logiki starega pregovora, ki pravi (pre)sira (prenažrta) vrana lačni ne verjame)-torej: /. Slovensko gospodarstvo je nekonkurenčno, posebno na zahod-nem trgu, zaradi previsokih dohodkov slovenskih delavcev. Pravim zaradi dohodkov, ker ta beseda v tem primeru lahko pomeni v.ve tisto, kar delavec dobi za svoje delo (seveda, če dobi): to je plača, regres, nadomestilo za prevoz na delo, za malico, za bolniško itd. 2. Slovensko gospodarstvo je nekonkurenčno zaradi previsokih dohodkov slovenskih delavcev, posebno še zato, ker so dohodki slovenskih delavčev nekajkrat manjši od dohodkov delavcev na Zahodu, 3. Ker imajo delavci v mnogih zahodnih državah nekajkrat višje dohodke kot slovenski delavci, je njihovo gospodarstvo bolj konkurenčno kot slovensko. (To o večji konkurenčnosti zahodnega gospodarstva je jasno, ne? Saj o tem poslušamo že desetletja...) 4. Ker so torej dohodki slovenskih delavcev nekajkrat nižji od dohodkov njihovih konkurentov na Zahodu, je jasno (Goslarju, namreč), da je ravno zato tudi slovensko gospodarstvo manj konkurenčno kot zaho-dno. 5. Zato je seveda kristalno jasno (Goslarju, namreč-pa še kakšnemu v naslanjač zavaljenemu tipu), da je treba dohodke slovenskih delavcev zmanjšati, če hočemo, da bo: li dve možnosti sta dani samo zato, da je vsem prav in da je po prej omenjenih neizpodbitnih trditvah in logiki vsaka od obeh možnosti pravilna (posebno še. če ni pravilna). 6. Po besedah (na stolu lepo pokončno ležečega gospoda Goslarja), slovenski delavci zaradi zmanjšanja njihovih dohodkov splah ne bodo prizadeti. Logika te genialne poteze GZ je pač v temle: zaradi nujno-, sti povečanja konkurenčnosti našega gospodarstva je treba delavske dohodke nujno zmanjšati. Ker pa zmanjšani dohodki ne bodo zmanjšani, je jasno, da delavci pri tem ne bodo prizadeti. (Nerešena uganka je le v tem, da nihče ne ve, zakaj je treba zmanjševati delavske dohodke, ko pa je. jasno, da po zmanjšanju ne hod o manjši. Goslar pravi, da bo dal 12 svojih plač tistemu, ki bo do leta 2000 to uganko rezrešil...) -(Jaz pa dam 12 Guslarjevih - tu: mojih! - plač tistemu: ki ugane, zakaj Semolič Goslarju ni pritisnil dveh klofut,..) 7. In če gremo nazaj k točki 5: -po logiki, ki jo narekuje točka A (oz. GZS), bi bilo slovensko gospodarstvo najbolj konkurenčno, če hi delavcem njihove dohodke kar ukinili. To bi bila genialna poteza, ki bi avtorju verjetno prinesla Nobelovo nagrado za ekonomijo. Seveda je jasno, da to dela vcem ne bi nič škodilo, saj bi: a) to ukinite komaj ali pa sploh ne opazili (glede na višino njihovih ^0^<) fauk^ll'ik•^, (po GosUtrjii) sploh ne hi bila itkinileh tako kmtincinjšanje ni zmanjšanje, a ne? - po logiki točke B pa bo zaradi zmanjšanja ali ukinitve delavčevih dohodkov tudi slovenska konkurenčnost zmanjšana, kar pa seveda ne bi imelo nobenih negativnih posledic, saj konkurenčnost sploh ne hi bila znumjšana, saj tudi zmanjšani ali ukinjeni dohodki delavcev sploh ne bi bili zmanjšani ali ukinjeni. Pa je tako volk sit, koza cela, pa tudi zelje nič objedeno. Materbožjo, pa naj še kdo reče, da Butalci niso butalci! • • • Ker pa je konkurenčnost gospodarstva na (katerem koli) tržišču zelo resna stvar, je jasno, da se vsaj v državnem merilu s to stvarjo vsaj tistih na najvišjih položajih ne bi več smeli zajebavati, posebno pa ne na račun nas, delavcev. Porkamadona, ali ste. goslarji in vsi drugi samozvani geniji že kdaj slišali še za kakšne druge, resnično tragične vzroke gospodarske neuspešnosti Slovenije in njene neučinkovitosti in nekonkurenčnosti na trgu. Recimo: -Ali ste že kdaj slišali m katastrofalni sistem privatizacije (lastninjena), ki se je sprevrgel v načrtno uničevanje gospodarstva, temelji pa ne kretensko kriminalni trditvi, da družbena lastnina nima lastnika, ki s tem popolnoma izniči obstoja stotisočev; ki so družbeno lastnino ustvarili? -Ali ste že kdaj slišali za zakon o denacionalizaciji, ki v bistvu pomeni legalizacijo izdajstva in ropanja in kije v kombinaciji z lastninjenjem za gospodarstvo in z.a narodno bogastvo čista katastrofa? -Ali ste že kdaj slišali za bliskoviti razvoj nacionalizmov vseh vrst, ki je povzročil razpad Jugoslavije in za Slovenijo izgubo nenadomestljivih trgov? Ali se vam kaj sanja, kakšen je rezultat, ko se. te tri katastrofe seštejejo? Alije res vse to mogoče rešiti sama z ropanjem delavskih pravic? - Ali ste že kdaj