Izhaja vsako sredo Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; inozemstvo 64 din. PoStno-fekovni račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste.
Cene tnseratcm: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500 —, '/• strani din 250 —, '». strani din 125 — Mali ogiasi vsaka beseda din 1 —
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-18
LiST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Finci zavračafo sovjetska
armade
Finski uspehi
Z izrednim junaštvom so si pridobili Finci ne samo občudovanje vsega kulturnega sveta, ampak jim je zasigurana že tudi dejanska pomoč sosednjih držav in par velesil.
Dosedanji uspehi sovjetskih napadov na malo Finsko so ničevi kljub dejstvu, da se je moral boriti en finski bataljon z eno sovjetsko div jo in da so videli vojaški opazovalci zadnje dni na sovjetski strani tanke, ki so nemškega porekla — izdelki nemške industrije.
Kot odgovor na sovjetsko skrajno brezobzirno in naravnost barbarsko bombardiranje finskih mest na sam božični praznik, finska protiofenziva na osrednjem Finskem pri Salli in Suomisalmi Rusov ni samo porinila do meje, ampak celo čez mejo. Finci so vdrli globoko v sovjetsko ozemlje in so dosegli Kandalakšo, ki leži ob edini sovjetski železnici, katera veže severno rusko pristanišče Murmansk z Leningradom. Finci so to železniško zvezo na več mestih razdrli in onesposobili za vsak promet. S tem je severna sovjetska vojska prometno odrezana od južne. Vendar se smatra ta uspeh lahko samo kot prehoden. Da bi se zveza za trajno pretrgala, bi bile potrebne številneiše čete. Zaenkrat še ni znano, ali bodo Finci te čete lahko odposlali proti Kandalakši. Ako bi se jim to posrečilo. bi bila severna sovietška voiska izgubljena, a skraišana bi bila tudi fronta 7& več sto kilometrov.
Edina zaveznika Fincev
Pri kratko omenjeni finski obrambi in naoredovanju "je .reba pomisliti, da sta bila doslej edina finska zaveznika huda zima in vojaška preizkušnja finskega maršala Mannerheima, ki se drži načel bojevanja. katera so se obnesla napram Rusom že v finskih osvobodilnih bojih pred 20 leti. Maršal Mannerheim je izvežbal posebej finsko armado za boje proti veliki premoči. S preračunano drznostjo so znale finske čete doslej že vnaprej preprečiti vsak sovjetski večji napadalni poskus.
Stalin v škripcih
Ugled tolikanj hvalisane sovjetske vojske je padel radi dosedanie po^omne na Finskem globoko pod ničlo. Vprašanje, katerega si moramo staviti v očigled sovjetskim neuspehom, se glasi: ali bo poskusil diktator Rusije Stalin zapravljeni ugled ruske armade dvigniti? On lahko, kar je navada strastnih kvartopircev, da
izigra zadnji adut in vrže na finsko bojišče še mnogo več čet kakor doslej.
Odstavljeni generali
Poročila iz Moskve z dne 27. decembra trdijo, da se je sestal v Kremlju sovjetski vrhovni vojni svet. Seji, o kateri ni bilo izdano nobeno poročilo, je predsedoval Stalin in so bili navzoči vsi vodilni člani generalnega štaba ter vrhovni poveljnik rdeče armade. Stalin je odstavil dosedanjega poveljnika rdeče armade na Finskem Me-režkova. Očitajo mu, da je brez priprav hotel izvesti po nemškem receptu bliskovit napad na Finsko, ki se je pa na celi črti ponesrečil ter postavil vso rdečo armado v slabo luč. Za Merežkovega naslednika je imenovan general Štern, eden najmlajših sovjetskih generalov. — General Štern je znan iz bo.iev proti Japoncem, v katerih je dosegel uspehe in je priznan z
najvišjimi odlikovan ii.
★
Nove armade zoper Finsko še niso ničesar dosegle
Novo poveljstvo sovjetske vojske na Finskem je ustavilo napadanje na severu ter v osredju Finske in se je vrglo na prodor trdnjavske Mannerheimove črte na jugu. Za te napade so pripeljali Rusi na bojišče najtežje topove, s katerimi obstrelju* jejo utrdbe. Za naskoke so pripravili 150 tisoč novih mož, kateri so pa v ognju sovjetskih topov za novo leto brezuspešno in z ogromnimi izgubami v množicah napadali neprobojne finske postojanke.
Ena največjih bitk v tej vojni se je bila na starega in novega leta dan v Kareliji, kjer so odbili Finci vsak sovjetski napad in so prizadejali Rusom velike izgube. V bližini jezera Kjanta so Finci uničili sovjetsko divizijo z 18.000 možmi. Zajeli so 27 topov ter zelo mnogo tankov in streiiva.
Finska letala pa prav pridno bombardirajo in uničujejo progo Murmansk—Leningrad.
—mu ii ■»!■ »■— —lil ■
isci?
-"M ^ V' ? JI
Angleži so se zavarovali napram nemškim magnetsldm minam. Angleške vojne ladje so položile na Severnem morju za obrambo proti nemškim magnetičnim minam minski pas, ki se razteza na 500 milj vzdolž vzhodne angleške obale in je širok 30—40 milj (ena morska milja je 1852 metrov). Namenjen je za zavarovanje plovbe angleških in nevtralnih ladij in da se prepreči delavnost nemških podmornic. Mine so porazdeljene v raznih globočinah morja tako, da onemogočajo prehod sovražnim ladjam ter podmornicam. Doslej je brla zavarovana angleška obala samo s tremi majhnimi minskimi polji. Razlika med polaganjem nemških in angleških min je ta: Nemci spuščajo, mečejo in pritrjujejo to najnevarnejše orožje potihoma in nikogar ne opozorijo, kje prežita ta nevarnost na ladje. Angleži pa natančno označijo mesta in daljše razdalje, katere so zavarovane z minskimi pasovi, da se jim prav lahko iz-o eno-¡o nevtralne ladje.
Zakaj Angleži odkrito priznavajo svoje vojne izgube? Že med svetovno vojno so se Angleži naravnost odlikovali po dejstvu, da so poročali resnico o svojih izgubah na morju, v zraku ter na kopnem. Dopisnik uglednega švicarskega lista je imel po vojni priliko, da je spoznal uglednima angleškega generala, ki mu je odgovoril na vprašanje, zakaj so Angleži od-
krito priznali vse občutne izguDe, sieae-če: »Mi Angleži se upamo glede izgub iz dveh vzrokov na dan z resnico. Prvi vzrok je v tem, ker priprosti narod vendarle izve resnične izgube in za slučaj, ako se z objavljenimi ne strinjajo, zgubi zaupanje v vodstvo. Drugi vzrok odkritosrčnosti pa leži za nas Angleže v š^o -t-nem življenju. Mi smo prenesli mnogo športnega na vojno in priznamo izgube, da celo polomije, katere nas doletijo, čisto mirno, ker iz športnega stališča ir;c;o prav nič sramotnega.«
Številen ameriški vojni material Anglijo in Francijo. V njujorški lulri so nakopičene ogromne množine vojnega I laga, ki je določeno za Angleže in Francoze. V pristanišču je 60 največjih bombnikov, nad 2000 tankov in okiopnih avtomobilov ter ogromne količine živil. Za prevoz pripravljeni material ceniio na 20 milijonov dolarjev. 6000 tankov bo prepeljanih v ja-nuariu na Angleško ter v Francijo. Na parnik »Ero« so natovorili 28. decembra 20 velikih bombnikov, katere bodo dobili Finci. Prevoz omenjenega blaga bo spremljalo več^ie število angleških in francoskih vojnih ladij.
„Slov.	stan":
za vse l«»to 32 din, za pol leta 16 din. za ■ ' 9 din.
V novo I<eio .. .
Ciovek, ki pride na svojem potovanju na vrh kakšne gore, za neicaj trenutkov obstoji. Njegove oči se obračajo nazaj na pot, ki jo je prehodil, in naprej v smer, ki naj v njo krene, in na način, kako naj potuje. Tako tudi ob prehodu starega leta v novo zaustavimo v duhu svoj življenjski korak, da se ozremo nazaj in naprej.
Pogled nazaj. Kako hitro je preteklo leto! Človeško življenje je podobno vožnji po železnici. Vlak hiti in nas z brzino vozi naprej. Posamezne postaje 60 poedi-na leta. Treba je skozi teman tunel: smrt, in potem pride zadnja postaja: večnost. Precejšnji del življenjske vožnje smo že dokončali, ta večjega, drugi manjšega. Koliko pa jih je v teku lanskega leta izstopilo na poslednji postaji? Spominjamo se jih z žalujočim srcem.
Kai vse leži za nami? Koliko bridkih izkustev, koliko skušnjav, koliko skrbi in bo. tx:, koliko stiske in muke, koliko naporov in bolečin in kako malo bežnih trenutkov radosti in sreče! Trpljenje gre po svetu ter obišče vsakega zemljana. Sede k zibelki ter se nagne nad malčka, ki zastoka od bolesti. Pridruži se zapuščenim otrokom, ki stoje v solzah ob grobu staršev. Starejšim veljajo njegovi redni obiski. pa tudi med mladino, kipečo od zdravja in upa, kaj rado stopi, da ji z neusmiljeno roko razdere gradove, zgrajene v zrak.
Dediščina trpljenja, ki smo jo prevzeli od preteklega leta, se bo v novem "še povečala. To ni prijetno pričakovanje, marveč težka sumnja, ki jo vzbuja naš pogled naprej, v bodočnost. Težko breme vojne je leglo na evropsko človeštvo z vsem strašnim telesnim in duševnim zlom, ki ga provzroča. To zlo ni zgrabilo samo tistih narodov, ki so zapleteni v krvavi vojni metež, marveč steguje kakor pohlepen polip svoje roke tudi po drugih narodih.
Zlo, ki spremlja vsako vojno, je že tudi med našim narodom in v naši državi postalo občutno. Trdno se nadejamo, da vojna vihra ne bo naše države potegnila v svoj vrvež. V tem oziru imamo popolno zaupanje v modrost in odločnost tistih, ki imajo v rokah krmilo naše države. Toda že splošna nesigurnost na svetu je mučna tudi za take, ki niso posebno zvedavi. Se hujši pa so gospodarski nasledki vojnega stanja med glavnimi državami — velesilami, ki povzročajo več ali manj po vseh državah pomanjkanje blaga in dnevno rastočo draginjo.
Pogled v bodočnost je torej zastrt vtemo. Ni pa ta tema neprodirna. Skoza njo miglja prijazna zvezda, ki je vznikla nad betle-hemskim hlevcem, v kterem je bil rojen včlovečeni Sin božji. Božji Zveličar nam kliče: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« »Zaupajte, jaz 6em svet premagal.« In kako bomo mi premagali svet in zlo na »vetu? Tu velja Zveličarjevo navodilo: »če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj« (Lk 9, 23).
V tem smislu je tudi oblikovana naša letošnja novoletna želja. Nikdar si ljudje ne voščijo toliko sreče, kot ob novem letu. Tudi mi želimo svojim čitateljem in prijateljem srečo v meri, ki je za človeka
dosegljiva. Predvsem pa želimo vsem poguma in vztrajnosti. Življenje človeka je po zatrdilu sv. pisma vojna služba, ne pa zabavna vožnja. Zato pa pogum za tiste krščanske kreposti, ki nam jih božji Zve-
Danes je v Sloveniji vsak človek radoveden, kaj nam bo prinesla ustanovitev banovine Slovenije, oziroma naša avtonomija. Kakšne koristi borno imeli od svoje slovenske samostojne uprave in gospodarstva ter kakšne žrtve bomo morali dopri-našati na oltar domovine slovenske?
1.	Novo urejena banovina Slovenija nam prinaša našo upravno, gospodarsko in šolsko samostojnost! In sicer v okviru skupne državne domovine Jugoslavije, popolnoma enako, kaltor bodo to samostojnost uživali bratje Hrvati. Uživali bomo iste pravice in imeli bomo iste dolžnosti, kakor Hrvati na Hrvatskem in Srbi v Srbiji.
2.	Za vzdrževanje naše samouprave bo morala država odstopiti državna sredstva, t. j. državne davke, pristojbine in druge dajatve, katere sedaj plačujemo v Beograd. Laž je, ko nekateri naši politični ne-prijatelji raznašajo govorice, da nam iz Beograda za banovino Slovenijo ne bodo nič dali. Je že vse določeno, katere davke od dosedanjih dobi banovina, oziroma naša avtonomija, in katere si bo pridržala država sa skupne državne stroške. Deluje posebna komisija, v kateri so odlični slovenski strokovnjaki. Ta komisija je vse natanko preračunala, koliko potrebuje naša svobodna Slovenija za ceste, za šolstvo, za uradništvo, za siromake, za bolnišnice, za kmetijstvo, za obrtništvo, trgovstvo itd.
3.	Naše prošnje in spisi ne bodo več vsi romali v Beograd po dolgi,	poti in po še daljši nazaj, ampak naše slovenske zadeve in prošnje se bodo reševale po Slovencih tu doma.
Pa saj ml ni treba tega podrobno opisovati! Vsem, ki so količkaj sodelovali v javnem živlieniu, je znano, kako žalostno zgo-<k*v?TM> ima za nas Slovence in za naše narodno gospodarstvo nesrečni beograjski centralizem, ki so ga Pribioeviču pomagali kovati rami Puclii, Kramerii in njih tovariši, vodilni pri*+aši samostojne kmetijske stranke :n .INS. — Odslej, ko bo stopila banovina SI oven na v veliavo, se bodo nrošnie za službe reševale kratkim notom tu doma, prošnie za nenziie ne bodo romale ogromno pot iz Maribora v Ljubljano in nato v Beograd, ampak se bodo kratkim notom reševale no slovenskih uradnikih kar v Sloveniji. Denarni krediti, določeni za Sloveniio, ne bodo več zanadli neizrabljeni za naše kraje, amnak lih bomo izr^it ¡aH nravo^omo za regulari-io naših rek, za napredek našega splošneea kmetijstva, za naše bolnišnice m druge ustanove, za siromake, za invalide, za napredek slovenskega obrtništva in trgov-stva. Na naših šolah ne bodo v«? nastavljali učiteljev bi učiteljic ter profesorjev, ki bi služili prvenstveno politični zamisli dr. Kramerja	, ampak učite-
lje in druge državne uradnike ter name-
ličar priporoča z besedo in zgledom! Poguma in vztrajnosti v vseh težavah in preizkušnjah, naporih in trudih, stiskah in bolestih! Naj bi naši želji sledilo tekom leta uresničenje s pomočjo Onega, v čigar svetem imenu smo nastopili novo leto!
*
ščence se bo nastavljalo po dejanski potrebi in sposobnosti ter take, ki si jih želi ljudstvo.
4.	Slovenski jezik bo na prvem mesta v uradu, v šolah in v javnosti! To želimo in to smo zahtevali dolga leta. Žalibog so naš lepi slovenski jezik strašno mrcvariH mnogi »Jugosloveni«, da ni bil ne tie pa ne miš! Mi stojimo na stališču: Srb naj govori svoj materni srbski jezik, Hrvat hrvatskega, ki ga je hrvatska mati učila, a Slovenci izpiljeno slovensko govorico!
5.	Kaj pa bo z onimi, ki kot Slovenci služijo državni ali javni kruh izven Slovenije? Naši politični neprijatelji širijo vesti, da bodo vsi ti izgubili svoje službe, čim bo iz Beograda prenesen delokrog ministrstev za banovino Slovenijo. To je neresnico». Slovenski uradniki, slovenski finanearji, slovenski orožniki, slovenski častniki, ki služijo bodisi na Hrvatskem ali v Srbiji, ostanejo v službah. Tako so se sporazumeli vodilni možje naše države.
6.	Ali bomo morali Slovenci za svojo novo urejeno banovino plačevati iiaj več davkov in dajati druga bremena? Slovenija plačuje toliko davkov, da se lahko sama vzdržuje. Po sedanjih računih se bodo dajatve za šibkejše sloje znižale, kapitalistično močnim pa povečale. To bo tudi pravilno. Na splošno pa je moje mnenje glede tega vprašanja sledeče: Če bomo imeli dobro letino, bomo lahko več delali na cestah, več storili za naše kmetijstvo in za vse, kar potrebujemo; če bomo živeli v gospodarskih težavah, bomo pač morali biti tudi glede svojih zahtev bolj skromni. Gotovo je, da se tudi v novi avtonomno urejeni banovini Sloveniji ne bo cedil sam med in mleko, ampak bodo prišli časi — kakor v vsakdanjem življenju — da bomo delež« grenkega pelina in encijana v javnem k gospodarskem življenju. Na to meram© biti pripravljeni!
Ali eno je gotovo: Sami si bomo Slovenci odslej rezali kruh pravice! Sami si iemo urejevali svoj slovenski dom!
Tega se moramo zavedati, da so naši voditelji, na čelu jim dr. Korošec, po «kvlge-letni borbi s svojo premišljeno politike priborili to, kar so sanjali naši pradedje, Kašo samostojnost! Naš boj je bil podoben horiri irskega naroda!
Zmagali smo in veseliti se moramo le zmage naše samoupravne ideje!
Delovati pa moramo Slovenci sležno, da pridobljenih uspehov ne zapravimo lahkomiselno!
Zavračajmo vse tiste krive prer®be, ki 'lanes na tihem hujskajo proti dr. K©r*a«n in naši stranki! Slovenski kmet, sloreaaki delavec in vsi drugi pametni Slovenci, vzemite bič in naženite take hujskače, ki mm samo hudo želijo, od hiše!
Ne cepimo se, bodimo složni slovenrtll bratje in sestre, pa bo slovenska bodočnost srečna!
Fran jo Žebot:
iii38SI!9 S!0¥€lž€l P5Wii0¥lff «i! &0!fQVEf!€ SlOVCIlff£?
Po Jugoslaviji
Leto 1940 prinese svobodno Slovenijo.
Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič je poslal Slovencem o novem letu to-le ra2 veseljivo voščilo: »Zelja Slovencev, da tudi njihova pokrajina dobi popolno enakopravnost in svoj položaj v na novo preurejeni Baši domovini, je popolnoma upravičena Nadejam se, da bomo v nastopajočem letu to željo videli v celoti uresničeno.«
Komunizem — sama laž. Narodni voditelj dr. Korošec je v svojem voščilu Slovencem za novo leto poudaril tiste stvari, ki mu delajo skrb za nastopajoče leto. Na prvem mestu so komunisti. O njih je dr Korošec to-le izjavil: »V vsaki državi je danes nevarnejši, notranji sovražnik nego zunanji. Proti zunanjim sovražnikom imamo Maginotove, Siegfriedove in Manner-heimove linije, proti notranjim sovražnikom pa imamo skoraj povsod le fronto slabosti, neodločnosti, obzirnosti, predvsem pa seveda velikanske nezrelosti. Ker so to pokvarjeni levičarski agitatorji potrebovali, so si izmislili, da ni več Sovje-tije, temveč slovanska Rusija. In tisoč in tisoč ljudi je padlo na to pretkanost in jo ponavlja sedaj do presedanja. Mi vsi bi imeli radi slovansko Rusijo in Ruse, a ne maramo internacionalne Sovjetije in nekulturnega komunizma! Kaj je komunizem napravil iz nadarjenega in bistrega ruskega naroda, se najbolj vidi sedaj na Finskem! Namesto napredka in svobode vidimo vse sadove mračnega reakcionar-stva. Vse jasneje se vidi, kako je komunizem lažnjiv. Namesto, da dela za mir. hujska na vojno, namesto demokracije, se drži najhujšega tiranstva, namesto polnih šol ima polne kaznilnice, namesto privatnih kapitalistov izrablja delavca do kosti državni kapitalizem. Kmete so dali zopet pod »fevdalno« knuto, ki se sedaj imenuje kolhoz namesto graščine in upravnik kolhoza namesto nekdanjega grofa in valpta Vse laž! In vendar nasedejo tej laži tudi tisti, ki tega ne bi smeli. Mi smo slabi, neodločni, obzirni in nezreli!«
Dr. Mačkove napovedi in ugodna presoja položaja. »Hrvatski dnevnik«, glavno glasilo hrvatske seljačke stranke, je objavil politično izjavo voditelja Hrvatov, v ka-
teri pravi dr. Maček: »ImeJ sem mnogo dela s prenosom kompetenc na hrvatsko banovino. To delo še ni končano. Meci drugim je že pred nami finančno vprašanje, katero mora biti rešeno, ker še živi zaenkrat hrvatska banovina od skupnega proračuna, kar je pa nekaj začasnega. Volilni zakon za hrvatski sabor je že do-gotovljen. V novem letu se bodo vršile saborske volitve, ker je to zahteva hrvatskega naroda, ker predstavljajo te volitve potrebo in ker je razpis volitev bistvena točka od mene sklenjenega sporazuma. Sicer se pa razvija delo v vladi povsem normalno.
Novico
Nov upravitelj dekanije Bogateč. Za upravitelja dekanije Rogatec jo bil Imenovan g. Julij Vajda, nadžupnik In duhovni svetovalec pri sv Križu na Slatini.
Železniški zavirač ob nogo. Pri premikanji! vlaka v Limbušu pri Mariboru je padel 40 letni železniški zavirač Franc Marin tako nesrečno, da so mu kolesa odrezala nogo.
Pes povzroči] avtomobilsko nesrečo. Rudolf Zupan, ključavničarski mojster na Pobrežju pri Mariboru, se Je odpeljal za božične praznike v avtomobilu z ženo in sinčkom ter sosedo Haričevo v sosednjo Nemčijo, da Je obiskal sorodnike. Ko se je zopet vračal, je pri Spilju skočU ^s preko ceste. Zupan, ki je sam šofirai, se Je hotel izogniti psu, a je zadel v obcestno drevo. Prt sunku se je razbil prednji del avtomobila, vsi štirje potniki pa so dobili poškodbe in se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Avtomobil poškodoval hlapca. Na Sp. Hudinji pri Celju blizu Pečuhove trgovine Je pri izogibanju zadel zadnji del tovornega avtomobila Gob-čevega hlapca Ivana Solinca. ki Je peljal dvo-vprežni voz po državni cesti proti Celju. Sunek Je •¿lomil Solincu, ki Je šel poleg voza, tri rebra ter levo roko.
Občinski revež zmrznil v obcestnem jarku. Na
Štefanovo zjutraj je našel čevljarski mojster Janko Drevenšek v obcestnem jarku pri cerkvic) sv. Roka na Hajdtn! pri Ptuju zmrznjenega občinskega reveža Antona Golca s Hajdtne.
Starka si prebila pri padcu lobanj«, 77 letna dnlnarica Marija Rebenšek iz Trnovelj pri Celju Je padla tako nesrečno po stopnicah, da st je pre-
SSEEJBSSKSSggag
fKVA SKRB V NOVEM LETU: da čimprej plačaj celoletno naročnino za »Slov. gospodarja« '62 din, da bo.u imel hišo zavarovano In da bom prišel v seznani onih, Id t»« bodo žrebali za velike in lepe dobitke nagradnega žrebanja 1
m
blia lobanjo ln so Jo prepeljali v zelo resnem stanju v celjsko bolmAnico.
Avto hu<u> poAkodoval raznafialva peciva. Pred bolni&nlco v Celju j« neki avto podrl 66 letnega prodajalca peciva Franca EsUia iz Celja m mu je naiomll hrbtenico. Stanja poškodovanega Je zelo resno.
Nesreča radi neprevidnega ravnanja * orožjem. Frana Heriiuta, 13 ietni sin dnln&rtce iz Laškega, se j« Igraj a samokresom, katerega je doOU od sošolca. Fantu s« j« orožje radi neprevidnosti sprožilo ln krogla ga je zadela v dlan leve rok«.
Smrtna nesreča radi skoka Iz drvečega vfctkjv Sime Keran. 36 letni ladijski kurjač Iz Sakušana pri Btogradu ob morju, se Je vračaj za božične praznike lz Belgije z vlakom v domovino. V letošnjem poletju mu je bila radi udara strele vpe-peljena domačija ln si J« hotel z zaslužkom na morju zgraditi novo hlSo. V po lanu je planil v smeri proti Trbovljam Iz drvečega vlaka, ker J« zamudil v Zidanem mostu prestop proti Zagrebu. Pri padcu si Je prebil lobanjo ter obležal mrtev. Za dom ln družino skrbni oče Ja imel s seboj božična darila za ženo ln tri nedorasle otroke. Smrtno ponesrečenega so pokopali na pokopališču v Trbovljah.
Pe» preprečil požarno nesrečo. V Potrebinovi hiši prt Sv. Križu blizu Litije so za praznike bolj močno zakurili v peči. Ko so se podali k počitku, jo bilo v peči še nekaj žerjavice. Cev za odvajanje dima je speljana mimo trama, ki se je proti jutru vnel in razširil ogenj po podstrešju. Vsi v hiši prebivajoči so trdno spali in nihče ni opazil grozeče nesreče. Pes čuvaj pa jo začel radi ognja skakati, cviliti ter lajati. Pasji lajež je prebudil stanovalce, šli so pogledat za vzrokom pasjega nemira, ter opazili ogenj. Posrečilo se Jim ja. da so pogasili z vodo že goreče tramovje v zadnjem trenutku.	*
POŽARI
V Košaklh pri Mariboru Je zaAela ob tretji uri v noči goreti hiša posestnika Ivana JanžeHoviča. Ogenj Jo izbruhnil, ker s« je vnelo tramovje za dimnikom. Skoda znaša okrog 3(H)0 din.
Spomenik prodajalko prest
Na pokopališču Cam-po Santo v Genovi na Italijanskem stoji svoj-ski nagrobnik za ta današnji čas. Katarina Caaijx;donico, ki Je prodajala po cestah preste, si je dala še pred svojo smrtjo postaviti nagrobni spomenik. Sama Je izklesana Iz kamna, držeč v rokah preste. Spo-moni»; Je naredil slaven genovSki umetnik. Kar 60 let dolgo si Je starka Sleherno paro shranila ea svoj nagrobni spomenik. Ko JI Je bilo 80 let. Jo Imela skupaj 200.000 lir, a katerimi s! Je mo-naročiti umetniški nagrobnik. Sama si Je

V rdečem „rafu1
Roman iz sovjetskega kmetskega življenja *
Ukrajina! Pred boljševizmom je bila neizčrpna ruska žitnica, a danes v njej umira od gladu naj-bednejši, popolnoma brezpravni, a vendar najštevilnejši razred ruskega naroda: potlačena, ponižana, prezrena kmetska raja.
Kar koli ta raja pridela, mora izročiti državi, a za plačilo dobi bon (izkaznico), s katero ne more kupiti niti krompirja, ker ga ni v boljševiških živilskih kleteh, niti kosa obleke, čeravno je kupec na pol nag, ker so boljševiške manufakturne trgovine prazne, niti koščka dobrega, zdravega mesa. ker ga boljševiške mesnice ne morejo in ne smejo dati.
V hiši, ki je nekdaj bila bogata in srečna, je sedaj vse pusto, prazno, golo. Boljševiki so vse odnesli in odvedli: denar, konje, govedo, vozove, zrnje in — hčere.
Toda ostala je vera v Boga, globoko zasidrana v srca in duše teh trpinov. Z mc!:tvijo na ustih umiralo. Ostalo je upanje v odrešenje. To jih vodi in
poživlja. Ono jih podžiga, da se često odločijo za brezupna junaška dejanja.
Ti trpini so junaki! Junak je stari Aleksej, junak njegov sin Fedor, Junak jetični mladenič P»-ter Krilov, junakinja njegova sestra Nataša. JunsJc je vsak Ukrajinec, ker se ne boji trpljenja in smrti za svojo veliko domovino ■— Ukrajino.
Ali so tlačite!Ji kmetskega ljudstva delavci? —. Ne! Tudi ti so često popolnoma brezpravni. Tlačijo ga zločinci Ln delavski izrodki, kakor Je Subin, ki zaradi dveh — treh pridržanih rib s samokresom ubij» očete revnih, izstradanih družin. Tlači ga odpadniški kmetski sin Klaus.
Revolucija, država, bolj^vizeru naj M nadomestili Boga, dušo, družino! Usodna slepota, ki je v ž;v-1 jen ju doživela poraz! Klaus. Id je v dragih slučajih s topovskimi streli uničil cele pokrajine, se zdrzne, ko pride pred Balto, ker je v tej vasi njegova rojstna hiša. tu so njegovi starši, brat in da-klica, ki jo je'nekda j ljubil. Po to izrodki, ki bo trenutno zadušili glas vesti, zagovarjajo boljše vi zorijo človeštva, brezbožno in br"--* nižinsko življenje, naravni zakon pa govori o ™ u, o duši, o domovini...
Za sol in »Gospodarja« se mora najti dnar ja!
S krmo napolnjeni skedenj je vpepolil nočni ogenj v Prevaljah posestniku Mihaelu Močniku, p. d. Ovnu na Dolgi brdi. K sreči je prizanesla
požarna nesreča poleg skednja stoječi hiši. *
Zahvala »Slov. gospodarju« za Izplačano zavarovalnino. Podpisani Sterniša Friderik, posestnik. Sv. Peter na Medvedovem selu, se zahvaljujem upravi »Slov. gospodarja« za izplačilo zavarovalnine 1000 din, katero mi je točno izplačala dne 10. oktobra 1939, ker mi je uničil ogenj stanovanjsko hišo dne 3. septembra 1939. Zato priporočam vsakomur, kateri še nima »Slov. gospodarja«, naj ga takoj naroči ter plača naročnino za celo leto 32 din, ker nihče ne ve, kje ga čaka nesreča. — Sv. Peter na Medvedovem selu, dne 27. decembra 1939. — Sterniša Friderik, posestnik.
Obrtniški učni tečaji. Mariborska pos!ovaln'ca Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani namerava prirediti v kratkem v Mariboru sledeče strokovne tečaje: tečaj za kalkulacijo in sestavljanje proračunov za ključavničarsko stroko, tečaj za kovinarsko tvarinoznan-stvo, mizarski risarski tečaj, tečaj za mizarsko kalkulacijo in sestavo proračunov, tečaj za mizarsko tvarinoznanstvo in tečaj za luženje lesa. Prijaviti se je v pisarni poslovalnice v Vetrinj-Bki 11, I. nadstr., med dopoldnevnimi uradnimi urami. Zanimanci in zanimanke za Sauerjev krojni tečaj, ki je bil v časopisih že večkrat razpisan. pa se zanj še niso prijavili, naj to čimprej storijo!
Važno za vse, 1U Imajo otroke. Davčna uprava v Celju razglaša, da morajo vsi oni davčni zavezanci, ki imajo tri, odnosno pet ali več otrok, še živih, starih izpod 21 let, radi pravilne odmere apeofalnega doprinosa k narodnemu obrambnemu skladu za leto 1940 vložiti pri davčni upravi v Celju prijavo in navesti rojstne podatke svojih otrok. Prav tako morajo izvesti prijave tudi oni. ki so imeli troje, odnosno več otrok, pa so jim pomrli. Prijave je kolkovati z 10 din. Tiskovine se dobe pri pristojnih občinah.
Važno za Savlnjčane! Svoječasno je bil ukinjen večerni vlak na progi Celje—Velenje. Namesto tega je vozil en vlak ob 19.5 in avtobus celjskih podjetij ob 20.30. Od 30. decembra pa je vpostav-
ljen zopet večerni vlak, ki vozi od osebnega vla- darskih razlogov bila krvavo potrebna. — Tudi
ka, ki pride iz Ljubljane ob 20.35 v Celje. Vlak proti Velenju odpelje iz Ceija ob 20.48 in pride v Velenje ob 21.55. Radi tega je bil s tem dnem ukinjen vlak, ki je doslej vozil iz Celja ob 19.05 in avtobus, ki je vozil v Mozirje ob 19.40.
Da bi tudi drugi... V Celju je tovarna »Metka«, katere lastnik Je te dni zopet pokazal socialni čut do revežev. Za celjske reveže Je daroval v denarju 3000 din in 800 metrov raznega blaga. Vsi obdarjeni ubogi se bodo pač z veseljem in hvaležnostjo spominjali svojega dobrotnika.
&e večino poceni
prodajamo razno manufakturno blago, kakor: sukno za moške obleke, volneno ln svileno blago za ženske obleke in neveste, barhente, flanele, pisano platno in druge tkanine. — Prosimo, obiščite nas! »I. PSEN10NIK, manufaktuma in modna trgovina, CELJE.	1922
Tovarni ob .Muri. Na Muri stojita na jugoslovanski strani dve večji tovarni, in sicer tovarna lepenke v Ceršaku v občini St. Ilj ter tovarna papirja in lepenke na Sladkem vrhu v župniji Marija Snežna. Tovarna v Ceršaku žal nima nobene ceetne zveze, po kateri bi lahko prevažala surovine in tovarniške izdelke po jugoslovanskem ozemlju do železniške postaje v St. Ilju. Dosedaj Je morala tovarna prevažati vse blago v Ceršaku preko Mure potom broda, nato po nemškem ozem-
tovarna na Sladkem vrhu nima prave cestne zveze z banovinsko cesto. Tudi tu je dala tovarna izdelati načrte za zgradbo nove ceste od tovarne do banovinske ceste. Tovarna na Sladkem vrhu Ima žično železnico od št. Ilja do obratovaiišča. če bi pa ta dovlačilnlca iz kakršnih koli razlogov ne mogla obratovati, bi morala tudii ta tovarna obrat ustaviti. Tu je zaposlenih nad 250 delavskih družin. Predpriprave za zgradbo zvezne ceste k tej tovarni so že v teku.
Izredno huda zima. Izredno hud mraz ni samo na Finskem, ampak Je zajel v drugi polovici minulega tedna vso Evropo. Na Slov. Štajerskem je beležil termometer 14 do 20 stopinj Celzija. Na Kranjskem nad 20 stopinj pod ničlo, tn to predvsem po Gorenjskem. Tako hudega mraza kakor letos Slovenija nI doživela od leta 1929, ko se je pojavila neznosno ostra zima v začetku februarja in je kazal termometer celo do 25 stopinj pod ničlo. Huda zima Ima za posledico precejšnje zamude vlakov.	^
žrtev neznanih napadalcev. V Košakih pri Mariboru je postal žrtev neznanih napadalcev 25 letni opekarniški delavec Jožef Guštin, ki je obležal na cesti, zaboden v prsL Hudo poškodovanega so oddali v mariborsko bolnišnico.
Ponočnjaško nasilje. Vinko Senekovič in Anton Splaner iz Srednjega Gašteraja v lenar-škem okraju sta pobila v noči na hiši Jožefa Zve-
lju skozi Cernišine in Geradorf na Spielfeld in ; ra v Srednjem Gašteraju 14 okenskih šip ter po-tam preko mostu čez Muro tn potem po državni j lomila vežna vrata. Kmalu za tem sta napadla cesti eno uro daleč na šentiljski kolodvor, že to ' po cesti se vračajočega posestnika Tomaža Krae-
prevažanje po tujem ozemlju je bilo združeno vedno z velikimi sitnostmi za tovarno in za voznike. Na milost tn nemilost so bili naši izročeni oblastnikom v drugi državi, ki je nazadnje res prepovedala prevoz. Radi tega je tovarna zaprosila bansko upravo, da bi izdala dovoljenje za zgraditev ceste od tovarne do banovinske ceste, ki veže št. Ilj z Marijo Snežno. Bar.ska uprava je šla podjetju na roko posebno iz razloga, ker bd radi stalne ustavitve tovarne izgubilo okoli 150 delavskih domačih družin delo in kruh, vozniki pa zaslužek, občina doklade, država in banovina pa lepe davčne vsote, ki jih tovarna plačuje. Od jeseni dela okoli 50 delavcev, samih domačinov, pod vodstvom mariborskega okrajnega cestnega odbora na novi cesti, ki bo predvidoma v leiu 1940 gotova in bo tako to podjetje osamosvojeno. Našli so se tu nekateri ljudje, ki škilijo vedno tja čez Muro, ki so na vse pretege rogo-
tiča iz Zg. Gašteraja in sta ga hudo poškodovala z ročicami. Podivjana napadalca so orožniki že izsledili.
Ukradeno razstrelivo. V Bresternici v župniji Kamnica pri Mariboru je vlomil neznanec v barako pri kamnolomu, iz katerega odvaža kamenje tvrdka Gabrijelčič. Storilec je odnesel iz barake večje količine razstreliva in povzročil precejšnjo škodo.
Najstrožje obsodbe vreden uboj. Žalifcog je ponekod z alkoholom podž.^ana posurovelost dosegla stopnjo med brezbožnimi boljševiki. Pri Sv. Urbanu pod Ptujem je prišlo pred farno cerkvijo do prepira, med katerim je dobil 27 letni posestniški sin Franc Kramberger lz Desincev dva smrtna zabodljaja. Imel je še toliko moči, da se je zavlekel v bližnjo gostilno, kjer je umrl. Udeleženci prepira in pretepa so se pri pogledu na kri ter smrt razleteli na vse strani. Ubijalec Franc
vlllli proti tej novi cesti Sedaj pa imajo dolg nos | Pšajd, 25 letni viničarski sin iz Ločkega vrha, se tn sami vidijo, da je cesta tudi iz domačih goapo- ! je sam javil oblasti.
MHnmSNBIs

1.
Vroče julijsko sonce je sipalo svoje žarke na mirno Dnjestrovo gladino, katero so tu in tam presekali divji vrtinci. Obali velike reke sta se vse bolj oddaljevali druga od druge in širili strugo, da bi velika množina vode imela čim več prostora in bi se lažje valila v bližnje morje. Ona tanka, siv-kasta črta v daljavi, brez dreves in valovitosti, je Romunija, žitorodna zemlja Besarabije; pred vojne je bila ruska, a danes je to zemlja, v kateri so ljudje svobodni in srečni, ker ne čutijo boljševiškega jarma.
A -ta, iz naplavljenega peska nastala obala, porasla z vrbami, ki s svojimi vejami segajo v vodo, jo zaustavljajo v teku ter tvorijo majhne vrtince, je zemlja tlačanstva, groze in smrti. To je del rdečega boljševiškega carstva, ki ne pozna Boga, ne duše, ne družine in ne prizna posameznika, temveč človeško maso (množino), ki mora dihati, misliti, delati po komandi peščice zločinskih izrodkov.
Ukrajina pripada Zvezi sovjetskih republik, ki
f) vodi in strahuje nekronani rdeči car po svojih lapčevskih rdečih sodrugih.
