Št. 33. V Gorici, dne 26. aprila 1898. Tečaj XXVIII. Izlmja dvakrat na tctlim v Štirih izilnnjih, in sicer: vsik torek in potek, izdnj.i za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ol> i. uri popoldiio. in stan«! z ,,(<»s|)otlnrskiiu Listom" in s kako dnigo uredniško izredni) prilogo vivJ po pošti prejomana ali v Uorici na doni posiljana: Vse leto.......gld. «•— pol lota ........ » :-»•— Četrt leta.......» l\r>0 Posamične Številke stanejo (i kr. Naročnino sprejema upravjiištvo v Gosposki ulici šiv. !) v (ioriei v .tf.iririSki Tiskarni- Ar Omuviiek- Vsak.,, dan oii S. ure zjutraj do IS. zvečer: ob nedeljah pa od '.I. do 1-2. ure. >*si naročila hvn doposlsmc naročnino so no oziramo. „PUIMOttF.C" izhaja neodvisno od -SoCo> 'trikrat mesečno in stane vse h-to »Id. 1-20. -.Soča- in Primere.-, s.- prodajata v Oi.riui v to-hakarni Seli w ar z v Si>lski uliei in .lel le rs i t. z \ Nunski ulici; _ v Trstu v roliakanii L7i*vY<"¦ U(•¦ iF-iia ti-fiii d-iia Cašerma in J'ipan v uliei l'..iui> della Fal.l.ra. (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpravništvo so naliaja v Gosposki ulici 5t. 9 v Gorici v II. nadstr. zadej. — Urednik spvejemljo stranko vsak dan orl 1J. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se nogiljajo lo urodnigtvu. Naročnina, reklamacijo in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upr.ivništvu. Neplačanih pisem no sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanice se racunijo po petit-vi-stah, ce tiskano 1-krat S kr., 2-krat 7 kr., 3-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke pG prostora. Naročnino In oglaso jo plačati Ioco Gorica. „Oorišl»a Tiskarna« A. Gabrščck tiska in zalaga razen ^očo-» in »Primorca-. So „Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih Ji do (S pol ter stane celotno 1 gld. SO kr. — Oglasi v «S!ov. knjižni«', s;: računijo po 20 kr. petit-vrstiea. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.______-»» Bog in narod! «g<- ^Gor. Tiskarna> A. Gabršček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal. V Gorici, dno 2.*>. aprila 1808. V državnem zboru sla dno 20, t. m. finančni minister, dr. Iv a t/.I, in trgovinski minister, dr. B ;'i m r e i t h e r, predložila načrl zakona o nagodbi z Ogersko, po katerem se ima nagodba obnovili do konca lota 1907. Iz tega načrta omenjamo le poglavitne reči. Po njem se odpravi končno snlinarski obrat, ki je uničeval našo mlinarje, in dalje se uvedejo jedttake cene za vožnjo po želez nicab za obe polovici. To bo za nas ugodneje nego je bilo doslej, ali davki na pivo, sladkor, žganje in petrolej se zvišajo za celili 30 milijonov gold., od katerih odpade na dežele ukupno 10 milijonov gold. v s vrbo zboljšanja gmotnega stanja. Na Goriško prido odtegarzne-ska gld. 20.200. — Drugih 29 milijonov pa porabi država v povišanje plač svojim uradnikom, v odpravo časniškega koleka, v pro-speb kmetijstva, obrlij in trgovine. Davek na žganje se zviša za 30%, cena petroleju poskoči pri 100 kilogramih od gld. 2.— in gld. 2'iO kr. kar na 3*50 kr., sladkor se pod-aži pri meterskem centu od gld. 13 na gld. 10. Vprašanje o kvoti glede na to nagodbo pa Se ni rešeno. Nemški nacijonalci, liberalci in pa so-cijalni demokratjo so stavili predloge, da se ima obtožili Dado n i-jevo ministerstvo, ker je povodom lanskih izgredov v državnem zbora poklicalo redarje na pomoč. Nemci so sprožili to misel o založbi Badenijevoga mi-nislerstva, da tako preprečijo redno poslovanje državne zbornice, katera bi morala dneve in dneve poslušati dolge govore o bivših ministrih. Desnica bo solidarno glasovala proti vsem tem predlogom, da se kar na kratko odklonijo ter se ne trati čas z nepotrebnim", govori. Sicer se je prvotno nemška katoliška ljud?'ca stranka branila te solidarnosti ter je hotela staviti poseben predlog za prestop na dnevni red preko oblož-benih predlogov, v katerem bi bila povedala, da obžaluje to, kar se je zgodilo in kar je dalo povod tem obtožbenim predlogom. Tako bi se bila ta stranka obsodila samo sebe, ker je vendar lansko leto solidarno postopala z desnico proli obstrukcijonislom in do zadnjega moža glasovala za znano lcx Falkon-havn. Preteči razpor v desnici pa se je poravnal pravočasno, ker je nemška katoliška BEH-HUR. Roman iz časov Kristusovih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE. Poslov. Podravski. (Dalje). Četrta knjiga. „0 veliki Bog!" je dejal, zroč proti nebu. „0 Gospod vsemogočen in usmiljen! Hvala ti bodi, da se je od te veje rodila Uahola, moja žena." Umolknil je, in zdelo se je, da se je zagledal v lastno dušo, toda kmalu se jo vzdramil iz zami.šljenosti. ,,Saj je zunaj jasen dan ?" »Bil je dan bol in jesen, ko je mladenič prestopil ta prag.