slišali z.a davčni sistem, ki vse ljudi v družbi vsaj približno enako ožame in s tem pravično porazdeli breme, polnjenja državnega proračuna? Se pravi za davčni sistem, ki ne stiska le dela- ■ včev, tako kot je to pri nas do popolne nespremenljivosti trdno zabetonirano ? -Ali'ste že kdaj slišali, kakšne astronomske plače, si jo tovarnah delijo samozvani menedžerji in direktorji in poslovneži in poslovodni organi in drugi taki tiči - pa ne zato, ker so sposobni, ampak samo zato, ker so direktorji in menedžerji itd. Ali ste že kdaj slišali, da so po tovarnah menedžerji, ki te besede v agnteščini ne znajo ne napisati in ne izgovoriti, ker preprosto nič ali pa eno figo znajo, med drugim tudi nobenih tujih jezikov? Ali ste, genialci, že kdaj slišali, da je med brezposelnimi mnogo izobraženega strokovnega kadra, v tovarnah po kraljuje neznanje, ki ga v kombinaciji s svojim neznanjem plemenitijo prej omenjeni menedžerji in drugi taki organi in organČki in organčice? Ali ste že kdaj slišali, da hi kakci zahtevna proizvodnja lahko brez znanja konkurirala razvitemu, z znanjem nabitemu Zahodu? In končno: kje imate dokaze, da so samo mnogo prenizki delavčevi dohodki lahko vzrok za gospodarske težave, ne pa NESPOSOBNOST, NEZNANJE, ZABITOST, POKVARJENOST IN BOJ ZA OBLAST V VSEH SFERAH ŽIVLJENJA IN DRUŽBE; BOJ ZA OBLAST ZA VSAKO CENO, PREDVSEM PA ZA CENO NIZKEGA STANDARDA DELOVNIH LJUDI? - In končno; lahko je na TV nastopati in biti pameten ali »pameten«, ko za sogovornike izbrani ljudje, ki niso enako brezobzirni ali ki ne zmorejo, ker so preveč inteligentni ih. kulturni, nizko pasti in nastopati s tako invalidnimi argumenti kot Goslar v zgoraj omenjeni TV oddaji. Oddaja bi bila videti povsem drugače, če bi bilo zraven nekaj po pravici razjarjenih delavcev. Zato še eno vprašanje:, kdo od salonskih genialcev, avtorjev ponesrečene slovenske zgodbe o uspehu, bi si upal nastopiti v besednem dvoboju, v katerem bi nastopili tudi ljudje, ki nimajo česa izgubi« in ki ne poznajo sprenevedanja, ampak samo kruto resnico; ljudje, ki rečejo bobu bob, bedaku pa bedak. No. torej? Brane Praprotni« Delavska enotnost )oe^ll^oŠ,?'J0^I)eIn^20-n0vembra 1942in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije ■ Izdaja CZP Enotnost, 1000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor: Marjan Horvat, tel. 313-Hiu-atit 132’^1 "F' 211 A5® * Odgovorni.urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja),TomažKšela(Sin; . a2i o ooZau^n'k^ Francek Kavcio (Sindikati), Boris Rugelj (Na trznem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotografija) in Jožica Anzel (tajnica), tel. 313-942, 132-61-92 » Naročnina: 321-255 • Marketing: 321-255, 133-52-55 • Posamezna številka stane 300 SIT • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice Kopitarjeva 6 Ljubljana e 3. oktobra 1996 EKONOMSKO-SOCIAINI SVET Po torkovi seji ekonomsko-socialnega sve-ta Je jasno le, da so predstavniki delodajalcev raČunali, da bo tretji partner, torej vlada, Urnirila sindikate, ki so dokaj ostro in enotno ffiagirali na njihovo odpoved splošne kolekti-V.,le Pogodbe za gospodarstvo. Predstavniki vlade pa so namesto tega oba partnerja obve-st'Ii, da se zavedajo svoje odgovornosti. Ome-so interventni zakon, ki bi verjetno hudo Prizadel socialno partnerstvo, zlasti pa sistem kolektivnih pogodb. Z njim bi preprečili pra-vno praznino, do katere bi, če bi odpoved obsijala, verjetno prišlo v začetku prihodnjega eta. Predstavniki sindikatov so kot pogoj za pretek pogajanj o novi kolektivni pogodbi dokaj enotno zahtevali umik ali vsaj zamrznitev odpovedi. Po nasvetu vladne strani so predsta-Vn'ki delodajalcev obljubili le, da bodo o zahte-V| •'azmislili. Nekateri so se takoj ogrevali za aneks k splošni kolektivni pogodbi, ki bi njeno ' olja vnos t podaljšal vsaj za tri mesece in omogočil podpis nove splošne kolektivne pogodbe, vlogoče bo ta možnost uresničena, saj se de-°dajalci sami s seboj res ne morejo pogajati Prav o ničemer. val in opozoril na posledice za socialni mir, namreč niso ugovarjali. Molčali so tudi, ko je Janez Drnovšek, mimo ekonomsko-socialnega sveta, predstavnike sindikatov povabil na pogovore nastalih razmerah. Brane Mišičje zavračanje pogovora o posledicah primerjal z gašenjem požara z bencinom. Povedal je tudi, da so Svobodni sindikati podpisali socialni sporazum zaradi tega, ker vsaj v štirih