Ub obali na ruski strani plava dvajset težkih j da'a tudi vklesati te-ie ribiških ladij. V vsaki sedita po dva moža. Ladje | besede: »s prodajo že-se bližajo kraju, ki služi za pristanišče ribiške vasi meIJ 111 Prest na mnogih Balta.
Vas Balta, ki šteje kakih dvesto lesenih hiš, je
trgih v Genovi, ob vsakem vremenu, če je brl-
m dobrih pet sto metrov oddaljena od reke. Koče la_ burja, f11 ,ie„sijalc so si precej podobne. Le ena je nekoliko večja — erkvica. Njen zvonik se za nekaj metrov dviga nad strehe koč in kraljuje nad okolico.
Okrog vasi se na vse strani razprostira ravnina. Na eni strani sega do reke, na drugih straneh "a se izgublja v daljavi, ki se ie zdela brezkončna. Med hišami in okrog vasi stojijo visoke jablane, ki to kakor kaki nepremični stražarji. To so edina drevesa. Vsa ravan je bila enolična, brez dreves. Kamor se ozre oko, povsod vidi samo obširna polja.
Ladje so se polagoma bližale pristanišču. Okrog njih se je naglo sukal motomi čoln z mitraljezo na prednjem koncu in posadko štirih mož, ki so imeli puške pripravljene za strel.
Ta varnostna priprava je zato, da katera ladja ne bi poskusila pobegniti. Druga obala je namreč bila romunska. Bližina meje bi morda zapeljala
sonce ali če je lilo ko iz škafa. S tem sem svoji materi služila kruh. Od tega bornega zaslužka sem si nastrgala Se toliko skupaj, da se bom ohranila spominu poznejših časov. To sem storila jaz, stara pristaniška prodajalka Katarina Campodonico, ki so ml rekli kmetica. Molite zame!« Tri leta j« starka vsak dan hodila ogledovat svoj spomenik na grob, ki so jo vai\) potem pokopali.
Zelo hudo obstreljen. StarejSl Zupani« iz fiajdine se je po predaji posesti sinu priženil na večjo kmetijo v Velovljek pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. V svoji zidanici v Velovljeku je Zu-panič iz ljubosumnosti obstrelll 22 letnega Konrada Vilčnika in ga zadel v desno roko ter pleča.
Strel skozi prsa. V Račah pri Pragerskem je dobil kroglo skozi prsa 30 letni Josip Pogorelec, katerega so prepeljali v resnem stanju v mariborsko bolnišnico, kjer je tudi umrl.
Brezsrčen avtomobil is t. Na cesti pri Stranicah v okolici Slov. Konjic so našli na cesti mrtvega neznanca, o katerem so pozneje ugotovili, da gre za ?6 letnega Bosanca M. Marelija iz Travnika. Povozil ga je v noči neznan avto in odbrzel naprej, ne da bi se zmenil za poškodovanega, ki je umrl na posledicah padca.
Pijanost in podivjanost povzročila pokolj. Od žganja okajeni Tone Skubic iz Debeč pri Višnji gori na Kranjskem se je podal v Šmartno. Tam se je srečal z bratoma Lojzetom ter Viktorjem Rupar, s katerima je imel še neporavnane račune. Ob srečanju se je trojica stepla in v tepežu Je imel nesrečni nož glavno besedo. Lojze Rupar je kmalu padel na tla ter obležal. Njegov brat Viktor je poklical sosede na pomoč, ki so hudo ranjenega prepeljali k zdravniku in ta je odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico. Toneta Skubica bo orožniki zaprli s prerezano roko in razbitim kolenom. Tudi Viktor Rupar je odnesel lz spopada več ran. Nečuven pokolj za najlepše božične praznike je močno ogorčil prebivalstvo.
Uboj v silobranu. 25 letni Ernest Pere, delavec »z Loga pri Pilštanju, je izzival ter razgrajal v noči pred hišo Antona Jokana na Logu. Razgrajača so Jokanovi mirili In ga prosili, naj se odstrani, a ni ubogal, ampak je grozil z nožem ter je suval Franca Jokana in ga s pestjo udaril po glavi. Razgrajač je razbil okno na hiši ter hotel vdreti vanjo. V skrajni razburjenosti in zmedi je potegnil Franc Jokan nož, sunil Perca v vrat ter zbežal, ker se je bal napadalca, kateri je stiskal v roki odprt nož. Pere je še tekel kakih sto korakov za Jokanom, nakar se je zgrudil ter obležal mrtev. Jokan zatrjuje, da je sunil napadalca v silobranu, ko je videl, da hoče razgrajač nasilnim potom vdreti v hišo.
Razbojnik Hace je v Savinjski dolini. Na Polzeli je bilo neko dekle obstreljeno od neznanca, kakor je »Slov. gospodar« že poročal, ki se je peljal na kolesu ponoči brez luči, pa ga je dekle na to opozorilo. Neznanec je potegnil samokres in ustrelil dekle v nogo. Te dni pa je neko dekle v št. Petru v Savinjski dolini prepoznalo zločinca Ha-
ceja, ki se Je peljal na kolesu po državni cesti proti Celju. Dekle je to naznanilo orožnikom, ki pa doslej še r.iso mogli prijeti zločinca. Pač pa so dognali, da se vozi Hace s kolesom, ki ga je bil ukradel nekemu uradniku v Celju. Kolo je znamke »Viktoriac, vredno 1500 din In nosi evidenčno številko 2-29181/3. Upanje pa je, da bo razbojnik kmalu na varnem.
*
Obsodba radi Kajnovega zločina. Celjsko okrožno sodišče je obsodilo na dve In pol leta težke
PRIJATELJU ŠE NISEM POVEDAL, da se naj takoj naroči na »Slovenskega gospodarja«!
ječe 27 letnega posestnikovega sina lz Belega potoka pri Frankolovem, ker je v pijanosti 12. novembra smrtno zabodel z nožem svojega 18 letnega brata Alojza,
Na tisoče žrtev potresne nesreče
V noči 27. decembra je zadela turško republiko od njenega obstoja doslej največja potresna nesreča. Dvanajst mest in okoli 80 vasi je hudo prizadetih. Največ je trpelo mesto Ersingjan, katero šteje 100.000 prebivalcev. Mesto je skoraj popolnoma uničeno. Ena sama razvalina je pokrajina med mestoma Sivas in Tokat, kjer ni ostala niti ena hiša cela. Ob Črnem morju sta največ trpeli mesti Tokat in Amasin.
Potresnih sunkov je bilo sedem in so sledili drug za drugim. Grozna nesreča je bila tem hujša, ker je doletela Turčijo v noči ter v zelo hudem mrazu. Ljudje prizadetih krajev so bili povsem zmedeni, bežali so napol oblečeni ven iz mest in vasi, da so si oteli vsaj golo življenje.
Na mnogih krajih so izbruhnili požari, zlasti v mestih, kjer so popokale plinske cevi.
12 mest s 15.000 do 40.000 prebivalci je uničenih in cenijo število človeških žrtev na 40.000.
V mnogih od potresa obiskanih krajih je že nastala lakota, katero strehe oro-' pano prebivalstvo tem hujše občuti pri vetrovnem mrazu.
Vlada je organizirala poseben odbor, ki je prevzel pomožno akcijo, kateri se je pridružilo tudi vojaštvo.
Predsednik turške republike Izmet Ine-ni se je podal- v potresno ozemlje, da osebno nadzoruje reševalna dela.
Poleg silnega potresa v Turčiji in manjšega v francoskem in španskem Maroku v severni Afriki, so občutili iste potresne sunke tudi v severni in srednji Ameriki. Potres v Ameriki pa ni zahteval žrtev in ni povzročil večje škode.
tpomintatmo se v molitvah ratniii!
Gospod rogaški dekan ln nadžupnik na zadnji poti. Pogreb blagopokojnega g. dekana in nad-župnika Jožefa žekarja se je vršil v Rogatcu 27. decembra ob desetih dopoldne. Priljubljenemu dušnemu pastirju je posodilo zadnjo pot poleg ljudskih množic 23 duhovnih sobratov iz štirih škofij. Pogrebne svečanosti je vodil kot naddekan g. dr. Ivan Žagar, stolni kanonik iz Maribora. V govoru v cerkvi je izrekel sožalje domačim vernikom in dekanijski duhovščini v Imenu g. škofa. Poslovilne besede ob odprtem grobu je govoril g. Anton Štefancioza, šolski upravitelj v Gabrju, ki je poudarjal ljubezen rajnega g. dekana do šole. Ganljiva sta bila poslovilna govora dveh učencev rogaške in gabrške šole. Ko so od-
peli šolarji žalostinki, se je začelo številno zadnje spremstvo razhajati, želeč dobremu gospodu dekanu večni mir in dosmrtno plačilo!
Ugleden obrtnik hi posestnik umrl. V Turnišču v Prekmurju je umrl na Štefanovo Ivan Koren, ugleden obrtnik in posestnik, v starosti 41 let. Pred nekaj leti se je že deloma na Golniku pod skrbno nego zdravnikov pozdravil. Ko pa je začel zidati lasten dom, je prenaporno ter skrbi polno delo Izčrpalo njegove moči do skrajnosti ter ga ponovno navezalo na bolniške posteljo, s katere se ni več dvignil, dokler ni v torek v ljubljanski bolnišnici zaprl oči k večnemu počitku. Zapustil je dva nepreskrbljena otroka ter bolno ženo, katerim Izrekamo svoje sožalje! — Ivanu,

Spomenik miru V teh nemirnih časih se zdi res čudno, če človek čita v listih, da so nekje v Evropi slavili >spomenik miru«. In vendar se je to zgodilo. Pred 25 leti, 6. avgusta 1914, so v mestecu Eddi na norveško-švedski meji odkrili velik granitni spomenik, ki prikazuje bratstvo norveškega in Švedskega naroda. Ob 25 letnici so spomenik obiskali predstavniki obeh narodov ln držav in eden izmed slavnostnih govornikov je Izjavil, da smatrajo skandinavske države nauk, ki proglaša vojno za naraven pojav, za veliko zablodo tn zmoto. Vsi spori se
može na tej ali oni ladji in bi naglo odveslali proti drugemu bregu — v svobodo. Spočetka so se taki poskusi češče ponavljali, a bili so brezuspešni. Takoj so zaregljale mitraljeze in sejale smrt, a ladje teh nesrečnikov so same odplule proti Črnemu morju s trupli svojih gospodarjev na dnu.
Nobena ladja ni smela zaostati za drugimi, da bi se morda ne skrila med gostimi vejami, ki so segale daleč nad vodo in tam ostala do noči, ko bi lastniki mogli nalovljene ribe skrivaj iztovoriti in jih spraviti na svoje domove. Nobena košara, polna rib, ni bila niti za ribiče same, niti za vaško državno skladišče, temveč za delavce v Jaški, kjer so topilnice in livarne jekla. Tam nenehoma izdelujejo lokomotive, topove, stroje, kmetijsko orodje, kakor je določeno v petletnem načrtu. Ta načrt, kakor trdijo voditelji Zveze sovjetskih republik, bo pripomogel do tega, da bo v rdeči Rusiji vsega v izobilju in da bo zavladala družabna sreča, ki jo s tako trdo-vratnostjo iščejo boljševiški apostoli.
Ladje so medtem dospele do pristanišča in so zavile proti obrežju. Vrstile so se tesno druga za dnico. Možie so molče veslali in ubito strmeli pred se. Bili so ko kolesa velikega stroja, ki se istočasno
zavrtijo, ko en gib spravi stroj v pogon. Delali so brez lastne volje kot roboti.
A vendar se ti ribiči kakor tudi kmetje v Baltl in ostali prebivalci obširne ravnine, ki se imenuje Ukrajina, niso odrekli misli, da se bodo nekega dne iztrgali iz tega suženjstva. Že dve desetletji ječijo pod boljševiškim jarmom. Garajo ko živine. Njihovi želodci so dan za dnem prazni, ker dobijo za težavno delo, ki ga vršijo na reki, samo za prgišče v vodi kuhane moke in suhega sočivja, kar pojedo že zjutraj pred odhodom.
Skoraj vsak izmed njih ima v vasi ženo in deco, ki ravno tako stradajo in so na pol nagi ko oni. A to zato, ker hrano, obleko, obuvalo in drugo dobivajo iz sovjetskega skladišča, ki je ali prazno, ali pa noče dati za bone, ki jih oni dobivajo od načelnika v zameno za svoj ribolov.
Ljudski komisar v Odesi, v velikem pristaniškem mestu ob Črnem morju, je pooblasti! predsednika vaškega sovjeta v Balti, da do spomladi sme da-iati ribičem za plač'lo bone in maihen del njihovega lova. Ker pa je medtem kuga uničila skoraj vso govejo živino in mesa ni bilo mogoče dobiti, je nriši a druga naredba. da se morajo vse dnjestrske ribe od-
St£2&rt«im darov
za žrebanje
„flftrarfUeftt ^©s^darfa"
Skupki«* vrednost nagrad ca«* d Ciira
Seznam darov še ni zaključen, toda da» nes že vam lahko sporočamo, da imamo pripravljenih že veliko število nagrad! Žrebanje se vrši dne 12. februarja 1940.
Prva, vrhovna, nagrada je 5000 din, druga nagrada je moško kolo.
2 nagradi 500 din v gotovini.
10 nagrad: blago za moške obleke.
10 nagrad: blago za ženske obleke.
50 nagrad: razno blago za perilo in obleke.
10 nagrad: razne gospodarske in gospodinjske potrebščine.
20 nagrad: nalivnih peres.
100 nagrad: Koledar Slov. gospodarja.
100 nagrad: prosta izbira katere koli vezane knjige Cirilove knjižnice.
200 nagrad: prosta naročnina katerega koli našega lista: »Nedelja«, »Kmečka žena«, »Kraljestvo božje« za leto 1940,
Za žrebanje bo imel pravico vsak dosedanji in novi naročnik Slov. gospodarja, ki bo do 31. januarja 1940 plačal celoletno naročnino 32 din.
Vsakemu naročniku, ki plača celoletno, pa dajemo še brezplačno zavarovanje njegove hiše za slučaj požarne nesreče.
dolgoletnemu naročniku »Slov. gospodarja«, pa naj bo lahka slovenska zemlja, katero je tako Iskreno ljubil,!
SO letni naročnik »Slov. gos[K>darja« umrl. V Zg. Zerjavcih pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je umrl posestnik Ivan V o h 1, ki je bil 30 let zvest naročnik »Slovenskega gospodarja«. Rajni je bil veren katoličan in posebno vnet častilec Srca Jezusovega. Zapušča ženo, omoženo hčerko in sinka. Naj počiva v miru!
01er o g po sveto
Papež Pij XEL vrnil italijanski kraljevski dvojici obisk. Naš Ust je poročal, da je bil italijanski kraljevski par 21. decembra od papeža sprejet ob priliki uradnega obiska v slovesno avdienco. Sv. oče je vrnil vladarski dvojici obisk 28. decembra, kar se je zgodilo prvič po letu 1870. Ko je stopil vrhovni poglavar Cerkve po tolikih le-¡h prvič na italijanska tla, je bil pozdravljen od stotisočere množice in sprejet z najvišjimi častmi. Rim je bil ob tej priliki ves v papeževih ter državnih zastavah. Na poti iz Vatikana do kraljevega gradu Kvirinala je tvorilo častno stražo italijansko vojaštvo. Slovesni spre-/od s papežem je zapustil Vatikan ob 10. uri dopoldne, nakar so na glas zvona iz cerkve sv. Petra zazvonili vsi zvonovi po celem Rimu. V kraljevem dvorcu je pričakal med sviranjem godb papeža kralj in cesar V. Emanuel s princi, z zunanjim ninistrom grofom Cianom in z drugimi najvišjimi dostojanstveniki. — Srečanje obeh vladarjev je bilo prisrčno ter polno spoštovanja. Papež je pred paulinsko kapelo blagoslovil z blagoslovljeno vodo prisotne, vstopil v kapelo, počastil Najsvetejše in krenil s spremstvom v bogato okrašeno prestolno dvorano. Tam se je vršil polurni razgovor s kraljevskim parom. Papež je sedel na prestolu, italijanski kralj in cesar ter kraljica pa sta se vsedla desno in levo od njega. Po pogovoru so bile kraljevskemu paru predstavljene osebnosti iz papeževega spremstva, nakar se je poglavar sv. Cerkve posivil od Kvirinala ter krenil nazaj v Vatikan med navdušenim vzklikanjem ljudskih množic. Kratko označenemu papeževemu obisku pripisujejo po vsem kulturnem svetu največji pomen.
Stalni svet Balkanske zveze se bo sestal v Beogradu dne 7. jauarja. Posvetovanja bodo trajala tri do štiri dni. Pri tej priliki bo govor o skupni obrambi za primer, da bi kateri koli balkanski državi grozila nevarnost neizzvanega napada.
V sedmih tednih se je zgodilo v Ner»či ii devet velikih železniških nesreč. V Nemči ja so doživeli v teku sedmih tednov 9 velikih železniških nesreč, ki so zahtevale
Sff
čez 300 mrtvih in 400 ranjenih. Številne nesreče so posledica slabega železniškega materiala, ker je Nemčija zadnja leta posvečala vso skrb samo oborožitvi in avtomobilskemu prometu, ali pa je iskati vzrok v nezadovoljnežih s sedanjimi razmerami v Nemčiji, ki si hočejo dati duška nezadovoljnosti s povzročanjem velikih nesreč. Nesreče na nemških želemi-cah so se dogajale na spodaj navedenih dneh in priznavajo Nemci sami naslednje žrtve: 4. novembra, Stuttgart: mrtvih T, ranjenih 11; 12. novembra, Oppeln: mrtvih 43, ranjenih 60; 19. novembra, Span«-dau: mrtvih 9, ranjenih 20; 26. novembra, Frankfurt: mrtvih 11, ranjenih 17;
decembra, Dortmund: mrtvih 14, ranjenih 17; 10. decembra, Wôklabriklt: mrtvih 19, ranjenih ?; 18. decembra, Ha-gen: mrtvih 17, ranjenih 41; 21. decsM-bra, Genthin: mrtvih 150, ranjenih 203; 22. decembra Marksdorf: mrtvih 30, ranjenih 40.
Moč in oborožitev Belgije. Ker je Belgija še vedno v stalni nevarnosti, da bo doživela z Nizozemsko vred napad, je dosiej mobilizirala dva razreda rezervistov in tee-ie belgijska armada, ki je vsa razmeščena no trdnjavah in na obrambnih postojankah, skupno 650.000 mož. V primeru potrebe je koj mogoče mobilizirati še tretji razred rezerv;stov, ki so vsi še posebno usposobljeni. Tudi belgijsko orožje je tako izpopolnjeno, da spada po svoji kakovosti med najboljše na svetu.
Odklonjena pomoč. Kakor poroča angleški list »Universe«, se je papež Pij XÏÏ. potrudil, da bi prebivalstvo Poljske, ki je prišlo pod oblast Nemčije, dobilo po mož v živilih in zdravilih. Amerika je to pomeč obljubila in italijanske ladje bi bile živila ;n druga pomožna sredstva prepeljale v Evropo. Razdelitev živil in zdravil bi naj izvedel švicarski ali italijanski »Rdeči km« ood nadzorstvom narodne socialistične ob-'asti. Toda oblast je to pomoč odklon'la.
