praktično vrednost pa ima končni podatek, ki navaja naslov in eventualno telefonsko številko. Podatki so leksikalno sžeti in v splošnem, kolikor jih moremo kontrolirati, točni. Kjer pri važnih osebah ni bilo mogoče dobiti zaželjenih podatkov, se navaja vsaj ime in naslov.
Za Slovenijo je izbor vsekakor močno nepopoln, posebno izmed umetnikov in kulturnih delavcev jih manjka več, ki bi spadali v okvir te knjige. Bolje so zastopane osebnosti, ki so v javnih službah in so njih imena po običajnih adresarjih, podatki o njih pa po uradnih evidencah lažje dostopni.                        Frst.
Iz tujih literatur Nemško slovstvo
Russische Filmkunst. Vorwort von Alfred Kerz. Berlin,  1927.
Ko je v povojni krizi evropski film predvsem radi gmotnih razmer pričel hirati, je ameriški business podrl še mlado in šibko stavbo te nove umetnosti in pokopal pod seboj vse njene lepe uspehe. Hollywood, to svetovno filmsko središče, si je za ameriške duhovne analfabete prikrojil na živem platnu novo »commedio deli' arte«, izločil je človeka in si ustvaril tip: Pantalone, Harlekine in Colombine, ki jim pravijo Charlie Chaplin, Harold Lloyd in Mary Pickford. Vse lepe nade, ki jih je moderna kultura stavila v filmsko umetnost, so se' zrušile. Tako duši ameriška filmska obrt že več let vso Evropo, preplavila je vsa njena kino-gledišča s hrupnimi predstavami, ki s tehnično in scenično skoraj nedosegljivim aparatom zakrivajo vso vsebinsko in umetniško plit-vost dram, burk in pustolovščin. Edini Nemci so se z lastnim delom uspešno upirali importirani posuro-velosti made in U. S. A., dokler ni ameriški kapital sluteč nevarnega tekmeca, zlomil še ta zadnji odpor.
Tu nam je prinesel nepričakovano rešitev — ruski film. Naše oko je zazrlo, stisnjeno v dve-urni ples senc in luči, dramo človeka v vsej njeni preprosti umetniški resničnosti in veličini. Iz gledišča, ki ga je ustvaril Stanislavski Rusiji in Evropi, vre ta sila ruskega filma, ki bo prerodila temelje evropske filmske umetnosti in jo osvobodila ameriškega ponižujočega rokodelstva. In ker je zrastel iz gledišča, to je iz umetnosti, ruski film ne pregne-tuje resničnosti, ampak jo zrcali, zato ni več film, ampak resničnost sama, brez »kiča«, brez »nareje-nosti«. Ni mu treba pozabiti parketa, še spomnil se ni nanj. Rusi ustvarjajo v filmu, kakor pravi paradoksno Kerz, »die Wirklichkeit phantastisch wahr-haft und die Phantastik wahrhaft wirklich«. Oni ne postavljajo svojih mas pred lečo, iznenadijo jih kot odkritje življenja. In vse je plastično strnjeno v čudovite slike: od sanj do groze, od groteske do svečanosti, od tragike naroda do usode najmanjšega, od bolesti zrušenega srca do smehljaja otrok. Odtod topla luč pristne lepote, ki ti zašije s platna. — Od premnogih slik, ki jih je Kerz izbral iz 28 filmov, omenjam le »Junaka našega časa«, »Križarko Potem-kin«, »Stavko«, »Plašč«, »Medvedjo svatbo«, »Ivana Groznega«, »Harem v Buhari«, »Čoln smrti« in »Mater«.                                                      Alojzij Res.
Italijansko slovstvo
Scrittori jugoslavi. Vol. II. Časa editrice »Parnas-so«, Trieste,  1927. Str. 210. Cena:  L 13-50.