točkah varuje sistem kolektivnih pogodb. Po tej dolgovezni razpravi so soglašali, naj se osrednja točka dnevnega reda glasi (če smo prav razumeli): Seznanitev z zahtevami delodajalcev za novo pogodbo, odpovedjo dosedanje pogodbe in ocenami posameznih socialnih partnerjev o vplivu vsega tega na socialnopartnerske odnose. Razpravo o prvi pravi točki dnevnega reda je začel Dušan Rebolj. Opozoril je zlasti na posledice v slabih podjetjih, katerih direktorji že računajo, da delavcem ne bo treba dati zaostalih plač, regresa in drugih pravic. Številni direktorji zato odpoved pozdravljajo. Po njegovih besedah bo odpoved ogrozila socialne sporazume v podjetjih, ki delavcem še dolgujejo dele plač ali regresov. Med njimi sta Paloma in Ljudska pravica. Delodajalce je tudi opozoril, da bi bil položaj bistveno drugačen, če bi predlog nove pogodbe ponudili brez odpovedi. Rebolj je ocenil, da dodatki, ki bi bili po predlogu nove pogodbe ukinjeni, znesejo tudi 30 odstotkov plače. Ni torej res, da ne gre za znižanje plač, kot trdijo delodajalci. Za toTomšičevo ponudbo je Valter Drozg takoj dejal, da pride v poštev in da bodo delodajalci o njej razpravljali. Omenil je tudi slab položaj številnih podjetij. Ogroženih jih naj bi bilo kar 178, v njih dela 50.000 zaposlenih. Stoodstotno izvajanje pogodbe bi po Drozgovem mnenju ogrozilo še marsikatero podjetje. Naše plače naj bi bile nad ravnijo v »Centralni Evropi«, tudi rast naj bi bila višja, pa še pravice zaposlenih so večje. Zaostrovanje so začeli delodajalci Predlagal je oblikovanje posebne skupine strokovnjakov, ki naj bi pripravila skupen predlog nove pogodbe. Ti strokovnjaki naj bi ocenili zlasti skladnost pogodbe z delovnopravno zakonodajo in prakso v Evropi. Pogledali naj bi tudi spoštovanje mednarodnih konvencij. Ocenili naj bi tudi izvajanje socialnega sporazuma za letošnje leto. Po njegovem predlogu bi delodajalce zastopali tile strokovnjaki: Miha Potočnik, Metka Penko Natlačen, Slavi Pirš, Vesna Podržaj, Staša Pirkmajer in Drago Mežnar kot zunanji ekspert. Drozgovim predlogom je ugovarjal Dušan Semolič, češ da so se delodajalci z odpovedjo sami odločili za zaostrovanje. Ponudba nove pogodbe je zaostritev še povečala, saj gre za bistveno zmanjšanje standarda in socialne varnosti zaposlenih. Odpoved pogodbe ogroža ves sistem kolektivnih pogodb. Ogrožene bodo tudi nekatere pravice zaposlenih, kijih zakoni vežejo na kolektivne K temu dokazovanju je Boris Mazalin dodal, da odpoved ruši socialni mir. Delodajalski predlog nove pogodbe pomeni, da si delodajalci miru niti ne želijo. Ocenil je, da so delodajalci poslali sindikatom račun za neuspelo lobiranje pri določanju pogojev gospodarjenja. Minister Rop je povedal, daje stališče o odpovedi vlada že podala. Sprti strani naj se pogajata. Če pogajanja ne bodo uspešna, bo veliko problemov, saj bomo ostali brez sistema, ki ga urejajo kolektivne pogodbe. Pravice zaposlenih po prvem januarju prihodnjega leta ne bodo več dovolj zaščitene. Če je odpoved legitimna, bi bile tudi tožbe Če delodajalci s sindikati ne bodo dosegli soglasja, bo vlada dolžna intervenirati. Če bo k temu prisiljena, bo to slabo za kolektivna pogajanja in pogodbe. Poigravanje z državo je zato po Ropovem mnenju nevarno. Vlada bo pripravila nujno potrebne spremembe zakona o delovnih razmerjih in tudi nov zakon o minimalnih plačah. Oboje je mogoče sprejeti po hitrem postopku. Pripravljajo tudi proračunski memorandum. Ko bo pripravljen za obravnavo, bodo skušali začeti pogajanja o socialnem sporazumu za prihodnje leto. Takoj po volitvah bo vse to na mizi. Po teh besedah je bilo jasno le, da spora med sindikati in delodajalci seja ne bo odpravila. Predlog Razprava o dnevnem redu seje ekonomsko-socialnega |'eta je trajala skoraj tako dolgo kot obravnava po-* edic odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, kar so zahtevali in izsilili sindikati. Zla-Pergam, KNSS in ZSSS so vztrajali, da so sklic eJe zahtevali zaradi obravnave posledic odpovedi sPlošne kolektivne pogodbe (v nadaljevanju: pogo-. “e) za socialno partnerstvo in socialni mir. Pergam 'n KNSS sta dodatno zahtevala še obravnavo legiti-^nosti gospodarske zbornice, kot partnerja delojemal-'h organizacij. Valter Drozg, ki predseduje eko-onisko-socialnemu svetuje skušal braniti svoj predlog, ot gaje zapisal v vabilo. Po njegovem mnenju naj 1 se točka