Usoda duhovnikov na Poljskem. Zanai oariški katoliški list »La Croix« (»Križ«) poroča, da je nemško narodno socialistično oblastvo v nekdanjem poljskem msrtu Lublinu dalo zapreti škofa mon«ign&#ra
JM.IJWI.J1 WHHII ilMIUllUUIII.1 HLIBLI
premiti v Jasko. Delavci, ki že itak nimajo dovolj kruha, ker je bila prejšnja žetev zelo slaba, ne smejo trpeti še v mesu pomanjkanja. Ker ni drugega mesa, morajo dobiti ribe v izobilju. Glavno je, da oni imajo dovolj hrane, da bo tako mogoče izvesti petletni načrt.
A ti ribici, ščetinaatih brad, golih nog, pravi sužnji komunističnega sveta — kar so splošno tudi vsi drugi delavci — ti ribiči, ki zakrivajo svoja izmoz-gana telesa z raztrganimi ruskimi bluzami, mislijo na stare čase, ko so bili srečni v krogu žen in otrok in niso vedeli, kaj je glad, ker so se smeli po mili volji najesti mehkega ribjega mesa in belega kruha.
V starih, srečnih časih je pri vsaki hiši v kotu velike sobe stala sveta podoba in pred njo je visela mala svetilka. Zdaj je drugače. Svetilka je ugasnila, sveta podoba izginila. Sveta podoba, ki bi jo boljše-viški priganjači našli v hiši, bi bila zadosten vzrok, da bi Gregor Šubin, predsednik vaškega sovjeta no-slal poglavarja družine v odeške zapore z obtožbo, da je v svoji hiši skrival znak praznoverja. Zato oni, ki verujejo v Boga, skrivajo svojo vero v globino srca, a njihove ustnice so med molitvijo nepremične.
Ukrajinske ribiče in kmete poživlja upanje, da bodo nekega dne izgnani njihovi boljševiški tlačitelji in tedaj se bo v njihovo domovino vrnila svoboda vere, dela in življenja. Moč njihovih nasprotnikov je sicer velika, toda kaj to pomeni pred Bogom, ki je vsemogočen! .. .
★
Možje v motornem čolnu imajo na svojih kanah rdečo zvezdo. Glasno govorijo, se smejejo, kadijo, pojejo. Boljševik, ki drži krmilo, je sam Gregor Su-bin, bivši pristaniški delavec iz Odese, že od začetka revolucije član komunistične stranke. Bil je možicelj potisnjenih ramen, zabuhlega, rdečega obraza, hladnega, divjega pogleda. Na vesti je imel celo vrsto umorov. Pristaše bivših belih je na hitro roko spravil na drugi svet. Brez sodnega postopanja jih je po-streljal s samokresom kar na ulici ali na njihovih domovih.
Že od začetka boljševiškega prevrata je Šubin strahova! Balto. S svojo krvoločnostjo je v prebivalcih vzbudil tak strah, da kdor ga od daleč vidi, se skrije v najtemnejši kot svoje koče. Pred njim vsi beže: možje, žene in deca. On ve za to in je ponosen na strah, ki ga povzroča.	(Daljo sledi)
dajo rešiti mirno ta v sporazumu na podiagl naravnega razvo>a, ne pa nasilno z ma£*m. Orožje je pozvan, dsi rešuje vprašanje v»jfce, a ne miru. je	Mi-
nister Sandler.
Krožnik za, juJrirfno deco
Da bi majhno e*r«k« vzpodbujali k ježi, je neka vzgojiteljica tsmmlla krožnik Iz stekla, hi Ima na dnu okvir. V ta »kvlr se lahko portneja »aaJič-ne slike, tako da j« otrok radoveden, hej bo videl, ko bo kroiaJR Izpraznil. Izumitelja meni, da sta otroSfca radovednost tn veselje do sHH večja nego odp«r proti Jedi.
Fulniana in njegovega pomožnega škofa Gorama. Ista usoda je tudi zadela prelata Pobozneg, člane stolnega kapitlja in profesorje katoliškega bogoslovja. Prostori, ki ©o v njih stanovali oba škofa, kanoniki in profesorji, so bih izropam in odneseno je bilo vse, kar koli je Imelo količkaj vredno-
sti. V južno-vzhodnem delu katoliške Škofije so zaprli 11 katoliških duhovnikov, ko-jih imena pariški katoliški list podrobno navaja. Skof v Katovicah monsignoi Adamsld je interniran. Poročilo pariškega lista se nanaša samo na eno pokrajino nek dan je poljske države.
ftefiaî o eleHtrififcacli! severnega delo Prlekffe
Na Silvestrov večer je bila zaključena prva etapa elektrifikacije severnega dela Prlekije in severne meje vzdolž reke Mure. Vodstvo gornjeradgonskih občinskih podjetij je priključilo falski tok na svoje električno omrežje. Dosedaj so bili vsi kraji od Ljutomera do Slatine Radencev neelektrificirani, dočira sta trg Gor. Radgona in zdravilišče Slatina Radenci dobivala električni tok preko meje iz sosednega mesta Radkersburga.
Da je končno tako ugodno rešeno to važno narodno-gospodarsko vprašanje naših obmejnih krajev, gre v prvi vrsti zasluga vodstvu GOP, katera so elektrifikacijo omogočila s tem, da so izvedla popolno elektrifikacijo velike, danes ene oajmoderneje urejene opekarne v Borecih.
Za pegon obrata boreške opekarne je nameščenih 9 večjih in manjših elektromotorjev, katera poraba znaša v glavni seziji povprečno po 1300 Kw toka dnevno. Ta aktivna postavka je dala povod, da se je vodstvo F'ale odločilo elektrificirati tudi ostale manjše, takorekoč pasivne postojanke našega okraja.
Tako se je že v prošlem letu ustanovila električna zadruga v Križevcih pri Ljutomeru, katera je svoj načrt o elektrifikaciji njenega območja tudi povsem izvedla. Snuje se električna zadruga Stara Nova vas, Bučečovci, Hrastje, Mota in Kapela, dočim električna zadruga v Slatini Radencih posluje že več let.
Pri tem si dovoljujemo opozoriti posamezne interesente teh krajev, da iz praktičnega ekonomskega vidika nikakor ni priporočljivo ustanavljati za vsako vas separatno električno zadrugo, temveč da se vse zainteresirane vasi ene občine združijo v skupno električno zadrugo ter tako v veliki meri zmanjšajo režijo posameznih zadrug, kar bo prav gotovo tudi pozneje
ugodno vplivalo na prodajne cene elek tričnega toka.
Zelo živahno dela tudi pripravljalni od bor električne zadruge pri Sv. Juriju ot Ščavnici ter je sedaj upanje, da se bo \ kratkem času tudi ta kraj priključil na električno omrežje Fale.
Da so dela pri elektrifikaciji naših krajev ob meji tako hitro napredovala, smo dolžni izraziti tudi zahvalo vodstvu elek trarne v Fali, katera je tako pri sklepa nju pogodb s posameznimi zadrugami ir občinami kakor tudi pri gradnji električnega daljnovoda in transformatorskih po staj nudila svojo uvidevnost in naklonje nost.
Vodstvo GOP v Gor. Radgoni priprav lja sedaj načrt postopne elektrifikacije okoliških vasi v območju svoje občine. V ta namen in za elektrifikacijo Apačkr kotline do Cmureka je zgradilo že seda; velik in moderen električni transformator, katerega stroški z notranio opremo znašajo mnogo preko četrt milijona dinarjev.
Zanimanje za elektrifikacijo okoliških vasi je sedaj radi pomanjkanja petroleja še večje, zato se blagodat elektrike čuti bolj ko kdaj koli prej. Prepričani smo ia bodo merodajni krogi tudi v bodoče upoštevali, da je potrebno našim obmejnim krajem nuditi vsaj to, kar drugim krajem, ki ne ležijo ob meji ter tako ja-čiti narodno in gospodarsko moč naše severne meje.
Krothe ledcnthe novice
FUiskl kmečki In delavsk) mux»d brani n&pr&ia boljše vikom najbolj vzvtSe.no ljudsko dostojanstvo in mu Je ljub&a smrt ko suženjstvo.
Sovjutl ao mobilizirali v Galloljl vso osebe oa 17. do 45. leta. kaj a« J« v zadnjem času fceia unožll pobeg moških tz Poljak* v Romunijo.
Število skandinavskih hi norveAklh rmMtovoI}-«v smučarjev za pomoč Finski Je ža prekoračil« 20.000.
Rlvftl predsednik Poljske Mosclcld je dobil na
x>dlag1 zdravniškega pregleda dovoljenj«, da aa e preselil v spremstvu svojo soproge ter hčerka z Romunije v S vi co.
Ker ruski letalci nttl na božični dan ntao daH 'insklm mestom miru s zračnimi napadi, ao s*-'trellll Ftncl ta dan 40 sovjetskih letal.
Po Moskvi in drugih večjih mestih sovjetska Rusije krožijo vesti, da je padlo doslej na Finskem 25 do 30 tisoč Rusov, 30 do 40 tisoč pa ja )ilo ranjenih ali pa so Jim zmrznili udj«.
Italijanski kralj tn cesar Je odlikoval papež». .'ega tajnika monslgnora Magllona z redom sveta Vnunclate prve stopnje.
Hitlerjev namestnik Iless je poudaril v svojem x>žlčnem govoru, da Je voditelj Hitler tisti človek, ki ga je poslala previdnost, »da popravlja krivice«.
AngleSki kralj Jurij VI. Je rekel v svojem božičnem nagovoru po radiu, čeprav je ljubezen do miru tako globoko zraSčena v srcih vseh narodov, je postala posebnost naše dobe v tem, da nastanejo močne države, katerih politika sloni na napadanju ta na teptanju vsega, kar Je drago človeštvu.
Poljska vlada, Id ima svoj sedež v Angersu na Francoskem, tolaži v svojem božičnem pozivu Poljake z besedami: »Čeprav Je bU poljski narod rrenutno premagan, je v trpljenju In žrtvah pokazal, da Je velik narod, da bl bil vreden zmago, da Je vreden zmagovitega miru, da je vreden, 1a živi v bodočnosti svoboden v svoji svobodni državi.«
Ko so slavili na angleSld 2473 tonski ladji t-Stan-holm« mornar)! na vožnji sveti večer, je bila ladja
I brez predhodnega opomina torpedlrana od nem-Ske podmornice ln je bilo 14 mož posadke ubitih, 10 ramenih. 11 pa se jih je reSUo.
Od 80 držav, k! so podpisale 13. decembra resolucijo o obsodbi sovjetskega napada na Finsko, se J1h je odločilo 12 tudi za dejansko pomoč fin« skl državi
5S3SR9S
Ni vse za vsakega Nekoč je prišel k ne-■kcmu zdravniku — talko Je pravil neki slavni .zdravnik — vprav orja-Ski kovač, ki pa Je imel bolečine v želodcu. Zdravnik i»u Je prepovedal jesti težko prebavljive jedi Kovač so Jo nekaj dai držal tega navodila, a ko mu le nI bilo nI' bolje, Je začel apet jesti JK stari navadi, in sicer: svinjsko meso • crookl in kislim zeljem ter nekaj šilcev žganja, ki peče ko sam vrag. te 4o2 nokaj dni Je prl-Bei zdravnik v ltovačnl--CO in Je zagledal kova-•ča, kako je zdrav ln ve-*ol nabijal po nakovalu. »Vidite, mojo zdravlje-
Avgust fienoa:
28
Povest iz vaškega življenja
Ta povest je že lani lshsiala v »Slovenskem gospodarju« in se letos nadaljuje. Da bodo mogli tudi novi naročniki razumeti nadaljevanje, posnemamo nlen dosedanji potek.
Kdo Jo jo spisal? Hrvaški pisatelj Avgust Senoa. živel j« tisti čas, kakor pri nas Josip Jurčič — oba sta umrla let« IRKI —. in so njegove povesti pri Hrvatih prav tako priljubljene kakor pri naa Jurčičeve.
Kdaj se godi? Pred kakimi osemdesetimi leti. Mestna gospoda ki jim pravijo hrvaški kmetje »kaputafcl«, 80 Izkoriščala kmete in lovila njihove glasove. Predvsem so to bil! advokati, ki Jtm pravilo hrvaški kmPtle »fI3ksH«.
Kje se god! T V vasi Jelenje ob Savi blizu Zagreba.
Kf'»n> so «"lavne o*fbf»? — Berač Luka. To je kal čuden človek. Berač Je. pa Ima denarja, da ga noben gruntnr nima več. Skoraj ga nI v Jelenju, ki mu ne bi bil dolžen Mestni eospodle politiki vedo. da Je tako. zato so ga zrt.il m volitve pridobili, da tlm pomor» do več'ne. Luka pa Imn tudi svoj načrt: zavreči hoče beraške cape, kirpltl si hn^p pnmt, postati posestnik In se oženiti. Oko pa mu Je obviselo prav na nailepšem ln najbol 'Sera dekletu v vasi. na Mart. hčerki Martina T^ončarlča. — M a r t J n I/ončarlč. trden krret.. t»rava lcmeMra korenina. — Mara, n1e«"ova edinka, vzorno kmečko dekle, očetu vdovcu neivečle voaelic. Mati ji je vrarla žo pri rojstvu. — M ? t o Pavlekovič, Martinov sosed. —
A n d r o , Matov sin, ki se Je vrnil od vojakov, kjer j-? spravil do stražmeštra, najvišjega podoflclrskega čina. Andro ln Mara sta si v besedi ln bi se naj vzela, — Janko, zapiti vaški župan. — M 1 k I c a , občinak! pisar, Izgubljen človek, ki je vedno na prodaj. Zdaj se je predal beraCu Luku, češ da mu bo pomagaj do Mare. — Galovič. mestni bogataS, in Bra-dič, zakotni advokat, pokvarjena mestna politika.
Kaj se je doslej zgodilo T Beračevim spletkam se j« posrečilo, da sta se soseda Martin ln Mato sprla ln spravdnla zaradi neke slive. Okoristil se Je pri tem advokat Trmasti Mata seveda o kaki sinovi ženltvl s sosedovo Maro niti slišati noča. Andro Je Sel zdoma Nad Martina pa prihaja nesreča za nesrečo. Zlobna roka se je spravila nad njegovo živino, advokat ga je zaradi sosedovo tožbe odri, v hudi stiski je ra denar — vse to si navaja berač na svoj mltn: tudi Martina, ki mil doslej edini' še nI bil nič dolžen, hoče spraviti v svojo malho, potem bl rrra mnrul dat.1 hčer. — Tako Je v Jelenju. Danes Ja nedelja. JeienjAani pijejo na račun politikov, ki so prišli med nje agitirat za opozicijo. Martina nI zraven, ker Martin Ja da) be-sedo stari gosposki ln hoče ostati mož-besedA. Mato pa Je prišel, toda ko Je advokat začel govoriti, ga Je prijela talca Jeza, da »e nI magreJ premagovati: nabrusil Jih Je oderuhu v
obraz, nahujskani in upljajijenl možje pa so ga vrgli iz krčma.
*
(Nadaljevanje)
»Da, da, da! Mi preveč plačujemo,« so se drli
zano™*M km<-' 'o.
»Nova gor. !a bo drugačen red uvedla, pravica
mora b? i, . mejo gospodje paragrafov le zase
Ali si že obnovil naročnino'.
~......"'t .......................umnimmm
Švicarska vlada Je nakazala finskemu Rdeče mu križu denarno pomoč 100.000 švicarskih frankov.
V	aktivni vojaški službi so po sporočilu finskega maršala Mannerheima padle doslej na daljnem severu tri finske žene.
Doslej je padlo v vojni na zapadu 254 Angležev in 1413 Francozov.
Trojčki za srebrno poroko. Nek delavski zakonski par v Budimpešti je dobil na dan srebrne poroke trojčke, in sicer tri zdrave deklice.
1200 km dolg vodovod bodo zgradili Italijani v afriški Cirenajki za naselitev 100.000 Italijanov.
102 leti staro Pražanko Marijo Humpolakovo so pokopali te dni. Starka ni bila v življenju nit! enkrat bolna.
V	Franciji pričakujejo, da se bo dvignil za prihodnje leto državni proračun na bajno vsoto 300 milijard.
Trije sovjetski generali in štirje višji častniki so bili po poročilu francoskega radia ustreljeni na povelje ruske tajne policije radi neuspeha sovjetskih čet na Finskem.
Popisi
Sv. Peter pri Mariboru. Na Štefanovo je sklicala krajevna organizacija JRZ občni zbor in ,aven shod. Dvorana pri župnišču je bila nabito polna samih odličnih mož in fantov. Zanimanje ¿a shod je bilo z ozirom na sedanji položaj zelo veliko. Zborovanju je predsedoval predsednik krajevne organizacije g. župan Kirar. Podal je poročilo o delovanju organizacije, ki kaže, da se naši možje pri Sv. Petru res oklepajo z veseljem naše strankine organizacije in zanjo tudi žrtvujejo. Poročal je tudi o občinski politiki in gospodarstvu. Posebej je še omenil dejstvo, da se vršijo predpriprave za zgradbo ceste od Sandeja do mostu pri Dupieku in za razširitev ceste od meljskega plaza do Kovačiča. Povedal je tudi vzroke, zakaj Sv. Peter še ni elektrificiran. Občina je vse storila, da pridemo čimprej do elektrike, žalibog, ia marsikje ne najdemo umevanja za naše potrebe. Nato je bil izvoljen nov ožji in širši odbor krajevne organizacije. Predsednik je g. župan Kirar, a podpredsednik spoštovani posestnik g. Elšnik. V odbor so stopili tudi mnogi novi kmet-skl in delavskii možje in fantje. — Nato je naš
stttaa.^j^r^um«« ■■a:rsv-73t ~-rnftt^^in iihiiiihmm
bivši poslanec g. Franjo žebot podal zelo zanimivo poročilo o notranjem in zunanjem položaju.
Sv. Jurij ob Pesnici. (Božičnica.) Kakor vsako leto, smo tudi letos imeli 23. decembra božičnico na naši obmejni šoli. Zastopnik Združenja trgovcev za mesto Maribor g. Skaza je imel lep nagovor na starše in otroke. Otroci so zapeli dve lepi božični pesmi, učenka je deklamirala mično deklamaeijo. Na koncu se je zahvalila učenka za darila, nakar je sledilo obdarovanje otrok. Kako so zasijale otroku oči, ko je prejel darilo, a še bolj se je razveselil, ko je zavoj odprl! Bilo je perilo, obleka, močni čevlji in še slaščice! Obda-rovanih je bilo 135 revnih vlničarskih otrok. Da je bila obdaritev mogoča v takem obsegu, je pripomogla nekaj banska uprava, nekaj so dali domačini, a največ in najbolj se Je izkazalo Združenje trgovcev za mesto Maribor. V imenu obda-rovanih se šolsko upraviteljstvo vsem darovate-ljem najlepše zahvaljuje!