V zbirki »Collezione di litterature slave«, ki izhaja v Trstu in je v njej bil objavljen prevod Cankarjevega Hlapca Jerneja kot prvi zvezek, je preteklo leto izšel drugi snopič in prinesel — izpod peresa znanega poznavavca Jugoslovanov, g. Umberta LTrba-naz-Urbanija — 15 življenjepisnih črtic, in sicer devet srbskih ter šest hrvatskih pesnikov, pisateljev in kritikov. Tretji snopič, ki ga isti g. U. U. v Trstu pripravlja, bo predstavil Italiji nekaj slovenskih književnikov. Kateri bodo to, še ne vemo; če naj sodimo po II. snopiču, bosta izmed starejših morda komaj Prešeren in Jenko prišla v poštev (v II. snopiču sta samo Petar II. Petrovič Njegoš in Branko Radičevič izmed starejšega rodu sprejeta v zbirko), vsi drugi bodo pač iz naše moderne, in še izmed teh le tisti, ki jih bo g. U. U. po svojem čutu in okusu smatral za najboljše predstavitelje našega sedanjega slovstvenega življenja. Izmed Srbov govori — razen o omenjenih dveh — samo o Branislavu Nušiču, M. Rakiču, j. Dučiču, Sv. Štefanoviču, B. Stankoviču, Milici Jan-kovičevi ter Jeli Spiridonovič-Savičevi; izmed Hrvatov je sprejel v zbirko samo: S. St. Kranjčeviča, Iva Voj-noviča, VI. Nazorja, M. Begoviča, I. Andriča ter A. Petroviča. Po kakšnem kriteriju se je ravnal? Pri Srbih — kakor dobro ugotavlja urednik Hrv. Prosvjete, 1927, str. 174 nsl. — po estetskem, pri Hrvatih pa tudi po odnosu dotičnih pisateljev do Italije (t. j. ker je v njih delu viden vpliv italijanske kulture).
Ker g. U. U. res vsestransko preštudira svojega izbranca in pove o njem marsikaj, česar niti domača kritika ni videla, zlasti pa, ker zna tako toplo pisati in tako spretno približati tujerodnega pisca svojim rojakom, da je v tem lahko vzor vsem, ki pišejo o tujih slovstvenikih, zato bomo Slovenci s posebnim zanimanjem pričakovali tretji snopič njegovih scrittori jugoslavi.
Isti g. U. U. je prepesnil drobno lirsko-epsko pesnitev gospe Jele Spiridonovič-Savičeve »Pergamene di frate Stratonico« (Trieste, 1927), ki nam več pove o notranjem življenju pravoslavnih menihov (zlasti sv. Save!) v raznih samostanih Srbije in na gori Atosu kakor pa debele knjige učenih bogo-slovcev. Je to prava verska poezija, nekak srbski »Dreizehnlinden«.                                                    J. D.
GiulioLorenzetti:  Venezia e il suo e. tuario.
Bestetti & Tumminelli, Venezia - Milano, 1927.
Napačno je mnenje, ki je razširjeno tudi pri nas, da je človeku dovolj, če si ogleda v Benetkah Markov trg, baziliko in doževo palačo. Malokateri ve, da I hrani Scuola S. Rocco največje bogastvo Tintoretto-vih del, da so v privatnih palačah zakladi umetnin, da so imeli Dalmatinci svoje društvo »S. Giorgio degli Schiavoni«, s svojo cerkvijo, ki jo je okrasil Carpac-cio. Tem in vsem, ki si hočejo dobro ogledati Benetke, bo to nekoliko preobširno (971 strani), a vendar priročno delo izredno dobro došlo. V uvodu podaja Lo-renzetti izčrpen pregled politične, kulturne in umetnostne zgodovine Benetk, razdelil si je nato vso tva-rino na dvanajst pregledovanj mesta, opremil vsako posebej s prepotrebno grafično karto in s številnimi reprodukcijami.                                           Alojzij Res.
128