dnevnega reda glasila: »seznanitev z zahte-aiai delodajalcev ob odpovedi pogodbe«. Odločno j ^a. P°dpiralaMiha Grah, predsednik obrtne zbornice, n Miran Goslar, predsednik združenja delodajalcev, pvedala sta, da so delodajalci ravnali po proceduri, 1 Je zapisana v odpovedani pogodbi. Vsi trije so na-Pratovali tudi vsem kompromisnim predlogom, še psti temu, da bi na dnevni red uvrstili oceno posle-i ULodPov«Ji- Dušanu Rebolju, Francetu Tomšiču ij1 Dušanu Semoliču seje pridružil še Boris Maza-"L ki je partnerje poučil, daje odpoved že vplivala a niedsebojne odnose. Mnenja da, ocene posledic pa ne ( Na sindikalno stran seje postavil tudi minister An-an R°P- Predlagal je oblikovanje delovne skupine, se-tavljene iz predstavnikov vseh partnerjev, ki naj bi ocenila asiaij položaj in poiskala izhode. Delodajalci so se sin-1 /jlnega predloga branili, saj so se verjetno hoteli izo-sniti novim levitam na svoj račun. Sami 0 namreč že ugotovili, da so zaradi s P^edi označeni za grde račke. Vztrajali O'daso na dnevnem redu lahko lemnenja, 'kakor pa ne ocene, saj zanje niso do-J 1 Pisnega materiala. Nasprotna stran jih Prepričevala, da so medsebojni odno-Ze napeti in da bo napetost vplivala na °8ajanja o novi pogodbi. Delodajalci so se poskusili izgovoriti na ekonomijo, ki daje narekovala sin r ° odPoved> medtem ko so se Dni'-v ti’ P° njihovem mnenju odzvali ^ 'lično. Predsedujoči Valter Drozg ilaJe Verjelno zagovoril, ko je dejal, so računali na ekonomsko-soeial-pai?Vet; ki da naj bi pomiril njihove p;r nerje in omogočil pogajanja o novi Vcn^i' Nasprotna stran mu je odgo-rad' a’ tJa ociPovedi ne nasprotuje za-Zan' Pddhke, ampak zaščite interesov . P°slenih. Delodajalcem so še očitali, so za odpoved izvedeli iz medijev, p]- e.r 50 nekateri že izgubljali potr-Pom^'6’ j''1 Je Vaiter Drozg skušal Za Z uS0t0vitvij0> da tudi poslanci jjn®vne rede porabijo veliko časa. mak118:111 ^drič, predstavnik vladinega Ug0 Hookonomskega inštituta, je zatem in d °V''’ 'majo vsi partnerji ocene a so le-te zato že na dnevnem redu. pili 80 se delodajalci še naprej bra-IVl-iv rVnave ocen ’n posledic, jim je Za*in očital še dvojna merila. Ksenje z bencinom Odpoved pogodbe je Rebolj ocenil za neodgovorno dejanje, s katero so delodajalci nameravali ustvariti pritisk za novo pogodbo, dosegli pa nasproten pritisk. Za začetek pogajanj o novi pogodbi je potrebno odpoved umakniti. Omenil je še, da bi uveljavitev odpovedi v gospodarstvu ustvarila drugačen položaj, kot ga imajo zaposleni v negospodarstvu, zaradi česar bi tudi vlada morala razmisliti o potrebnih potezah. Regresa niso nameravali ukiniti Obtoževanje je prvi poskusil ustaviti Miran Goslar. Menil je, da grožnje, tudi anonimne, tudi s smrtjo, ne vodijo naprej. V primerjavi s spremembami gospodarske politike bodo spremembe pogodbe le minimalne. Regresa delodajalci niso nameravali ukiniti, le v socialni sporazum bi ga prestavili, da bi bil za vse enoten. Podobno velja tudi za druge stroške, ki so zdaj neenotni. Goslarje še vprašal, zakaj pozivi k vojni, tudi v medijih, če zanjo ni nobene potrebe. Presenetljivo jasen je bil tudi France Tomšič, saj je delodajalcem povedal, da so se z odpovedjo oddaljili od socialnopartnerskih odnosov. Če pri nas socialnega miru ne bo več, ne bomo več pri vrhu dežel, kjerje tveganje tistih, ki vlagajo kapital, najmanjše. Odpoved bi bila razumljiva, če bi bila pri nas kriza. Podatki in ocene o konjunkturi so res različne, nihče pa ne trdi, da sedružbeni proizvod zmanjšuje.Tomšič je postavil tudi vprašanje o plačah po individualnih pogodbah. Dodal je, da konkurenčna nesposobnost naših podjetij lahko izvira tudi iz slabih poslovnih odločitev. Delodajalcem je predlagal, naj odpoved dosedanje pogodbe odložijo do uveljavitve nove. S tem bi omogočili pogajanja. pogodbe. Iluzijaje, da bi ZSSS lahko pristala na takšno ponudbo. Še bolj nesprejemljivo je, da bi nekatere pomembne pravice urejali les socialnim sporazumom ali pogodbami o zaposlitvi. Pri pogodbi o zaposlitvi je delodajalec sam z delavcem, lahko mu diktira, kar koli hoče. Socialni sporazum pa ni pravna norma in zato kolektivnih pogodb ne more nadomestiti. Semolič je delodajalce vprašal, zakaj predlagajo znižanje nadomestila za čas bolezni in dopusta v primeru nesreče. Vprašal jih je tudi, zakaj zaostrujejo le pri pravicah zaposlenih, ne pritiskajo pa na državo, in tudi