Apače. Letos so bile prirejene božičnice — kakor po navadi — na vseh tukajšnjih šolah. Ob-darovanih je pa bilo mnogo več otrok kot druga
VeUivo viog« igra na tKJjiscu radio. Slika nam kaže, kako si na bojišču znajo pomagati
Angleši j ministrski Chamhc-rlain je odšel sko bojišče na
pisati, ampak tudi za siromake, ne smejo samo mestne miši jesti vaše slanine. Jaz vas lepo prosim, da ne volite mene, ker imam drugega dela, ampak če bi bil jaz vaš zastopnik, zarobantil bi jaz po hu-dirjevo in Sava ne bi več poplavljala vaše zemlje.«
»Živio! Živio! Mi hočemo vas. Vi ste naš mož. Vi morate biti naš zastopnik. Mi hočemo!«
Po teh vzklikih je skočil Mikica na mizo in zavpil:
»Staro železo je rjavo! Dol z njim! Bog živi našega novega zastopnika, spoštovanega gospoda Galoviča!«
»Bog ga živi!« so vpili kmetje. Zagrabili so debeluha na ramena ter se drli: »živio naš novi zastopnik! Živio!«
Godba je zaigrala, vino je teklo, debeli gospod Galovič pa se je klanjal na vse strani in opletal z rokami, da bi ga pijana tovarišija ne vrgla. Skozi šum in hrup je zagrmel Galovič:
»Hvala, bratje, hvala! Jaz, Boga mi, nisem hotel, ampak če me po vsej sili hočete za kandidata, rečem: Ljudski glas je božji glas. Boril se bom za vaše pravice, moje srce bije samo za to ubogo Ijud-etvo.«
predsednik To nI »vojna pošta«, to je le an-na franco- gieški vojni kuhar, ki nosi vse «bisk	kuhinjske potrebščine s seboj
Nemški ujetniki na Francoskem si preganjajo čas s sajenjem drevesc
»Živio! Živio!«
Nazadnje so kmetje spustili tolstega govornika s svojih ramen, Galovič pa je sedel, obrisal si je znoj s čela in na dušek izpil tri čaše ter zavpil:
»Zdaj bomo guljaža! Mamka, dajte! Oh! oh! Posvetili bomo mestni gospodi! Samo veselo, fantje!«
Kmet Grga pa se je priril do debelega kandidata, dotaknil se je njegovega ramena in se mu za-režal:
»Oh! Oh! Vi ste naš mož! Vi znate fino govoriti. Prosim vas, ali imate cigaro?«
»Imam, dragi, imam. Na, prižgi si jo!«
»Oh, oh! Dajte, da vas poljubim! Vi ste naš mož.«
Medtem ko je razigrani Grga Galoviča cmakal, ga na desno in levo poljubljal ter mu režeč se gladil tolsto lice, medtem ko se je Galovič mrmraje branil tega sladkanja, se je Bradiču posrečilo, da je zlezel na stol.
»Poslušajmo! Tiho!« je zatrobil Mikica.
»Poslušajmo!« so se zadrli vsi za njim, samo Mato si je grizel brke In se je s pestmi upiral v mizo. Tedaj je začel Bradič:
nje je pomagalo,« je rekel zdravnik. Kovač se je nasmehnil, rekoč: »Moje, moje, gospod doktor: svinjsko meso s cmoki in kislim zeljem in nekaj šllcev žganja, ki peče ko sam vrag. Šele to me Je pozdravilo.« Zdravnik je zmajal z glavo in prišedši domov, si je vestno zapisal v beležnico: »Svinjsko meso s cmoki in kislim zeljem, nato nekaj šilcev žganja, ki peče ko sam vrag — to pozdravi želodčne bolezni.« — Kmalu nato Je prišel k njemu krojač in je brld-kf tožil o bolečinah v želodcu. »Za to bolezen imam pa preizkušeno zdravilo: rvinjsko meso
leta. Za obdarovanje so razna slovenska društva poslala zelo mnogo darov, tako Slovenska straža lz Maribora, Prijatelji Slovenskih goric Iz Ljubljane, Ciril-Metodova družba, nadalje Se banovina ln občina. Na deški Soli so bili val Šolarji več ali manj obdarovani. Starši so iz srca hvaležni vsem, ki so pripomogli k obilnemu obdarovanju. — V Apačah je učiteljstvo spet polnošte-viino. Prišel je nov učitelj g. Franc Lobnlk, doma lz Razvanja pri Mariboru. — V Stogovce Je btl lz šole na Crešnjevcu pri Slov. Bistrici premeščen učitelj g. Rudolf Cotič, doma lz slovenskega dela Italije.
Apače. Da v nekaterih Slovencih tukajšnje občine nI mnogo ali pa celo nič slovenske narodne zavesti, Je znano po vsem Apačkem polju. Včasih ee pa zgodi kaj tako posebnega, da bo gotovo zanimalo bravce »Slov. gospodarja«. V Plitvicl «ta umrla Slovenec ln Slovenka, mož ln žena. Pred nedavnim smo pa na njunem grobu opazili nagrobni spomenik z nemškim napisom. Slovenci, ne bodite tako smešni a smešno velikim ocenjevanjem nemškega jezika!
Murska Sobota. Dolgoletna želja tukajšnjega prebivalstva, da bi bila naša metropola z železniško progo zvezana z Madžarsko (Kermedyn), se nI uresničila, kajti pred kratkim smo dobili obvestilo, da Je prometno ministrstvo prošnjo zavrnilo. Sicer bi ta zveza bila za ves tukajšnji promet in trg velike važnosti, vendar pa zaenkrat ne smemo biti razočarani, če nam v tako
»NEDELJA« NAJ BO V LETU 1940 V VAŠI HIŠI!
»Nedelja« je lep verski tednik, ima 16 strani, g slikami in povestmi, stane pa letno samo 24 din in celoletni naročniki »Nedelje« so zavarovani za prime smrtne nesreče za 1000 din.
resnih mednarodnih zapleUjajih železniške zveze ne dovolijo. Bo pa drugič dovoljeno, ko bodo lepši časi.
Genterovcl. V dneh 12. in 13. Januarja, 9. in 10. februarja ter 8. ln 9. marca se bo vršilo pri nas žigosanje (cementiranje) sodov. — V nedeljo, 7. januarja, se bo poročila hčerka našega gostilničarja gdčna Hersenjy z orožniškim podnaredni-kom g. Peričem, ki je dolgo let služboval v Tur-nišču. Obilo sreče!
Makole. Na Štefanovo po večernicah se je naša Prosveta postavila z zelo lepo božično igro »Slovenski božič«, ki predstavlja žive jaslice. Vsa Igra se poje ter je kar mala opera. In naši pevci eo peli zelo dobro in lepo, zakaj tudi ne, saj jih je poslušala nabito polna dvorana, tako da bi še miš komaj dobila prostor v njej. — Spodnji del župnij«, posebno Stopljani, se zelo pritožujejo nad brvjo preko Ložnlce, katero so razbili ob priliki regulacije. Vodna zadruga se je tedaj obvezala, da bo brv spet postavila v normalno stanje,
' pa do danes tega Se ni storila, pa čeprav morajo Doltnci 4e šest mesecev hoditi po zasilni brvi, ki nima nobene opore. Ob praznikih je bila zibajoča brv vsa v ledu in so se morali starejši ljudje naravnost plaziti preko nje, kajti sicer bi bili zdrknili v vodo. Prosimo, da bi občina to stvar čimprej uredila, kajU lahko se pripeti nesreča. Starejši ljudje že niti v cerkev ne gredo več, ker se boje nevarnega prehoda po zasilni brvi. — Nekateri fantje pijejo kot krave in v pijanem stanju ne vedo, kaj počenjajo. Alkohol je pa menda omrežil pamet tudi že nekaterim dekletom, ki kar javno preklinjajo in govore stvari, ki se nežnemu spolu nič kaj ne podajo. Na tem ima največji delež seveda — šmarni ca. Ali ni to žalostno!
Rogatec Zdravstveni tečaj za dojenčke pri Sv. Roku v šoli, na Donački gori in pri Sv. Florjanu, ki ga je organiziral Zdravstveni zavod, predavala in vodila skioptična predvajanja gdčna Jazbinše-kova, sestra Zdravstvenega zavoda v Rogatcu, je zelo ugodno potekel; matere so se ga udeležile polnoštevilno. Vsa dobra volja gdčne Jazbinšeko-ve ter šolskih upraviteljev, ki so vsestransko vabili matere na tečaj, bi menda glede odziva ne zalegla mnogo, ko bi predavateljica ne delila najrevnejšim materam vse mogoče potrebščine za dojenčke, perilo in obleke za otroke. So pač vajene naše matere, da Jih gdčna Jazbinšekova stalno obiskuje na domovih, jim daje nasvete te» jih napoti v Zdravstveni dom. Hitro so zvedele naše mamice, ki bodo stalno obiskovale tečaj, da

Božični prazniki v Nemčiji »o bili v znamenju — jeklenih čelad
Genoral >1. Avlla Camaneho misli, da bo novi mehiški predsednik
Novi švicarski predsednik Pilet-Golaz
Zame je konec vojne — si misN od Fincev ujeti Rus
a cmoki In kislim zeljem ter nekaj Silcev žganja, ki peče ko sam vrag,« rfeče zdravnik. Krojač Je sicer zmajal z glavo, vendar si je v krčmi kar naročil to ko-»ilo. Drugi dan je bil — mrlič. Zdaj pa je bil rdravnik ves obupan. A ker je bil, kakor rečeno, vesten, si je v be-ležnico pripisal: »Pomaga samo kovačem, krojači pa po tem zdravilu umrjejo.«
Škorpijoni v postelji
Obupen boj bije mesto Mardin v Turčiji, ki slo-ri po velikanskem številu škorpijonov. Mesto leži v nizkem, vlažnem ozemlju, tako da se te »•prijetne živali tam 3o-
»Torej, dragi možje, kakor je moj predgovornik lepo povedal, mi moramo biti složni za naše stare pravice.«
»Da, da!« se je oglasil Mato zbadljivo, »rabota, palice —!«
»Mir! Mir!« se je zadri Mikica.
»Mi nočemo več ciganskega gospodstva, kakor je bilo doslej,« je nadaljeval zakotni advokat, večni kandidat za senatorja.
»Niti fiškalske ciganije!« je zabrundal Mato.
»Mir! Tiho! Jezik za zobe!«
»Pravi, pošteni ljudje morajo priti na vlado, ne, kakor so zdaj, ki vas samo odirajo!«
»Potem vi ne morete!« je za vpil Mato.
»Mir, Mato! Jih boš dobil!«
»Mi vam bomo pravični, ne bomo se dali podkupovati, vaše otroke bomo opraščali in plačevali boste samo pol toliko davka.«
»?ivio! Zivio!« se je drla množica.
»Hvala, hvala, dragi možje! Ce bi bil jaz senator, jaz bi vse financarje nagnal, vi pa bi lahko pro sto kuhali žganje in ga mirno popili.«
»Če bi ga vam pol dali,« se je nasmejal Mato ki je gledal advokata kakor stekel maček.
»Molči, bedak!« se je zadri Biadič s stola.
»Mir! Ven z njim!«
Mato je zadrhtel, oči so ce mu zabliskale, lica mu je zažarelo. Vstal je in udaril z obema pestema po mizi:
»Ne, ne ne! Ne grem ven! In stokrat ne grem! Ta, ta« — je jecal ter kazal s prstom na Bradica — »laže se! Ta da vam bo pravico krojil! Strela ga udarila! Zakopljite se rajši v črno zemljo! Glejte me samo, kakor da me hočete pojesti! Ne boji se Mato, ne! Ali hočete čuti za svojo dobroto? Kje je moja sliva, vi fini speetabilis? Ha? Požrli ste jo s korenino vred. Vražja je to pravica.«
»Mir, Mato! Znorel si!« ga je sunil Mikica.
»Ne dam, ne dam mira, pa če me tu na mestu oobijete,« je udaril kmet po mizi. »Vse naj čuje, kar e ga tiče! Ali vam je Gregurinčič dal petdeset gol-linarjev, da mu sina rešite soldaščine? Požrli ste iih, mladi Gregurinčič pa še danes nosi tornistro. "tecite, da ni res! Ali vam je Tomo dal deset gol-iinarjev za kolke? Vtaknili ste jih v žep. Ko pa /as je prišel vprašat, kako je s pravdo, ste ga vrgli ven; ko pa je šel na sodni jo, mu je rekel sodnik, da
Stran 10
flllu III HI1IIIIM
NAJBOLJŠA IGRA ZA PREDPUST: »Dva para se ženita« — 14 din. — Za tantijeiuo je plačati pet izvodov igre. — Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila.
bodo obdarjene od društva prijateljev Slovenskih goric lz Ljubljane z milom ln robci, umivalniki te vsemi mogočimi dobrotami od plenic do gotovih oblek. Nad 150 revnih mater, dojenčkov ln sirot je bilo obdarovani!*, saj so predstavljala darila večtisočdinarsko vrednost. Za ta velikodušni dar se obdarovane matere ganjeno zahvaljujejo g. podbanovi kot podpredsednici društva ln vsem Slanicam društva prijateljev Slovenskih goric.
Šmartno ob Paki, (Božičnica.) Dne 21. decembra se je v tukajšnji Soli zbralo 70 revnih šolarjev okrog božičnega drevesca, da sprejmejo božična darila, ki so bila zelo obilna. K temu so pripomogli različni dobrotniki, med katerimi moramo omeniti posebno sledeče: kr. banska uprava je darovala 30 m blaga in 200 din, krajevni šolski odbor Je prispeva! 300 din, g. Josip I rman, domačin iz Amerike, 300 din. po 100 din so darovali: Kmečka hranilnica in posojilnica v Smart-nem, g. kaplan Jože VoSnjak, g. šolski upravitelj v p. Franc Zacherl, H. in O. Hudales. Prošnji revnih otrok so se odzvali tudi še mnogi drugi dobrotniki, ki so prispevali vsak po svojih močeh. Trud, ki so ga žrtvovale gg. učiteljice za igrico »Martin Napuhek«, Je dal 700 din dobička. — Po nagovoru g. šolskega upravitelja Rozmana Avgusta se Je izvršila obdaritev navzočih otrok. Pet Otrok je dobilo čevlje, pet dečkov in osemnajst deklic je prejelo blago za celo obleko, šest dečkov blago za hlače, 36 otrok pa po tri metre flanele za perilo. Hvaležni obdarovane! so pred razsvetljenim božičnim drevescem zapeli nekaj božičnih pesmic, nakar so se veseli in zadovoljni razšli na svoje domove.
Celje. Dne 27. decembra Je bila v Domu seja Širšega odbora okrajne JRZ za celjski okraj. Seje so Je udeležilo nad sto funkcionarjev. Po pozdravnih besedah g. senatorja Mihelčiča je podal ob-fiirno poročilo o sedanjem političnem položaju g. senator dr. Fr. Kulovec. Banovinakl tajnik g. M. Kranjc pa je obravnaval pomen organizacije. Na zborovanju se Je razpravljalo tudi o hmeljarskem zakonu, kojega osnutek je poslan v Beograd, ter o potrebi izpremembe lovskega zakona. Posebno živahna je bila debata o našem slovenskem katoliškem tisku, o njegovi organizaciji in o širjenju med narod.
Prihova. Ljudje padajo kakor snopje na ledenih cestah. Na Štefanovo Je pri Sob na Prihovi na ledu padel Jezernik Jurij lz Sp. Grušo v ja 6 tako nesrečno, da mu Je počila lobanja. Ne?« vestenga so peljali domov. Sedaj Je ž« izven nevarnosti. — Na ledu je padel tudi g. župnik Ko cjančič ter Leskovar Anton mL. ki pa se k sreč! nista preveč poškodovala. — Z lestve je padla gospodinja PSeničnlk Marija, p. d. lienartlnja u Dobrove tako močno, da a« čez noč nI zavedla. Drugi dan pa je že spet hodila.
Svetina nad Celjem. Smo zlasti sedaj ▼ neprijazni. mrzli zimi tako skriU v teh visokih bregovih ln planinah, a v nedeljo. 17. decembra, sme imeli v novi naši šoli prav prisrčno božični co. Vrla učiteljica gospodična Štefka Bulovčeva se Je zelo potrudila s šolarji, ki so kol angelčki, pevci in vojaki nastopali tako čedno, ljubko m korajžno. da smo imeli vsi, mladi ln odrasli, res prav srčno božično veselje. Šolski odbor pa Je tudi vsa storil, da je skoro vse šolarje bogato obdaril z dobrotami dobrih src, ki Jih, hvala Bogu, ša tudi v današnjih sicer mrzlih časovnih razmerah, ne manjka Vseh gledalcev in poslušalcev čedne prireditve pa je bila ena misel: Dobri Jezusček, ki prinašaš iz leta v leto ob svojem rojstnem dnevu nedolžnim otročičem toliko tihega veselja, daj tudi našim javnim svetovnim razmeram ljubezen, mir in s tem veselje!
Sv. Rupert nad Laškim. Silovito pritiska letošnja zkna v naših bregovih in klancih; na te-pežni dan je toplomer pokazal celo 18 stopinj Celzija pod ničlo. A nič ne maramo za zunanji mraz, pač pa povsod naši vrli fantje in dobra dekleta nabirajo naročnike za naše krščanske liste. Na prižnici smo slišali »V vsako krščansko hišo spada tudi krščanski list!« To hočemo tudi doseči ter zlasti »Slovenskemu gospodarju«, ki Ima že sedaj v naši fari nad sto naročnikov, pripomoči k še večjemu razmahu. Bog daj veselo, milosti polno leto 1940 vsem dobrim, blagim ljudem!
Teharje. Naša občina Je razdelila za Novo leto revnim družinam denarne zneske za nabavo potrebnih živil. Občinski odbor je sklenil, da se bo podeljevala ob tem času podpora najbednejšlm.
Kronična zapelo in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična Ont, ki bolehajo na želodcu in črevih. pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo. so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
0f>. red S. br 30.474/35
Ob priliki svoje poroke je darovaJ za reveže n n fte občine celjski tovarnar Wealen 15.000 din.
Kimali* topil oe. Podjetje Henrika K«Jter poseduje v Gračnid poleg Rimskih toplic tovarno podpornikov lin parno žago. v JurkloStru pa tovarna pohištva ln tudi parno žago Vrhu tega pueoduj« veleposestvo velik kompleks gozdov Podjetje e»-posluja precej delavce« 8 1. novembrom Je podjetje zvišalo vsem delavcem plačo za 10%. Ker je podjetje precej svojih Izdelkov Izvažalo v ra», ne prekomorske, zlasti angleške kolonije ln )e sedaj radi zunanjih dogodkov izvoz precej o mojen. Je zato 1 bolj hvalevredno, da je pod Je t J« iz lastnega nagiba zvišalo delavcem plače. Da M bilo povsod taJcol
Trbovlje. V tukajšnjih obratih TPD Je sedaj nekaj dni počivalo delo radi stavke rudarjev. Delavstvo je zahtevalo izboljšanje razmer, ki so a« redi nastajajoče draginje znatno poslabšale. DruA-be n! hotela ugoditi zahtevi delavstva po zojtetnl uvedbi draglnjskih doklad, ki so bile svoj čas odvzete. Po večkratnih brezuspešnih pogajanjih Je družba obljubila icbolJSaU prejemke rudarjev, ki so se nato spet vrnili na delo.