pred lastnim pragom nič ne pometajo. Zaključil je zelo jasno: pogajanja o novi pogodbi se lahko začnejo takoj, vendar je treba odpoved prej preklicati. Le tako bodo partnerji na pogajanjih lahko nastopali enakopravno. Računa za neuspelo lobiranje sindikati ne bodo plačali Valter Drozgje na to zahtevo odgovoril z novimi pojasnili. Nekatere sedanje pravice zaposlenih bi delodajalci radi črtali, da bi v ogroženih podjetjih ohranili delovna mesta. V dobrih podjetjih pa pravic delavcev ne bodo zmanjševali, saj se zavedajo, da zadovoljni delavci naredijo več. Odpoved pogodbe bi pomagala slabim podjetjem. Če bi sindikat podjetja tožil zaradi neizpolnjevanja pravic iz pogodbe, bi veliko podjetij verjetno potopil. Pergam poziva k strnitvi sindikalnih vrst Če Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ne bo preklicala svojega odstopa od splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, bo Pergam med 15. in 20. oktobrom organiziral splošno stavko. To je na ponedeljkovi tiskovni povedal njegov predsednik Dušan Rebolj. Odpoved razumejo kot »načrten poskus GZS in Združenja delodajalcev, da se poslabša materialni položaj zaposlenih v korist že itak privilegiranega statusa poslovodnih struktur, destabilizirajo razmere v gospodarstvu«. Pergam bo o načrtovani splošni stavki obvestil tudi druge sindikalne centrale, saj meni, da zdajšnji čas terja strnitev vseh delavskih vrst. D. K. zamrznitve odpovedi za delodajalce ni bil sprejemljiv, saj bi veljavnost sedanje pogodbe podaljšal še za eno leto. Brane Mišičje vztrajal, daje socialni položaj zaposlenih vsaj tako težak kot ekonomski položaj podjetij. Če je odpoved pogodbe legitimna pravica gospodarske zbornice, bi sindikati enako legitimno lahko podjetja tožili za vse pravice iz kolektivnih pogodb. Valter Drozgje zatem še omenil, da so delodajalci podpisali letošnji socialni sporazum le zaradi strahu pred zagroženo splošno stavko. Goslarje vse skupaj ocenil za dva ultimata, po prvem je treba odpoved preklicati, po drugem pa se o zmanjšanju pravic ni mogoče pogajati. Odpoved delodajalcev je mogoče res radikalna, ni pa ultimat, je še ocenil. Menil je tudi, da imajo delodajalci še čas za podaljšanje roka za pogajanja o novi pogodbi. Tudi po njegovem mnenju zakon, ki bi nadomestil kolektivne pogodbe, ne bi bil najboljša rešitev. Dušan Semolič je vztrajal pri preklicu odpovedi pogodbe. Dodal je še, da imajo sindikati legitimno pravico obrambe doseženih pravic zaposlenih. Čeprav so imeli delodajalci legitimno pravico do odpovedi pogodbe, na ta način problema niso rešili. Podobno je vztrajal tudi Rebolj. Ker se predstavniki delodajalcev in sindikatov niso mogli sporazumeti glede roka za zaključek dela ekspertne skupine in podpisa nove pogodbe, je Dušan Kidrič opozoril, dastrošekdela ni edini element konkurenčnosti podjetij. Omenil je načelo enakosti vseh zaposlenih, zaradi česar bi bilo treba pogledati tudi izplačila in druge pravice po individualnih pogodbah. Podatki o teh plačah so namreč zelo zanimivi, je pojasnil minister Rop. Čez približno deset dni naj bi delodajalci in sindikati znova sedli za mizo. Do takrat se bodo delodajalski organi namreč izrekli o sindikalnih zahtevah. Kerje le odpoved enostransko dejanje, o vsem drugem pa morajo partnerji soglašati, je treba omeniti še možnost kompromisa v obliki aneksa, ki bi veljavnost že odpovedane pogodbe podaljšal do podpisa nove. Tudi če bosta obe strani pripravljeni za takšen kompromis, bosta morali prej rešili vprašanje rokov, ki delodajalce zelo pritiskajo. Franček Kavčič 3. oktobra 1996 Sindikalna lista — Prvi del oktober 1996 1. Dnevnice ' - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom 1111 delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 26. 7. 96 dalje) 24,84 3. Ločeno življenje 46.875,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prebrano 11.719,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje april-junij 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 74.001 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 37.113,00 -za 20 let 55.669,00 -za 30 let 74.225,00 2. Nagrada ob upokojitvi 222.775,00 3. Solidarnostne pomoči 74.225,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec julij, avgust in september 1996 55.061 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje maj-julij znaša 119.401 SIT Opomba: !||| Se največ vprašanj se v zadnjem času pojavlja pri uporabi eskalacije. Potrebno je upoštevati, da se eskalirajo izhodiščne plače po tarifnih in plačilnih razredih. Tarifnih razredov je v panožnih pogodbah devet, v podjetniških kolektivnih pogodbah pa so uveljavljeni podrazredi - plačilni razredi, ki jih je več. Vse te plače se v skladu s socialnim sporazumom v celoti eskalirajo. Ponovno opozarjamo, da že več kot 6 let obračun plač po vrednosti točk ni skladen s kolektivnimi pogodbami. Strokovna služba ZSSS Izhodiščne plače po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo OKTOBER, NOVEMBER, DECEMBER 1996 Izhodiščne plače za gospodarstvo so določene na osnovi 4. člena Zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur.I. RS, št. 34/96) in relativnih razmerij tarifnih razredov, določenih na osnovi 1. točke tarifne priloge k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1995 (Ur.I. RS, št. 22/95) Tarifni razred Izhodiščna plača (v SIT) I. enostavna dela II. manj zahtevna dela lil. srednje zahtevna dela IV. zahtevna dela V. bolj zahtevna dela VI. zelo zahtevna dela VII. visoko zahtevna dela Vlil. najbolj zahtevna dela IX. izjemno zahtevna dela 46.525 51.178 57.226 63.739 72.1 14 86.071 97.703 I 16.313 139.575 Indeks za uskladitev izhodiščnih plač znaša 100,9. Strokovna služba KAJ DELAJO V republiških odborih Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Mnogo ve, kdor ve, kje najti, kar ne ve... vedeti, bomo tako obliko informiranja nadaljevali. V območnih organizacijah Celje Kovinarji brusijo orožje a Vsem našim sindikalnim zaupnikom smo v začetku septembra poslali 8. številko informativnega biltena, v katerem jih seznanjamo z aktualnostmi v sindikatu dejavnosti. Objavljeni napotki in dokumenti naj bi predvsem olajšali delo zaupnikov in jih »oborožili« za ustrezno ukrepanje v podjetju. Med takimi informacijami je nova tabela izhodiščnih plač za 111. trimesečje in opozorilo na razpisane izobraževalne seminarje. Udeležencem teh seminarjev iz organizacij, ki so že uveljavile enoodstotno članarino, stroške bivanja v Izobraževalnem centru Radovljica krije sindikat dejavnosti. Prav tako smo v biltenu objavili seznam občin, ki so pristopile k panožni kolektivni pogodbi, in zaprosili vse zaupnike iz preostalih občin, naj pomagajo pri pridobivanju podpisnikov. Poseben informativni bilten smo poslali vsem našim zaupnikom v službah za zasebno varovanje. V njem so objavljeni nekateri dokumenti, katerih poznavanje je pomembno za pravilno izvajanje delovnih nalog varnostnikov. To so zakon o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju služb varovanja, kodeks Zbornice RS za zasebno varovanje, katalog del za varnostnike, pravilnik o delovnih oblekah in predlog zakonodajnih pobud. Vsem smo poslali tudi knjigo Tomaža Časa z naslovom Zasebno varovanje in pooblastila varnostnikov, ki jp je založila Zbornica. Prepričani smo, da bo vsem v veliko pomoč. Če bo odziv zaupnikov na ta bilten ugoden in bodo predlagali, kaj želijo še Miloš Mikolič, sekretar Kot nam je povedal sekretar Skei celjskega območja Mirko Gozdnikar, se je 35 njihovih sindikalnih zaupnikov prejšnji teden zbralo na seminarju na Šmohorju nad Laškim. Ladi Kaluža jim je predstavil delovanje celjske območne organizacije ZSSS. Lidija Jerkič jih je poučila o novi kolektivni pogodbi dejavnosti. Predavala sta jim še Vladimir Bizovičar, o'varstvu pri delu, in Albert Vodovnik, o delovanju Skei v sedanjih razmerah. Udeleženci seminarja so skupaj s predavatelji ugotovili, da bo letos podpisana pogodba za kovinsko in elektroindustrijo in kovinske materiale veljala vsaj še dve leti, saj je pred tem ni mogoče odpovedati. Po Gozdnikarjevih besedah so bili udeleženci s seminarjem zelo zadovoljni. Pred odhodom domov so se ustavili še na strelišču v Rečici pri Laškem. Preizkusili so se v streljanju s pištolo. Presenetljivo je zmagal Albert Vodovnik. V tarčo je s petimi streli zadel 45 krogov. Ker so se nanjo podpisali vsi konkurenti, je med številnimi trofejami v Bertlovi zbirki dobila zelo vidno mesto. F. K. sindikalni REŽISERJI ODPOVEDI KOLEKTIVNIH; POGODB SO SEDAJ POVSEM ZNAj$ V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije smo potihoma računali na suverenost odločanja Združenja trgovine pri Gospodarski zbornici Slovenije in Sekcije za trgovino pri Združenju delodajalcev Slovenije ter s tem na drugačno