Rajhenburg. Naša trška občina se je že dolga leta borila, od leta 1908, da bi trg dobil prepo-treben vodovod. Sedaj se je ta dolgoletna želj» naših tržanov po zaslugi naših občinskih mož ln bivšega poslanca g. Tratnika, uresničila Po posredovanju omenjenih mož Je gradbeni minister g. dr. Krek nakazal podporo 250.000 din, občina bo pa tudi dala svoj prispevek in tako se bo vodovod takoj spomladi že začel graditi, če že ne Y teku te zime. Pa še z nečim drugim se boino lahko postavili. Tukajšnja rudnik TPD bo tudi na spomlad začel gradit! pri nas veliko elektrarno, ki bo imela 24.000 KW. Tudi to bo kraju ▼ ponos in korist. Toda to Se nI vse! Prosvetno društvo gre z duhom časa naprej ter dela s polno paro. Postavilo si Je v dvorani Slomšekovepa doma zvočni kino, kil bo prvi v trgu ln okolici ter Je bila otvoritev že na SUvestrovo. Vsako nedeljo bo kazal lepe filme. — Leto Je zatonilo, obnoviti Je treba naročnino. Zlasti opozarjamo vse naročnike »Slov. gospodarja«, da mu ostanejo zvesti In mu pridobe Se novih I — Gospodinje to dekleta pozor! Ob nedeljah to praznikih a« bosta prodajala v kolportaii naša lepa lista »Nedelja« ln »Kmečka žena«, in to pred cerkvijo po obeh opravilih. Vsa pojasnila glede katoliškega časopisja kakor tudi vse navedene liste dobite vsak čas pri našem farnem zastopniku Zemljak Viktorju v Rajhenburgu. Vsi v boj za naše katoliško časopisje!
še peresa niste pomočili za njega, in poiskati si je moral poštenega fiškala. Recite, če ni res!«
»Ti si pijan! Vidite, da je pijan!« je škripal Bradic ves bled in stiskal pesti.
»Jaz pijan? Jaz? Ali sem vse to, kar sem povedal, iz tega vrča pobral? Seveda! Če vam človek resnico zagode, vas zaboli glava. Poznava se midva dobro. Sva se že videla, prav tu sva se videla. Ali imate to v svoji pameti napisano? Ali veste, ko smo zadnjič volili? Prišli ste k nam agitirat za gospode, ki zdaj na vladi sedijo. Rekli ste nam, da so gospodje, za katere danes agitirate, lopovi — zdaj pa so vam angeli! Seveda! Mislili ste, da vas bodo stara gospoda napravili za senatorja, pa vas niso. Zdaj pa mislite, da vas bodo nova. Ali vas bodo! Pod nosom se boste obrisali. Denar! Denar! To je tisto, kajne? Zato vam gre voda na usta! To je vaša dobrota, to je vaša ljubezen za nas. A vi mu verjamete? Tepci ste, tepci!«
»Ven z njim!« je zagrmel Galovič ln stegnil pesti, »laže, laže se! Pijan je! Pije naše vino pa nas hoče irdati!«
»Ven z njim!« so se zadrli kmetje vsi v en glas.
»Ne! Ne! Ne!« se je uprl Pavlekovič ves divji in rdeč ko rak. Toda ko blisk ga je zgrabilo deset pesti za roke, za noge, za glavo. Kakor peresce so ga odnesli k vratom, pred vrata. Zvijal se je v zraku, otepal, stokal — zaman! Pesti, palice so padale neusmiljeno na nesrečno žrtev, razjarjeni advokat pa je za njim vpil:
»Čakaj, bedak kmečki! Prinesel ti bom še drugačen račun.«
»Počakajte!« se je nasmejal Galovič. »Krstimo tega nekrščanskega osla! Tamlo je škaf deževnice. Naučite ga pameti! V škaf z njim!«
Nekoliko kmetov je udarilo v krohot, večina pa je umolknila, obstala, bilo jih je sram takega dejanja. Tedaj je skočil Izza grma pri poti mladenič —: Andro. Plamenečih oči je stopil pred kmete in dvignil veliko gorjačo.
»Stojte!« je zaškripal. »Tako mi Boga, prvega, ki se premakne, pobijem kakor psa. Vrzite starega na tla! Na sre<V> sem prišel pravi čas. VI da ste možje in kristjani? Zverine ste. In vi tam na pragu gospoda, fina gospoda! Sram vas bodi!«
»O ti tepec!« se je razjezil Galovič. »Kdo si ti?«
(Dalje aledl)
bro počutijo. Vdirajo ▼ hiše, gnezdijo v kuhinjah in opravi, celo T posteljo lezejo, kar ima zelo hude to bolestne posledica. Strah pred škf>r-pijonl Je že tako Velik, da se Je osnoval odbor, ki mu J« poverjen neiZDrosen boj proti tem živalim. Nabrali so z Javno zbirko veliko denarja « katerim bodo »prostovoljnim« uničevalcem škorpijonov plačevali po dva tn pol pi£L3t ra za vsakega ubitega Škorpijona Doslej so uspehi precej majhni, ker prinašalo ljudje odboru na dan povprečno samo sto Škorpijonov, tako da ae nadl>>era uo nič al ia-boiJSaU.
SLOVENSKI GOSPODAR
!■ ■ ■ i n	•TOlIMIHICTlffr
se vrati lz riashe
Pred Novim letom se je mudil v Mariboru g. Luka Orešnik, rojen v Prevaijah in pristojen v Topoiščico, kateri se je vrnil pred kratkim iz Finske prestolnice Helsinki, kjer je bival 12 let. Orešnik je danes star 48 let. V Helsinkih se je oženil z Rusinjo, ki je pa finska državljanka m mu je rodila 3 otroke od 3—8 let.
Orešnik je bil v svetovni vojni ruski ujetnik in ga je zanesla usoda celo na Kitajsko. Znana so mu vsa večja kitajska obmorska mesta in pozna tudi kitajskega maršala Čankajšeka. Iz daljnjega vzhoda mu je končno le uspela vrnitev v Jugoslavijo. V Sloveniji je iskal zastonj zaposlitve kot izučen mehanik. Odpeljal se je v Beograd. Na priporočilno pismo g. Antona Korošca mu je bila obljubljena služba pri beograjski cestni železnici. Vodstvo tramvaja pa je predolgo mazalo g. Orešnika s potrpežljivostjo, naj še in še počaka par tednov, da bo že prišel i>a vrsto. Ko se je naveličal praznih obetov, jo je mahnil za kruhom proti južni Srbiji, od koder so ¡T1 poslali odsronskini potom v pristojno občino v Topoiščico. Rojstni kraj mu je izstavil za tujino potrebne listine. Orešnik je vzel pot pod noge ter prišel v Maribor. Iz Maribora je kresal peš v Gradec, na Dunaj, v Moravsko Ostravo in v Nemčijo. Med Nemci si ie prislužil za prevoz po morju v Helsinki.
Med Finci se je hotel oprijeti z vso vnemo ter vztrajnostjo popravljanja avtomobilov, kar je nekaj časa šlo, dokler Finci niso zvedeli, da je tujec. Finci so namreč tolikanj zavedni ter složni, da gledajo strogo na to, da so predvsem zaposleni domačini in še le potem, če preostane kaka služba ali izvrševanje obrti, pride na vrsto priseljenec.
S popravljanjem avtomobilskih vozil je moral Orešnik kaj kmalu nehati, ker sploh nobenega ni bilo več k njemu, ampak so ga bojkotirali kot inozemca. Ni mu preostajalo drugega, da je nakupil v Helsinkih nekaj blaga in hajdi na deželo, kjer ga niso izpraševali, od kod se je zatekel na Finsko in zakaj se preživlja s krošnjarenjem. Trgovanje od hiše do hiše mu je s časom toliko neslo, da si je ustanovil lastno družino ter si kupil avto, da je hitreje potoval in trgoval.
Orešnik se je z leti povsem udomačil med Finci in bi bil tudi ostal med njimi da ga ni pregnala rusko-finska vojna.
G. Orešnik pravi, da je bila Finska v prijateljskih odnošajih posebno do Nemčije in Anglije. Finci so kot en mož obr nili Nemcem hrbet, kakor hitro je prodrla v javnost vest, da so postali Nemci zavezniki sovjetske Rusiie.
£e preden so padli boljševild Poljakom v hrbet, so vedeli na Finskem, da ie na počil čas, ko bo začel Stalin stegovat' svoje prste po baltiških državah in sevf tudi po najbližji — Finski. 2e tedaj sr sklenili voditelji Fincev z narodom, da se bodo branili do zadnjega moža napram sovjetskemu oboroženemu nasilju. Pri ttem sklepu vztraja neomajno finsko prebivalstvo še danes in mu je ljubša smrt nego zopetna sužnost pod komunističnim «nom ter kladivom.
Kakor hitro se je finska vlada prepričala, da Stalin in Molotov nalašč zavlačujeta pogajanja z*, mirno ureditev raz-
merja med Finsko in Rusijo, je vedela, da bodo sovjeti napadli Finsko.
Predvsem so finske oblasti izpraznile obmorska mesta, da bi obvarovale na ta način otroke in civiliste pred ruskimi bombami. Otroke so nastanili kakiü 15 km iz Helsinki na deželi. Od tam so šoloobvezno deco vozili v avtomobilih v mestne šole.
Najbolj značilno za pričetek sovražnosti je to, da so sovjetski oblastniki brez vojne napovedi zapovedali bombne napade na kolone finskih otrok, ki so bih na poti v mestne šole. Ruski letalci so se spustili z t letali čisto nizko nad ulice v Helsinkih v" času, ko so tekali po njih otroci in so jih neusmiljeno kosih s strojnicami. V Helsinkih je bilo sestreljenih že nekaj sovjetskih letal, katere so vodili moški piloti, bombe pa so metale in s strojnicami 30 streljale na nedolžne otroke 18—20 let stare ženske.'
G. Orešnik ni doživel bojev Fincev z rusko pehoto, ker je zapustil Helsinki z dru-! žino, z našim jugoslovanskim konzulom tf nie<rovim sinom in se je odpeljal krog f. decembra z avtomobilom iz Finske do šve06ke meje in od tarn je pfSeŠBl na Švedsko in se je pripeljal v Stockholm.
V švedski prestolnici je ostal naš konzul, g. Orešnik pa se je ukrcal tamkaj na ladjo, katera ga je prepeljala v Nemčijo. Iz Nemčije se je pripeljal s svojim avtomobilom po prevoženih 7000 km v Jugoslavijo. Iz Maribora je namenjen v Beograd, da si poišče kako zaposlitev, ker je pribežal v domovino samo z avtomobilom in kar je pač lahko naložil na vozilo. Kakih 150.000 finskih mark je pustil naloženih v finski banki in pa z blagom založena trgovina je ostala v Helsinkih in Orešnik bo pač moral počakati, v čigar prilog bo odločila vojna.
Helsinki opisuje g. Orešnik kot krasno mesto, ki se je po svetovni vojni z vso naglico razvijalo. Izpod sovjetskega jarma osvobojeni Finci so podrli v Helsinkih cele četrti starih hiš in pozidali nove palače, katere so opremili s centralno kurjavo ter kopalnicami.
Zaslužek na Finskem je precej dober, a življenje je drago. Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo stane 2000—2500 finskih mark, kar odgovarja našim 3000 do 4000 din. Precej visoke so tudi cene živ-Ijenskih potrebščin ter obleke.
Finci so zelo izobražen narod, a njihova narava ter obnašanje sta za naše pojme nerazumljiva.
Finski narod je trd kot kamen in mu je usmiljenje precej tuje.
mlademu dečku dajo v roko bodalo, kateremu pravijo na Finskem »puko«, in to nevarno orožje spremlja Finca skozi vse življenje ter rešuje z njim razne ;pore.
Tolovajski napadi, Izvedeni z ameriško Irznostjo, niso po finskih večjih mestih nič kaj redkega ter nenavadnega.
Kratko povedano, je značilno za naš mali slovenski narod, ki je raztepen po celem ljubem svetu. Za Slovenca Orešnika v Helsinkih na Finskem ne bi bil nikdo znal in bi bil zatonil v tujini, da ga ni vrnila domači državi vojna, katere ni pričakoval nikdo tako naglo, ko še davno niso zaceljene rane svetovnega klanja.
PROTÎKOMUNISTICNE BROŠUREj »Kaj je boljševizem?« »Komunizem in družina« »Vas v boljševiški Rusiji« »Boljševizem in delavstvo« Vsaka brošura s slikami stane 2 din. — Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mari-boni.
Btimm trošarina na vino
Uredba
Vlada Je radi izra...... višine trsžarinaka
stopnje na vino in žganje in radi poenostavljenja kontrole pobiranja Le davšCuie po vsej državi predpisala Uredbo o izpremembah in dopolnitvah Zakona o državni trošarini, ki stopa v veljavo 1. januarja 1940. S to Uredbo prestanejo vse bfc-novinske trošarine na vino Ln žganje v kakrtal li-oi; obliki in uvaja se edino državna trošarina, tn sicer: na vino 1 din od litra, na fina vina 8 diu uti uua, ua Mtuiiiaiijec 10 (Ln od litra in oa žganj e !0 din od 1 hektolitrske stopnje aikoš^la (to je 10 din od litra ¿istega alkohola v Žganju ali približno 2 din od litra žgpnja od 10 gradov).
Kdo plača trofi&rino?
Ta trošarina se plača pfi puščanju v promet & potrošnjo ter jo pUMa kupec, odnoeno prejenutik vina, ki mora prijaviti vsak prejem vina in žganje najbližjemu oddelku finančne kontrole, ki takoj nato ugotovi količino ter jakost tn izda e tem uradno potrdilo. Na podlagi tega potrdila raora kupec plačati trošarino pri davčni upravi ali preko pošte. Priznanico o plačilu mora predložiti ed« delku finančne kontrole, kateri mu izda potrdilo o plačani trošarini.
Prijava vina ln žganja
Proizvajalci vina in žganja, ki ne trgujejo i alkoholnimi pijačami (kmetje-vinogradniki), lahko proizvajajo za domačo potrebo vino i* žganje v neomejenih koii<Sin&h brez prijave Ln brez plačila državne troAarine. Dolžni pa so piKBMttio ali ustniene prijaviti količino pridelanega vina bi žganja. Svoj pridelek morajo javiti do 20. novembra vsakega leta, in sicer organom fin. kontrole.
Spremni ce
Vsi proizvajalci vina morajo, kadar »eeijo vino ali žganje na trg za prodajo, preskrbeti si od čine spremnice, na katerih mora biti navedena količina vina in žganja z označbo, da je dott&ao vino ali žganje lasten pridelek in da diž&vna trošarina ni plačana.
Proizvajalci, hI vino prodajajo
Proizvajalci vina ter žganja, ki se bavljo 8 ti» govino ali točijo alkoholne pijače na drobno ali debelo, morajo svoj pridelek vina prijaviti do 24. novembra vsakega leta in takoj plačaU državno trošarino.
Popis zalog
Ker je stopila uredba e pravilnikom r veljavo 1. januarja 1940. se popišejo s stanjem od 1. januarja vse zaloge vina in žganja pri vseh proizvajalcih, ne oziraje se na to, ali se fcavij« a trgovino ali ne. kakor tudi pri vseh vinskih trgovcih in točilcih na drobno. Pro proizvaja)«Jh vjia in žganja, ki se ne bavljo s trgovina, se na njihove zaloge vina ter žganja ne bo pobirala državna trošarina.
Inila je prva Aievflka fantovskega glasila »Kr®» «o« za leto UHO. Z novi» letom je ta naš «lini
fantovski list iz mesečnika postal štirin«j*f<in«"v nik. Izhajal bo vsak dragi četrtek, torej lii«Je kar 26 številk na leto. Kljub temu pa mu J« «etah» naročnina Ista: 20 din, če pa jih prihaja r«aj na isti naslov, pa le 18 din. Mogoče je li« txur»> čiti tudi polletno za 10 din (pod skupnim o rit kota 9 din), ker bo vsako polletje celota zase. P •-v» številka prinaša poslanico obeh slovenskih našim fantom, deset člankov najracHčnejis vj«M* ne ter polno pestrega drobiža, ki fante a»niw>a, N^ koncu je začetek Campove povesti iza dni majnlške deklaracije »Ivan Novak«, k1 obeta brtS relo zanimiva. Dnipa številka »Krp.ca« b« Isila že 11. januaiia. Fantje, segajte po tem slovenskem fantovskem listu! Narota se: Oprava »Kresa«, Ljubljana S.
Kmečka trgovina
Oprostitev plačevanja zemljiškega davka za malega kmeta
Že v zadnji številki našega lista smo poročali, da bodo mali kmetje oproščeni zemljiškega davka. 23. decembra 1939 je pa bila v »Službenih Novinah« razglašena uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. Z uredbo se k členu 10. zakona o davkih doda nova točka, ki pravi, da se davka na dohodek od zemljišč opraščajo zemljišča onih kmetov, ki se jim odmerja izključno le zem-ljarina (torej niso zavezani kakemu drugemu neposrednemu davku kakor zgrada-rini, pridobnini ali rentnini po napovedi) ako vsota katastrskega čistega donosa celotnega zemljišča, samolastnega ali so-lastnega, na področju ene davčne uprave ne presega 1000 din. Začasne davčne oprostitve in olajšave, odobrene po zakonu o neposrednih davkih ali drugih zakonih, se ne upoštevajo pri določanju gornje skupne vsote. Vsi člani enega skupnega gospodinstva, ki imajo zemljišča, se smatrajo kot en davčni zavezanec.
Vse oprostitve iz člena 10. zakona veljajo tudi za vse doklade, ki se odmerjajo na zemljarino; le na zemljišča kmetov, katerih katastrski čisti donos znaša manj nego 1000 din in so oproščeni zemljarine, se smejo odmerjati občinske doklade, toda ne v večjem znesku, kakor je znašal predpis te doklade za leto 1939. Mali kmet, ki je odslej oproščen zemljarine, bo plačal torej navzlic temu občinsko doklado, ne pa banovinske doklade in ostalih doklad.
Z isto uredbo, s katero so dane olajšave za najmanjše kmete se poviša davek za večje posestnike in veleposestva. To povišanje se ravna po velikosti posestva, kar znači, da čim večje je posestvo, tem večji odstotek davka je treba plačati. Zviša se tudi pridobnina odvetnikom, zdravnikom itd. ter zgradarina. Zgrada-rine so pa za bodoče oproščene obrtniške zgradbe, pridobnina malih obrtnikov se pa določi pavšalno. Prav tako se oproščajo družbenega davka vse zadruge in njihove zveze, osnovane po zakonu o gospodarskih zadrugah od 24. septembra. 1937, če po svojih pravilih ali dejansko poslujejo v skladu z določbami tega zakona, vendar se nabavljalne in prodajne zadruge opraščajo družbenega davka samo tedaj, če ne prodajajo alkoholnih pijač in luksus-nih predmetov iz seznama, ki ga določi finančni minister v sporazumu z ministri, ki imajo po § 105 zadružnega zakona nadzorstvo nad poslovanjem zadrug in njihovih zvez. Prodaja alkoholnih pijač in lu-ksusnih predmetov kakor tudi kršitev določb zakona o gospodarskih zadrugah glede načina poslovanja, ima posledico izgubo pravice na oprostitev od davka za dve leti.
Iz gornjih navedb je razvidna težnja zakonodajalca po tem, da pomaga najbed-nejšim s tem, da njih bremena zvali na premožnejše in gospodarsko bolje stoječe sloje. Državna blagajna ne bo s tem prav nič prikrajšana, kajti to, kar se je opustilo plačila malemu kmetu in obrtniku, bodo nadoknadili bogataši, industrijci in ljudje z visokimi mesečnimi dohodki.
Krivičnost še nikdar tako kot danes ljudje vidijo ter obsojajo velikansko socialno razliko med ljudmi. Gledati na eni strani razkošno potratnost, ko ima nekdo 9000 din mesečne plače, prosto stanovanje, razsvetljavo, kurjavo, več posestev, žena 4000 din mesečne pokojnine, a namesto otrok več psov — na drugi strani pa skrajno revščiino... To se upira vsakemu zdravemu razumu. In največja revščina je med kmečkim in delovnim ljudstvom, predvsem med manjšimi poeestniki-bajtarji ter med industrijskim delavstvom in delavstvom v nižjih poklicih z nepopolno izobrazbo, ker se pač meri danes delazmožnost po spričevalih In ne po dejanskih zmožnostih. Krivičnost se je tako globoko zarila v vsakdanje življenje, da jo bo zelo težko odpraviti. To pa zato, ker tisti, ki bi temu zlu lahko stopili na prste, tega ne vidijo ali nočejo videti, ker gre njim samim predobro: oni pa. ki to vidijo, pa nimajo moči, da bi se uprli temu, kar jih teži, ker so pač prerevni In jih n'hče ne posluša in ne upošteva njihovih prošenj, nasvetov in pritožb. Največje krivice se pa gode navadno pri kupčijah, kajti tu pride najbolj do veljave premetenost, zvijačnost, zgovornost itd. Dočim je še ostala trgovina kolikor toliko urejena, vidimo, da baš v kmečki trgovini vlada največji nered. Tako vidimo, da mora bajtar ali revnejši posestnik baš radi tega. ker Je bolj reven, prodati žival iste aH morda se boljše kakovosti, ceneje kot pa oni, ki je znan po svojem imetju. V mesnici se zgodi pogosto — posebno v bolj zakotnih — da dobi siromak, ki si za večje praznike kupi kakšno kilo mesa, najslabšo robo, ki se v mesnici nahaja, tako zvani boljši ljudje pa najlepše komade, pa čeprav mora siromak plačati tako rekoč mrhovino prav tako kot drugi najlepše blago. Najdejo se mesarji na deželi, ki za praznike kupljeno lepo živino kar čez noč odpošljejo kam v mesto, doma pa zakoljejo In prodajajo staro kravše, ki bi jo lahko z metlo pobil. Lepi voli so kupljeni le zato, da jih ljudje vidijo in pridejo po meso v nadi, da bodo dobili prvovrstno blago, v resnici pa dobe meso od stare krave, ki je bila kupljena po 2 din kilogram žive teže, meso pa se prodaja po 10 din. Takih primerov je po deželi vse polno, ne samo pri živinski kupčiji, ampak skoraj pri vsaki trgovini s kmetijskimi proizvodi. Vso to krivičnost hoče pobijati kmečki list »Slovenski gospodar« v svoji rubriki »Kmečka trgovina«. Pri tem delu pa morajo pomagatri vsi čitatelji našega lista! Stvar je namreč ta, da uredništvo ne more vedeti za potek kmečke kupčije v pokrajini, posebno ne v zakotnejših krajih. Radi tega je potrebno, da nam čitatelji našega lista vedno poročajo, kako se kaj razvija kmečka trgovina v posameznih predelih Slovenije In države. Dejstvo je, da nam ljudje poročajo o vsem mogočem, samo o tem ne, kakšne so cene, dasi je to nad vse važno, ker pred vsem drugim moramo živeti, življenje je pa v glavnem odvisno od kmečke trgovine, zato je baš ta izmed vsega najvažnejša. Dragi čitatelji. zavedajte se že enkrat tega in usmerite svoja poročila bolj v to stran, kajti le tako bo naša rubrika o kmečki trgovini lahko služila svojemu namenu.
Vprašanje oskrbe z modro galiet
vznemirja že sedaj mnoge vinogradnike. Obstoja namreč bojazen, da poleti, ko bo treba škropiti, galice ne bo, ali pa bo zelo draga. Nekateri vino gradniki kupujejo že sedaj galico, ki jo je še dobiti pri raznih trgovcih. Posamezniki se celo obračajo naravnost na tovarne same, katere pa sporočajo višjo ceno kot je bila doslej, opraviču joč se, da se je baker podražil. Ker je torej vprašanje oskrbe z galico še nerešeno, bi naj oblas na kak način — kakor je uredila že druge stvar — poskrbela še za to, da bo ob času škropljenja dovolj galice in po primerni ceni na razpolago kajti sicer nam bo bolezen uničila vse pridelke Pri tem bi se naj upoštevali zadevni sklepi Kmetijske zbornice o zadružni tovarni za modro ga lico. Najbolje bo, da stvar vzame v roke oblast z ustanovitvijo tovarne modre galice, ki bi se dajala kmetovalcem po primerni ceni, posebno ker je dogovor s sedanjo tovarno galice zelo neugoden. notekel mu Je pa tudi rok. Možje, ki imajo pri tej stvari kaj besede, naj na to pereče vprašanje opozorijo merodajne oblasti, da bo o pravem času zasigurana nabava modre galice po ceni, katero bodo zmogli tudi revni.
Položaj na trgu z lesom
Trgovina z lesom se Je v primerjavi s prejšnjimi meseci Izboljšala. Poslovanje na zunanjem
trgu je bilo zelo živo, notranji trg Je pa slab, ker Je zaključena gradbena sezona. Tako v notranji kakor v zunanji trgovini pa povzroča mnogo težav pomanjkanje vagonov. Anglija In Francija vedno živahneje povprašujeta po lesu. v Italijo izvažamo vedno več, in to po primernih cenah. Urejene so tudi plačilne obveznosti z Madžarsko, kar je na izvoz lesa zelo ugodno vplivalo. Izvoz v Nemčijo Je pa zastal radi prenizkih cen. Nova tozadevna pogajanja z Nemčijo bodo najbrž v januarju. V splošnem lahko rečemo, da se je položaj na trgu z lesom v novembru in decembru zelo Izboljšal, posebno kar se tiče Izvoza. Potrebno je še, da se cene lesu za Nemčijo zvišajo, ker so tu prizadeti baš najbolj revni obmejni štajerski predeli. Zato se naj pri ponovnih pogajanjih z Nemčijo pritegnejo predvsem slovenski lesni Izvedenci, katerim bo razmere najbolj znane.
Gospodarsko poročilo iz Laškega
Cena prvovrstnim volom, katerih je pa sedaj zelo malo, se suče od 5.50 do 6.50 din kg žive teže. Cena plemenski živini pa je še vedno zelo nizka. Plemenski voli so se na Tomaževem sejmu plačevali po 4.50 do 5.50 din. Goveje meso je v Laškem po 10 din kg. Ker letos kmetom primanjkuje krme za zadostno opltanje živine, nima torej kmet tiste koristi od nekoliko višjih cen, kakor si nekateri predstavljajo. Bolj se je podražilo to, kar kmet kupuje. Pocenila se je sol, vendar pa živinske rdeče soli sedaj primanjkuje, ker je trgovci sploh nimajo v zalogi
Drobne gospodarske vesti
Švica ne kupuje več naših svinj. V Švico smo prodajali v zadnjem času svinje, predvsem iz Slavonije In Banata, katere so bolj špehaste (mastne). Te pa ne ugajajo Švicarjem, ki so vajeni bolj na mesnate svinje, radi česar so ustavili uvoz svinj. Mesnate svinje bodo Švicarji kupovali v bodoče pri Dancih. Le zakaj niso računali naši Izvozniki z okusom Švicarjev, saj je tudi pri nas — posebno v Sloveniji — dovolj mesnatih svinj!
Nemci Iščejo surovine pri Rusih. V Moskvi je nemška trgovinska delegacija, ki ima nalogo, da preskrbi za Nemčijo pri Rusih večje količine potrebnega blaga. Poznavalci razmer pa pravijo, da iz te moke ne bo kruha, ker sovjetl radi vojne s Finci in radi morebitnih drugih vojnih zaplet-ljajev potrebujejo vse sami. Pa tudi sovjetska transportna sredstva ne prenesejo večjih pošiljk.
5,500.000 zabojev pomaranč In limon je v palestinskih pristaniščih. Vse te dobrote so bile namenjene v srednjo in severno Evropo, kar pa je radi vojne onemogočeno, tako da pomaranče In limone čakajo zaman kupce.
živinske soli še vedno ni mogoče dobiti. Krma te letos zelo slaba In malo je Je, zato je soljenje še bolj potrebno. Država je ceno soli znižala, le soli ni dobiti in zato nizka cena prav nič ne koristi. Naj oblast poskrbi, da bo vsak trgovec živinsko sol tudi Imel!
Sejmske in trzne cene
Voli. Slovenjgradec prvovrstni 5 din, ostali 4 din, Gornjigrad 4.50—5 d<'n kg žive teže.
Krave. Slovenjgradec 3—4 din, Gornjigrad 3.75—4.25 din kg žive teže.
Telice. Slovenjgradec 4—5 din, Gornjigrad 4.50 1o 5 din kg žive teže.
Teleta. Slovenjgradec 5—6 din, Gornjigrad 5.50 do 6 din kg žive teže.
Pršutarjl (proleki). Slovenjgradec 7—8 dtn, Tomjigrad 11 din kg žive teže.
Debele svinje (špeharjl). Gornjigrad 12 dtn kg žive teže.
Kože in volna. Goveje 14—15 din, telečje 17 din, svinjske 10 din, oprana volna 20 din kg.
Krma. Sladko seno 85—100 din, pšenična slama 50—55 din sto t.
Drva. Slovenjgradec bukova 100 din, Gornji-Trad 70 din, Maribor 100—125 din m».
Živalski proizvodi. Mleko 2—2 50 din liter, jajca 1.25 din komad, surovo maslo 20—30 din kg, med 16—20 din kg, svinjska mast (špeh) 18—20 din kg, slanina domačih prašičev 14 do 18 din, slanina hrvaških prašičev špeharjev 15 do 16 din kg.
Poljski pridelki. V Mariboru je pšenica po 2 din. rž 1.75 din, ajda 1.60 din, fižol 6—7 din, ječmen 1.80 din, koruza 1.75 din, oves 1.80 din, proso 2.50 din, krompir 1.50 din kg. Tudi po drugih tržiščih v Sloveniji ni velike razlike pri poljskih pridelkih od navedenih.
Sejmi
8. januarja svinjski: Središče; živinski in kra-marski: Nova cerkev, Šmarje pri Jelšah — 9. januarja tržni dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož — 10. januarja svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 11. januarja tržni dan: Turnšče; živinski in kramarski: Planina (okraj Šmarje pri Jelšah)
—- 13. januarja svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje. *
Odgovor na gospodarsko vprašanje
F. L. Sv. Anton v Slov. goricah. Najprimernejši čas za saditev trt je mesec april, lahko se pa sadi tudi že v marcu in še v prvi polovici maja. Kako se sadi, je leipo opisano v aprilski Številki Kmečkega dela v letu 1938., pisali pa bo-
Spomtnska kolajna za borbe za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918—1919. H. L. Vprašate, pod kakimi pogoji bi mogli dobiti omenjeno spominsko kolajno, ker niste v »¿kakem društvu organizirani. — Ni treba, da bi bili organizirani v kakem društvu, marveč zadošča, da sami napravite zadevno prošnjo na poveljstvo pristojnega vojnega okrožja. V' prošnji morate navesti Bledeče podatke: svoje in očetovo ime ter priimek, rojstni datum in rojstni kraj, sedanji poklic, pristojno domovinsko občino, številko registra vojnega okrožja, da li ste bili dobrovoljec ali mobiliziran obveznik, da 11 ste bili borec ali ne-borec, tedanji vojaški čin, tedanjo vojaško edi-nico (polk, četo in podobno), v katerem odseku fronte ste se nahajali, v katerem času, pod čigavo komando, katerih operacij, akcij in bojev ste se udeležili ali kako ste se sicer udejstvovali, ali ste bili za te borbe odlikovani in s katerim odlikovanjem (navesti številko in datum ukaza), ali ste bili ranjeni, ob kateri priliki, v kateri bolnišnici ste se zdravili, ali ste bili ujeti, kdaj, kje, v katerem taborišču. V dokaz navedenih podatkov priložite listine, v kolikor jih imate, ter navedite priče, in sicer z imenom, priimkom, njih sedanjim poklicem ter natančnim naslovom. Za resničnost navedenih podatkov morate tudi jamčiti s svojim lastnoročnim podpisom.
Izterjanje zaslužka, C. M. Imate zasluženi denar za dobiti, Vaš nasprotnik je v boljšem položaju in vprašate, kako bi svojo terjatev izterjali brez večjih stroškov. — Ako je Vaš dolžnik zaščiten kmet, odnosno se sklicuje na olajšave po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov, Vi pa smatrate, da je v boljšem gmotnem položaju nego Vi, predlagajte pri nespornem sodišču, naj se ugotovi, da je Vaš dolžnik res v boljšem gmotnem položaju nego Vi. Ko bo sodišče izdalo zadevni sklep, boste morali — ako dolžnik ne bo zlepega plačal — svojo terjatev iztožiti. Ako nočete plačati sodnih taks, si oskrbite tako zvano ubožno spričevalo, na podlagi katerega zaprosite za pravico revnih, to je oprostitev taks in drugih
mo o tem morda tudi letos, ko bo za sajenje čas. Priporočamo Vam pa, da mesto cepljene izabele, šmarnice in drugih samorodnic, katere mislite saditi, sadite raje silvanec ali laški rizling, morda tudi moslovec, cepljen na rupeetris št. 9, ali pa na Ripenji Portolis. Obrnite se tozadevno na kakega trsničarja, ki jih je v Sloveniji dovolj, saj najdete njih naslove med oglasi v »Slovenskem gospodarju«. Trsje od trsničarjev si pa naročite že sedaj. Svinjski gnoj ni ravno najboljši. Ne smete ga dati naravnost na korenine, ampak le v bližnjo okolico. Boljši je vležan gnoj. Najbolje pa boste napravili, ako boste gnoj pomešali med zemljo in druge odpadke vse skupaj prekopali, kar lahko storite že sedaj spomladi še po enkrat ter šele gnoj, pomešan z zemljo (kompost), uporabite za gnojenje trsja.
sodnih pristojbin. Zoper dolžnika lahko predlagate Izdajo plačilnega povelja, kar je najenostavnejše, kajti ako dolžnik ne vloži upora zoper plačilno povelje, sploh ne pride do razprave in temeljem pravomočnega plačilnega povelja lahko predlagate zoper tožnika uvedbo izvršbe. Tožbo ali pa izdajo plačilnega povelja lahko predlagate na kak uradni dan pri sodišču Vašega domovališča. Ako vložite tožbo, se morate zanesljivo udeležiti razpisane razprave, kajti ako izostanete, se lahko na predlog došlega dolžnika z zamudno sodbo Vaš zahtevek zavrne, čeprav bi bil sicer utemeljen. — Ako Vaš dolžnik ni zaščiten kmet, ni važna okolnost, ali je v boljšem položaju nego Vi in lahko takoj predlagate izdajo plačilnega povelja ali vložite tožbo zoper njega.
Nakup polovice posestva — plačilo dolgov.
O. A. Predvsem Vas opozarjamo, da je treba pisma opremiti z znamko za 1.50 din in ne samo za 1 din. V ostalem Vašega pisma, čeprav je zelo obširno, nismo točno razumeli. Ako ste sklenili običajno kupoprodajno pogodbo glede polovice posestva, tedaj ste dolžni plačati le dogovorjeno kupnino. V to kupnino se lahko vračuna, odnosno odračunajo eventualni prodajalčevi dolgovi, katere bi Vi prevzeli v svojo plačilno obvezo. Zlasti velja to, ako bi bilo kupljeno posestvo obremenjeno s hipotekami in bi prodajalec ne oskrbel bremen prostega odpisa prodane polovice, odnosno zbrisa hipotek. — Kaj drugega bi veljalo, ako je prodajalec prodal polovico posestva z namenom, oškodovati svoje upnike, namreč, da bi kasiral kupnino ter jo zapravil ali skril, upniki pa bi mu ne mogli do živega, ker ne bi imel več posestva. Ako bi Vi vedeli za tak oškodovalni namen, bi oškodovani upniki smeli od Vas tirati to, kar so radi prodaje izgubili, in bi morali Vi s kupljeno polovico posestva jamčiti za škodo upnikov, čeprav ste kupnino izplačali prodajalcu. Ako bi bili Vi bližnji sorodnik prodajalca, bi morali Vi dokazati, ra Vam ob nakupu posestva dolgovi prodajalčev i niso bili niti znani,
S trati 13
IMMH»ll»m lun 11 Ml—M——nžJMmm»»,»
niU Vam niso mogli biti znani. Ako pa niste bližnji sorodnik, bi Vam moral upnik dokazati, da ste vedeli za oškodovalni namen.
Spor radi plače za čas orožnih vaj. A. A. v S. Bili ste pri nekem gospodarju usiužbeni od ma>a 1938 do avgusta 1938, nato teden dni bolni; ko ste se čez teden dni hoteli vrniti v službo, Vam je gospodar dcvil, da za par dni nima dela, da se naj oglasite pozneje, Vi ste to storili, par-krat vprašali, pa Vam dela ni dal in izjavil, da Vas bo obvestil, ko bo zopet imel za Vas delo. Faktično Vas je nato pozval in ste zopet pričeli z delom 29. septembra 1938, deiali do 26. avgusta 1939, npJ<ar ste si poškodovali roko, se teden dni zdravili ovica», 1 septembra pa bili pozvani na orožne vaje za 51 uiii. Vprašate, ali Vam pri-tiče pravica do štiritedenske mezde. Gospodar namreč Vam te mezde noče izplačati. — Res določa obrtni zakon, da je pogoj omenjene Vaše pravice, da je službeno razmerje nepretrgoma trajalo leto dni. Smatramo, da je Vaše služ^.no razmerje pri omenjenem gospodarju trajalo od majnika 1938 nepretrgoma, kajti gospodar Vam službe ni odpovedal in upamo, da ste vedno poudarjali Vaše stališče, da službenega razmerja ne smatrate za razdrtega, marveč le, da Vam je dal gospodar dopust, dokler bi ne imel zopet dovolj dela za Vas.
Kateri upnik mora znižati dolg, prvotni ali sedanji? I. O. Leta 1922 ste si izposodili večjo vsoto od svaka; leta 1933 ste se z njim dogovorili, da boste ostanek dolga z obrestmi vred plačali njegovemu zetu. Pritiče Vam zaščita po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, pa Vam je ne svak ne njegov zet nočeta priznati. Vprašate, kateri izmed obeh Vam mora dolg znižati. — Ako je svak svojo terjatev zetu odstopil (cediral), tedaj je upnik zet; ako pa je bilo njegovo naročilo, naj plačujete zetu, mišljeno le kot določitev tako zvanega plačilnega mesta, je ostal upnik še vedno svak. Sicer se pa Vam ni treba brigati za znižbo, oziroma letati okoli upnika, kajti po navedeni uredbi je upnik dolžan izročiti Vam novo zadolžnico o znižanem dolgu. Dokler Vam nove zadolžnice ne izroči, in v primeru, da ni znižba pravilno izvedena, zadevno postopanje ni končano, Vam ni treba ničesar plačati. Prvi obrok zapade v plačilo prihodnjega 1. novembra po zamenjavi dolžniških listin.