ravnanje pri odpovedi kolektivne pogodbe njihovih central. Dve povsem ločeni instituciji sta, sodeč po dopisu Združenja trgovine pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki smo ga prejeli 30. septembra 1996, dne 26. septembra razpravljali o Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije in jo s tem dnem skupno odpovedali. Z odpovedjo Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine seje dokazala izrazito centralistična politika Gospodarske zbornice, ki seji morajo posamezna združenja in sekcije prilagajati. Pri taki politiki ne vzdržijo nobeni ekonomski kazalci posameznih panog ter produktivnosti dela, ki opravičujejo dosežene pravice - delavcev. Kako naj si to drugače razlagamo? V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije sc sprašujemo, ali so člani teh dveh inštitucij imeli na razpolago ekonomske kazalce poslovanja dejavnosti trgovine, na osnovi katerih bi se lahko suvereno in argumentirano odločili o za delavce v tej panogi tako usodnem sklepu? Ali sta se njihova predsednika sploh zavedala, kako globoko bosta s tem zarezala v socialno varnost delavcev te panoge? Ali vesta, kaj prodajalki za turnusno delo, delo ob sobotah in nedeljah pri približno41.000 tolarjev neto, kolikor je vredno njeno delo, pomenijo prejemki, ki jih z odpovedjo kolektivne pogodbe ukinjajo? Zakaj ne upoštevajo, da je prihodek na zaposlenega v trgovini, ki je bil v lanskem letu za 102 odstotka višji od gospodar- stva, tudi in predvsem rezultat povečane^ produktivnosti v tej panogi? Če bo kdo v Sloveniji prizadet z ukinitvijo dodatkov za turnusno delo, deljen delovni čas, nedeljsko delo, bodo to nedvomno prodajalci. Zato v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije zamerimo delodajalcem, da pri odpovedi kolektivne pogodbe niso upoštevali objektivno ugodnejšega finančnega položaja te panoge, kot ga ima gospodarstvo, ter povečane produktivnost dela, ki je P1! L s dica spremenjenega in d°“r vcev te panoge neprijazne!)11 tle lovnega režima. m i'1101'1 Očitno so bili ti arguinc",. Ve p, delodajalce pri odpovedi k0 ."bnjš tivne pogodbe dejavnosti trg1’ .0llstin, erjavi z lasnkim septembrom so j| ^ ^ za 9,4 %, v primerjavi z la rijj < Struktura življenjskih stroškov decembrom pa za 6,7 J- ,0! ij. Ceneživljenjskih potrebščin c^rn i 1. Hrana 19,6 27,0 40,3 20,6 28,0 42,4 2. Pijača 3,3 2,1 3,2 2,8 1,8 2,8 3. Kajenje 2,0 1,9 2,8 1,7 1,6 2,4 4. Oblačila 9.7 10,6 0,8 10,0 11,1 0,7 5. Obutev 2,2 3,0 0,0 2,2 2,9 0,0 6. Stanovanje 8,6 11,1 13,1 8,9 11,3 13,6 7. Ogrevanje, razsvetljava 7,3 9,2 11,6 7,7 9,3 11,9 8. Gospodinjska oprema 4,5 4,3 0,0 4,6 4,2 0,0 9. Higiena, zdravstvena nega 5,5 8,3 8,5 5,3 ~7T 8,6 10. Izobr., kultura, razvedrilo 10,0 7,4 6,6 9,6 7,0 5,9 11.Prometna sr. in storitve 11,5 ~Ta' 5,0 12,0 8,2 4,8 12. Razni predmeti in storitve 1,3 1,4 0,0 1,4 1,3 0,0 13. Drugi izdatki 14,5 6,2 8,1 13,3 5,5 7,0 SKUPAJ: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 povečale za 0,4%, v pr'«"* ’ decembromlanipazab.D/o- r:j ^ erjavi s septembrom 1995 soV sreč V septembru seje 6 košari cživlj^pj hejši j 'isti -Kov Tudi h'podatki kažejo, da je ra^inj potrebščin, ki jih spremljamo J podražilo za od 0,33 do 0,3 letu dni so se podražile cioe1rg5tcf košaric drugačna od rasti z9e >djel deksov cen. Letos so nal ^do( naraščale cene v zvezi s jem. Ceneživljenjskih potreDS;, ^ se od decembra lani v P0y?ez!rans| dvignile za 6,6 %, cene| g o/0. j || Vir: Statistični urad Republike Slovenije Izračun: Strokovna služba Sveta ZSSS tanovanjem pa kar za ^ ^ Strokovna služba mmMM ..% •x-.-.;x skrhani odnosi med delodajalci 'H DELAVCI ŠKODUJEJO TURIZMU i p J^njited: lei»o u ^dikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je v okvi-srečanja gostinsko-turističnih delavcev iz vse države en v Rogaški Slatini pripravil tudi okroglo mizo , »Gostinsto in turizem jutri - položaj zaposlenih«. iz Jo je predsednik Sindikata delavcev gostinstva in tu-I W’a ^*ovenije Iztok Bratuža, na njej pa so poleg števil-M ,ndikalnih zaupnikov iz podjetij sodelovali tudi pre-I C. n'l< ZSSS Dušan Semolič, glavni republiški inšpektor lltv • ° ^oruI Brezovar, predsednik Združenja za gostin-Jm ln ^ur'zem Pr' Gospodarski zbornici Slovenije Borut y ,° r°vič, župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič in gosti. >!po2nSa.n Semolič je uvodoma L |°ril oa najnovejši konllikt L ^e'°dajalci in delavci in ar-nii iV(>Clll'rano zavrnd nesprejem- i>lkn-'edl°ge dclodajalcev za (4 Juvanje pravic delavcev. 0|jJj . ar'l je, da se bodo Svobod-ol^ikati odločno postavili v Iciflos . clavskih pravic, ki jim jih 0sL -*0delodajalci odvzeti, in pri iiji„uP0rabili vse oblike sindikal-a°ja: če bo potrebno, bodo ^'''Zirali tudi splošno stavko, jij^tar republiškega odbora 'liri- kata delavcev gostinstva in (j s,l,la Ivan Jurše je opozoril, ’ rnane odnose med delavci gih področjih - tudi pri davkih in prispevkih. Sporno odločitev Gospodarske zbornice je ocenil za nestrokovno, saj ni upoštevala negativnih posledic, kijih ni bilo težko predvideti. Branka Jurak iz Maribora se je vprašala, v čigavem imenuje Gospodarska zbornica odpovedala splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, saj je v Sloveniji veliko podjetij še vednodmžbcnih, v večini olastninjenih podjetij pa so večinski lastniki delavci. Večinski lastniki slovenskega gospo- | darstva zbornici zagotovo niso dali | mandata za sporno odločitev. Tudi Vesna Mržek - Pirjevec iz Postojne seje vprašala, kje na 1 svetu še menedžerji upajo žugati lastnikom. Po njenem mnenju bi morala osnovne pravice delavcev zaščititi država. Karmen Leban iz Ljubljane je dejala, da je Gospodarska zbornica s sporno odločitvijo naredila veliko škodo slovenskemu turiz- | mu, saj bo Slovenijo, vsaj sodeč po razpoloženju delavčev v Ljubljani, po vsej verjetnosti zajel stavkovni val.Turistični delavci pa ne morejo hkrati stavkati in se smehljati turistom. Stane Konrad iz Radenc je prav tako menil, da so delodajalci dali zaušnico delavcem. Z njim se je strinjala tudi Jožica Devič iz Maribora. Povedala je, da številni delavci v Mariboru že pozivajo sindikat, naj se enostranski odločitvi delodajalcev upre z 1 organizirano stavko. Čeprav je večina razpravljavcev govorila o najnovejšem konfliktu med delodajalci in delavci, so udeleženci okrogle mize vendarle spregovorili tudi o razvojnih problemih na področju gostinstva in turizma. V zvezi s tem so se zavzeli za enotno in čimbolj učinkovito | promocijo slovenskega turizma v svetu in za učinkovito ukrepanje proti krši leem delovnopravne zakonodaje. Turističnega ministra pa, | kakorje rekel Matjaž Črnovšek | iz Velenja, gostinsko-turistični delavci ne potrebujejo, saj bi se z | njim samo krepil birokratski aparat, od katerega gostinsko-turistični mizi gostinsko-turističnih delavcev je konflikt med delodajalci in delavci po odpovedi kolektivne delavci že doslej niso imeli veliko, j * za gospodarstvo zasenčil razpravo o razvojnih vprašanjih slovenskega turizma. Tomaž Kšela 51 ............... in delodajalci v gostinstvu in turizmu najbolj občutijo gosti, kar dolgoročno škoduje vsem. Zato je delodajalce pozval, naj preprečijo konflikt z delavci, dokler je za to še čas. Poudaril je tudi nekatera druga vprašanja, na katera naj bi odgovorila okrogla miza: kako je s promocijo turizma pri nas; ali Slovenija potrebuje ministra za turizem; kako preprečiti zaposlovanje na čmo ter nelojalno konkurenco v gostinstvu in turizmu. Borut Mokrovič, predsednik Združenja za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije je dejal, da razume revolt delavcev, vendar pa je treba zagotoviti konkurenčnost našega gospodarstva v mednarodnih okvirih. Za to pa morajo svoje prispevati država z zniževanjem davkov in prispevkov, banke z ugodnejšimi obrestnimi merami, menedžerji z večjim znanjem in tudi delavci. Kakšen naj bo prispevek delavcev k zmanjševanju stroškov, pa je vprašanje, o katerem seje treba dogovoriti. Glavni republiški inšpektor za delo Borut Brezovarje opozoril, daje pravna varnost zaposlenih pri nas na nizki ravni, čeprav so delavci fonnal nepravno zelo zaščiteni. Kršitev in kršilcevje toliko, da državni organi v vseh primerih ne morejo učinkovito ukrepati. Brezovar vidi rešitev v dopolnilih zakona o inšpekciji dela, ki so v državnem zbom že v proceduri. S predstavnikom delodajalcev je polemiziral Bogo Košnik z Bleda. Poudarilje, da se delavcem slabo piše, če bodo sindikati izrinjeni iz dogovarjanja med delodajalci in delavci. Po njegovem mnenju sc pri neto plačah delavcev ne da več varčevati, veliko rezerv pa je še na nekaterih dru- :! delovno, )eselo -fa tudi Oskrbljeno Ju Vsr* P?Vci gostinstva in turizma ^clai? l||ei^08aški Slatini so se konec Jc8a tedna zbrali na 5. sre- ^S8|edahluV