Naklonftev dedščine vnukom. B. V. Imate hčer, ki je vdova z dvema otrokoma ter dolguje iz neke pravde odvetniku stroške zastopstva. Ta hčer bo imela po Vaši smrti »neko dedščlno«. Vi se bojite, da bi upnik-odvetnik to dedščino zasegel in bi radi tega napravili oporoko, v kateri bi kot dediča vpostavili omenjena otroka Vaše hčerke. — Ako smatrate pod »neko dedščino« oni dedni delež, ki pritiče Vaši hčerki napram Vaši zapuščini po zakonu, tedaj noben upnik ne more zarubitl pravice Vaše hčerke, zahtevati zakoniti dedni delež, pa tudi ne nujni dedni delež. V tem primeru lahko kot dediča vpostavite neposredno Vaša vnuka. Seve lahko svobodno poslednjevoljno razpolagate z vso svojo Imovino, v kolikor ste njen neomejeni lastnik.
mimrnn i ®mm\ narotnihi
Generalu bera t Brauchits<'h, vrhov- AngleU ao Iznašli avtomobilske Nemški vojak se pripravlja in Velika sirena v japonskem glavni poveljiuk nemške annade, na gumljsmte obroče, katerih ne pre- vežba ta frontno službo. Ima no- nean mestu Tokio, s pomočjo k»-fronti	bij« krogla 1z puške	vo nemško avtomatično puško	tare javljajo točen čaa
Peler v leti
(Legenda)
Med nizkimi griči se je vila bela cesta. Po njej sta korakala izmučena in prašna Kristus in sv. Peter. Vroče poletno sonce je pripekalo na izsušeno zemljo. V oveneli travi eo hreščeč strgale kobilice in v jatah preskakovale cesto.
»O, Gospod, grozna suša!« je vzdihnil sv. Peter. »Čemu je to potrebno, ko naju čaka še dolga pot.«
Kristus je vedel, kam svetnik meri. Prepričan je bil, da je lačen in žejen, zato je odgovoril:
Potrebno je kmetom, ker jim žito zori. Potrpi do sončnega vzhoda! Ta čas do-speva v vas.«
Pot se je vlekla, kakor da bi tekla v neskončnost. Popotnika sta le s težavo premikala noge. V mraku sta se ustavila pri bogatem kmetu, ki je obenem bil gostilničar. Peter je potrkal s paHoo na vrata. Na pragu se je prikazal debel mo-
urejeno, da se glede prenočevanja in prehrane potnikov vrstimo, kakor pri spo-vednici.«
Po teh besedah je potegnil župan iz žepa naočnike ter pogledal v debelo knjigo na mizi. Oči so mu begale po seznamu in
ILHA.1
žakar, ki je prašna potnika premeril od pet do glave. Ker ju je smatral za potepuha, ki nimata denarja, se je zadri:
»Tu ne bo nič. Na občino pojdita! Tam postrežejo brezposelnim!«
Zaloputnil je vrata, da se je hiša stresia. Sv. Petra je razjezilo možakarjevo vedenje; ne toliko, ker jima ni postregel, temveč zato, ker mu je tako spretno ušel, da ga niti skregati ni mogel. Osorno se je obrnil h Gospodu:
»Ves svet je pokvarjen. Takšni časi so, da je potrebna kazen ljudem, ki zametu jejo tvoje zapovedi.«
Kristusovo obličje je ostalo mirno in sv. Peter se je prestrašil tega miru. Nekam skesano je zajecljal:
»Prenaglil sem se, saj ne vem, kako so si ljudje v teh časih uredili življenje. No, pa pojdiva na občino.«
Obrnila sta se in odšla med plotovi vaških vrtov k županu. Tudi ta ju ni sprejel prijazno in je brž zahteval legitimacijo. Sv. Petra se je polaščala jeza in le Kristusov mirni nastop je ublažil gube, ki so se zaostrile na svetnikovem obličju.
»Legitimacij torej nimata. Kaj bi prav za prav rada?« je vprašal župan.
»Malo kruha in prenočišče,« je poprosil Kristus.
»Ha, ha!« se je zasmejal župan. »Kruha, prenočišča! Vsak dan nas nadlegujete! Stražnik vaju bo peljal k Matjaževemu Matevžu, ki ima primeren kozolec, kamor vtika take ptiče. Vesta, pri nas je tako
debeli kazalec je drsel od strani do strani, dokler ni obtičal pri imenu soseda.
»Nisem se zmotil!« je zagodel. Sv. Pe->er, moj patron, bi se prej zmotil. Na Matjaževem Matevžu je vrsta. Ta vaju bo pogostil in prenočil... Hej, stražnik! Od-vedi ju!«
(Dalje sledi)
*
»Gospod zdravnik, moja žena ne more spati. Ob dveh po polnoči je še vsako noč pokoncu. Kako bi se dalo temu odpomoči?«
»Prihajajte boij zgodaj domov iz gostilne ...«
*
»Za koliko mi boste popravili kolo?« »Kaj pa mu manjka?« »Ne vem.«
»No, potem ga bom popravil za dvajset dinarjev.«
Izhopil 1© ie...
»Ali misliš, da mu res moram posoditi denar ?« »Na vsak način.« »Zakaj pa?«
»Ker drugače pride k meni prosit za posojilo...«
»Ali si videl, kako te je ta koštrun pogledal ? Kakor da ne bi bil plačal voznine.«
»Da, da. toda ali si videl, kako sem jaz njega pogledal? Kakor da bi bil plačal voznino.«
Lahko jo čutimo in glečimo skozi njo in vendar ie ne moremo vzdigniti s prsti.
(•TipoA)
Kje je pastirica in nj< ai dva ovčlu?
Kateri kralj zna leteti?
r^tfPii? 2IU)
Društvene vesti tn naznanila
Sv. Miklavž pri Ormožu. Dijaki Iz Prlekije igrajo v Prosvetnem domu pri Sv. Miklavžu NVeiser-Jevo dramo »Luč z gorat. Dijaki vas vse iskreno vabijo, da obiščete prireditev v fttm večjem Številu!
Poljčame. Fantovski odsek vabi v nedeljo, dne T. januarja, na Igro »A njega ni«. Vrši se v Pro-rvetnl dvorani ob treh popoldne. Cisti dobiček je namenjen za društvene potrebe, zato odsek vabi k obilni udeležbi!
Makole. Prosvetno društvo ponovi na praznik «v. Treh kraljev po večernicah preleipl božični narodni spev: Slovenski Božič. Ne zamudite lepe prilike tn pridite domačini ln sosedje ter napolnite dvorano kakor zadnjič na praznik sv. Štefana!
Slov. Bistrica. V nedeljo po sv. Treh kraljih, T. januarja, po večernicah bo Prosvetno društvo
v Slomšekovem domu vprtzorllo narodno igro: »Rokovnjači.« Vstopnice si oskrbite naprej v trafiki Ptbrovec. Na svidenje!
•Sv. Frančišek K ga veji j. Na praznik sv. Treh kraljev Igrajo naši fantje tn dakleta v Prosvetnem domu smeha polno komedijo s petjem v treh dejanjih: »Butalcl.« Pred igro zapoje moški pevski zbor »Zarja« par pesmi. Med odmori bo Igral vesele koračnice tamburaški tercet, pomnožen s harmoniko ln gitaro. Začetek točno ob pol treh popoldne.
★
Ormož. Občni zbor krajevne organizacije JRZ v Ormožu bo v nedeljo, 7. januarja, ob osmih zjutraj v dvorani Kletarske gostilne v Ormožu. Poročilo bo podal bivši narodni poslanec g. Marko Kranjc iz Maribora.
Slovenski fantje, graniearji z jugoslovanske meje pri Bolgariji, 26. čete, želijo star-Sem, bratom in sestram ter vsem prijateljem in prijateljicam srečno novo leto!
Brenčič Alojz. Kapela pri Radencih: Bezjak Alojz. Sv. Barbara. Slov. gorice: Belec Maks, Sv. Bol-fank. Slov. gorice: Centi Ivan, KrCevina pri Mariboru; Colnik Ivan, Kapela pri Radencih; Cernee Anton, Loče; Druzovič Franc, Sv. Rupert, Slov. gorice; Herič Jurij, Kamnica pri Mariboru; Klan-fpT Stanko. 61. Ilj, Slov. gorice; Klemenšah Jožef Sv. Barbara. Slov. gorice; Loger Peter, Sv. Trojica, Slov. gorice; Magd i C Feliks, Murska Sobota: Nagflič Viktor, Koniice-Zreče; Pšeničnik Martin. Vojnik pri Cellu: Pepemlk Anton. Kostrivnica pri ftmarju; Rus Franc, Ptuj; Slana Anton, Sv. Benedikt., Slov. gorice: Samec Slavko, Sv. Lenart, SI. gorice; Unuk Matevž, Sv. Janž na Dravskem polju.	1936
MALA OZNANILA
SLFŽRE:
Iščem pekovskega vajenca ali raznašalca kruha z vso oskrbo v hiši. Nastop takoj. Križan, Maribor, Radvanjska cesta 5.	1935
Sprejmem deklo za vsa hišna in poljska dela. Nastop takoj. Martin Korošec, Sv. Lovrenc ns Dravskem polju.	1933
Majer za večje posestvo na Dolenjskem z delovnimi močmi se išče. Posreduje DolinSek <v Ksm-nlci, p. Maribor._ 1939
Starejši hlapec, pošten, za krave in poljska dela se takoj sprejme. Konrad Kurnig, gostilna. Vitanje.	1942
Vtnlčar s 4—5 delavci (dva moška), s svojimi kravami, se išče. Predstaviti: Maribor, Kopališka ulica 11, Mercedes Benc, samo dopoldne. 6
Iščem službo hlapca h konjem. Halec Andrej, Sv Marjeta ob Pesnici 6.	9
Majer ta Haion, zmožen sadjarstva ta vinogradništva. dve delovni moči, brez otrok, se sprejme takoj v bližini Slov. Bistrice. Ponudbe upravi »Slov. gospodarja« pod »Trezen in pošten 30«.
POSEST V \:
Posestvo dam v najem, po smrti pa celo zapisal. Pogoji se zvedo pri: fckof Martin, Liza Osek 45 Sv. Trojica v Slov. goricah.	1934
Prodam posestvo ob banovinski cesti, 12—15 arov Naslov v upravi.	1938
Posestvo (hiša z gospodarskim poslopjem tn pre-So, vinograd, sadovnjak, travnik, gozd, skupa; 2.7 ha) se proda ali da v najem. Roth, Orabo noški vrh 5, Sv. Anton v Slov. goricah.	f
Kupim majhno posestvo v okolici Poljčan a' Slov. Bistrice. Pečovnik Franc, Skoke, Sllvnic? pri Mariboru.	1940
RAZNO:
Veverice, divje zajce, kune, pižmovke, lisice ter kože ostale divjačine kupujem po najvišjih dnev-n h cenah. Sprejemam v strojenje in barvan ie. Peter Si mko, Maribor, Tyrševa 7.	1932
Najhujši kadilci postanejo v treh dneh sigurno nekadilci! Pojasnila daje: Zastopstvo Žirovnica, poštni predal 5._ UMI
Jamske Urajnike ln Jamski les kupuje vagonske poliljke lesna trgovina Pistor, Maribor, Mlinska ulica 18.	7
Kmetovalci, pozor!
Kupujem staro železo, kovine, rabljen" stroje cunje, papir po zelo visokih cenah, kar se blagovolite prepričati!
JUSTIN GUSTINČIČ,
"iTaribor, TTlica kneza Koclja in podružnica: Tezno vogal Ptujske ln Tržaške ceste. 1927
KMETJE!
£VXvlJCiXe9Hi.
Ko pridete v Maribor, boste postreženi dobro in poceni z jedačo in pijačo! Točimo samo pristna štajerska vina. Se priporoča gostij na »TRIGLAV«, Glavni trg 8
L. E. Lisjak	1943
Kupu te pri nasiti mserentili!
iclHa ziifisho tir m®
in premalo gibanja so v zimskem času česte vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se zaradi mraza zopet izraziteje pojavijo: hemeraidi, motnje v želodcu, zaprtje, zastrupljenje, črevesna obolenja, splošno in prehitro debeljouje, glavobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebne zrelejše In starejše osebe so tem nadlogam podvržene. »Planinka« čaj Bahovec čisti ter take deluje blagodejno na vse telo In na Vaše splo&ne zdravstveno stanje. Zahtevajte v lekarnah tere*»o le »Planinka« čaj po 20 din ln 12 din.
R«g S. br 29.550135

Nov redilnl prašek za prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 Laviteic za 6 din. Poštena po-**	vzetje za 1. 2, 3 ali 1
zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 «n.
Mostna esenca »lostin zi izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnmapovzetje za 1 ah 2 steklenici 15 din.
J a n i j h.« za izdelovanje doaaače r\ D L. I Iv pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 dta, s poštnino 26 din.	106
Jrašek za pitanje goveje sivine. Pospesuje močno ast in hitro zdebeljenje ;ovedi in telet. Veliki za-/itek 10 dm. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din.
Prašek za pomnožite/ in
Izboljšanje mleka pri kravah ter Izvrstno hranilno ir. redilno sredstvo. 1 zavitek 10 dm. Poštnina povzetje za 1 ali t zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 dim.
Konjin povečava pri konjih apetit, Jih vzdrži sveže m bistre ter preprečuje najpogostejše konjske bolezni, posebno katar
1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 iavitka 6 din, od 3 zavitkov npirej >2 din.
Ri | iy)	j esenca za izdelovanj« ni-
vJ «Vi vj — ma z domačo slivsvkc. Steklenica za 2 i ruma 8 din. Poštnina 8 dm. Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica Zaloga v Celju: Trg. Loibner, Kralja Petra cesta 17 Zaloga v Ptuju: Drog. Skočir, Slovenski trg 11
WMM«K«M!!!!»IM
Vse različne tiskovine
naročajte v
Tiskarni sv. Cirila — Maribor
WMRMimmttuHiiittKi1
sadruga as neomejenim Jamstvom
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%.
Vse vloge izplačuje točno po dogovoru
0048230002020002000101000200000402010200535323020200020000020201000248232353480201010000020153000202010223020100020202000902100202484801320201020248480102024848012323232323484848535348000148000248010004000109050202020001020900010201100506
MALA OZNANILA
Ceoik malim oglasom.
Vsaka be&eua v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici Po slano iziave pa Oio 2.- za besedo I Davek st zaračuna«« posebej do velikosti 20 cm2 Did I - dc velikosti 50 cm* Dio 2.50 Kdor mserira tako da oe pove svojega naslova ampak mora zb'rati uprava lista prijave doplača 4e Dio 5 — — Mah oglasi se moralo breziziemno plačati naprei. sicer s« oe objavilo Kdor hoče odgovor aii oaslov 12 malib inserato» mora priložiti znamko za Dio 2.— sicer se oe odgovarja
SLUŽBE:
Sodarske pomočnike sprejmem takoj v delo pri dobri plači, prosti hrani, stanovanju in perilu. Repič Fran, sodar, Ljubljana. Trnovo. 1918
Lahek zaslužek Vam nudimo. Sprejemamo krajevne zastopnike za ljudsko zavarovanje. Moški in ženske, zlas upokojenci iz vseh krajev, n?5 pošljejo svoje ponudbe zavarovalnici »Drava« v Mariboru.	1785
RAZNO:
Papir za zavijanje (makulatur) dobite po 2 din za kg v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Priporoča se Kupčič-eva revesnica in trsnica na Ptujski gori!	__1600
Cunje, Krojaške odpadke, siar papu ovčjo voi-no, dlako arovce, staro železje, kovine, bake?. medenino ¿up! ln plača najboljše: Arbeitei Maribor, Dravska ulica 15.	1000
POZOR! JESEN-ZIMA. Zavoljo preselitve trgovine prodajam zalogo po znižanih cenah, ako-ravno so cene zavoljo pomanjkanja volne m bombaža poskočile. Vam po lanskih ;enah nudim in sicer: Paket Serija R 14—18 m kakor obče znano dobro uporabnih ostankov barhen-tov in flanelov za obleke in spodnje perilo 128 din. Reklamni paket serija K vsebina 18—22 m boljšega flanela v najlepši sestavi paket 130 din. Nadalje specialni paket ORIGINAL Kosmos D z vsebino 15—18 m la. bar-hentov in prvovrstnih flanelov za izjemno ceno 150 din. Paket serija Z a—3.20 m dobrega sukna, za moško obleko, damski kostum, dam-ski ali moški plašč in sicer: Z-l 130, Z-2 160. Z-3 200, Z-4 250, Z-5 300 din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neodgovarjajoče zamenjam! Izrabite ugodno priliko in pišite takoj; navedene cene veljajo samo tako dolgo, dokler zaloga traja. — Pričakujem cenjena naročila in beležim s spoštovanjem Razpošiljalnica KOSMOS, Maribor, Kralja Petra trg.	1529

UtfcHtHHHBHHHHHBE
ZA ZIMO
damske in moške plašče, obleke, klobuke, pletenine, trikotažo itd. v veliki izbiri najugodneje pri
JAKOB LAH
MARIBOR — GLAVNI TRG 2
Dokler zaloga, cene brez poviška!
T IH£ T A Ceplienke najodlič-nejših vrst ter ključi in korenjaki Kober 5BB,Teleki SB.Chas-selas 41B. Prvovrstna kakovost, sorta zajamčena. Veietrsn c in drevesnici
PppjluBOslgpgPsIrLozniaci
Ceniki zastonj n poŠt-	DflrUVar.	„,»
rine prosta l	—	"lB
'"»HliiliiiliillIlllIllilIllllHHIIIIUIIIIIIIIIIIIIIinilllM
Do natfalfncgo	ts
se prodaja še po starih cenah manufaktu-ra pri TRPINU, Maribor, Vetrinjska 15.
MlllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllillN
Oep-jene trte, korenjake, amerikanske ključt m snrtno drevie razpošilja v -vrstni kvaliteti drevesnica Gradišnik, Smarjeta pri Celju. 1867
Podružnica
fledic d ZflnHl
barve, laki in firnež MARIBOR	Glavni trg 20
želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto!
Dekleta, žene!
Ročno delo je najlepša zabava v dolgih zimskih večerih. Veliko izbiro najlepših vzorcev za vsakovrstne namizne prte, poste' ¡na pregrinjala, kuhinjske garniture, posteljno in drugo perilo najdete
v Cirilovi tisami, Ptuj, Slo verski trg 7,
kjer Vam jih preuuskamo na platno. Dobite lahko tudi že predtiskane prtiče in vsakovrstno prejico za izšivanje istih.
"VSA. K PREUDAREN SLOVENSKI GOSPODAH
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE L E PHI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI ¥ LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: HABIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V< VSAKI FARI!
1
noîbolîp in nafvarnefe pri
iflntcStaKrsM ljudski posojilnici
flosposfra mtca 23 | 1*1(1111)01*11 IHica 10. ohfo&ra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Jf^g* Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
Stanje hranilnih vlog din 53,000.000 —.
Tlslcari Tiskarna sv. Cirila T Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar ▼ Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj t Maribora