* „Pozovi Abimeleha, naj me odpelje na vrt; tam ti povem, draga hči, čemu seai se pred kratkim glasno zasmejal, čemu mi je srce, enako gazeli po gričih, skakalo v prsih. Deklica je pozvonila, na kar je vstopil sluga in odrinil naslonjač, prirejen nalašč v ta namen na kolesih, na hišno streho, vrt imenovano. Mimo grmičja rož in mirte, mimo smok-vinih dreves, je ukazal Simonides zapeljali ljudska slranka uvidela, da pride ob svojo veljavo, ako poslopa proli volji drugih strank na desnici, ki so sklenile glasovati proti pred- I logom o založbi Badenijevoga minislerslva lako, da se kar preide na dnevni red. Desnica jo torej v tem pogledu zdnvena. O obtožbi Badenijevoga ministerslva je govorilo že mnogo poslancev iz levice, ki so vsi vpili o zatiranem NomSlvu itd., kakor že znajo. Posebno se je odlikoval T i'i r k. ki je dejal, da, če razpade Avstrija, ostane Nemcem veliko nemško cesarstvo, v katerem imajo trdno oporo, in brnijo v »rajhu* jih sprejmejo z odprtimi rokami. Važen za nas je predlog o jezikovnem vprašanju, kateri je vložila dne 21, t. m. «Slovanska krščanska narodna zveza«. Glasi se tako: „Kcr je dosega narodnega mini v naši državi postala najnujnejša državna potreba, ker je dalje to samo ledaj mogoče, če se pravično in popolno uredi jezikovno vprašanje na temelju popolne ravnopravnosli vseh v Avslriji hivajočih narodov; ker končno tO. čl, drž, lom, zakona z. dne 21. decembra I.s{>7. drž. zak. SI. 112 sicer priznava vse narode v Avslriji za jednakopravne in vsakemu izmed njih daje neprelomljivo pravo za obrambo in gojitev svoje narodnosti in svojega jezika in priznava jednakopravnost vseh v deželah navadnih jezikov, a ker se mora nasprotno konšlalovali, da zlasti od podpisanih zastopani slovanski narodi do današnjega dne hudo pogrešajo popolne in umne rabe in izvršitve tega drž. tem. zakona, predlagajo podpisani: ' Visoka zbornica skleni: Visoka vlada se poživijo brez odloga predložiti predloge zakonov v izvršitev 10. čl. drž. tem. zak. dne 21. dee. 1SG7. drž. zak. št. M-2 v ustavno obravnavo. Ta predlog se izroči jezikovnemu odseku 4S članov, ki ga voli cela zbornica. V formalnem oziru naj se ta pre llog obravnava z vsemi po § 1-2. poslovnega reda dovoljenimi okrajšavami*. Dalje so slabili poslanci »Slovanske krščansko narodno zvezo* interpelacijo radi t. r ž a š k i h p r o p o v e d i j. Interpelacija je mirna in si varna, a nikakor ne bojevita. Radovedni smo na odgovor. svoj naslonjač na mesto, od koder jo mogel videli z očmi palače na nasprotnem otoku most m reko, pokrito z ladjami. Tu ga je sluga pustil samega z Eslero. Hrup in trušč na mostu, prav nad njegovo glavo, ga ni prav nič oviral, nasprotno mu je bil sladka godba, ki jo napovedovala prihodnji dobiček. Eslera, oprši se ob naslonilo naslonjača, je čakala, da oče spregovori. Napoved odpre usta ter reče z navadnim resnim glasom: »Opazil sem, da si poslušala mladeniča z veliko pozornostjo in da lo je pridobil za-se s prvimi besedami." „Ako hočeš s tem reči," odvrne vsa zarudela v obraz, „da je našel pri meni vero, pa ti pritrdim, oče, da mu verjamem." „V tvojih očeh je torej on sin umrlega kneza dura?" »Tega sem prepričana." „Kaj pa, ako ni, Eslera?" BGuj me. oče. Od trenutka, ko je bila moja mati poklicana pred obličje Gospodovo, sem ti vedna služabnica, ki ni odstopila ni za trenutek od tebe. Stoječa tako na tvoji strani, som \idola različno ljudi. Prihajali so semkaj iskat poštenega in nepoštenega dobička ; naučila sem se razločili resnico od laži, in pravim ti, če ta mladenič ni knezov Končno opozarjamo še na poziv poslanca S p i n č i C a v današnji Številki, v katerem je govora, kako v Pri morju oblasti rešujejo slovanske nlogo. Grof T h u n je namreč na interpolacijo poslancev S p i n-čiča in dr. L a gin je radi italijanskih in nemških dopisov na hrvatske in slovenske občine ter stranke odgovoril, da so primorska vlada drži načela, da je odgovorili na vsako vlogo v tistem jozihi, v katerem je bila pisana. To pa se — kakor sploh znano — ne ujema z dejanskimi razmerami v Primorju! Socijalno in gospodarsko vprašanje. IV. V svojilt dosedanjih izvajanjih sem se oziral v prvi vrsti na splošne socijalno in gospodarske razmere in sem razpravljal vso reč s splošnega stališča, Toda poglejmo sedaj, kake so socijalno in gospodarske razmere mej našim narodom P Na kratko bi se dalo lo odgovoriti z enim samim slavkom: „Tudi mej nami Slovenci so iste socijalno razmere, kakor drugodi*. Ho-lezen, na kateri hira človeška družba, je obča in zavzema vse države in vse narode, a vzroki so povsodi isli. Sedanja človeška družba hira, bliža se svojemu koncu, socijalno raz« mere so vedno bolj napele, države in narodi pa, kateri Še niso v splošnem vrtincu, se mu bližajo z brzimi koraki. Tako je tudi pri.nas Slovencih, a vso to v podvojeni men*. Zakaj, dočim se bije drugje boj mej posameznimi slano vi le vsled gospodarskih razmer, se pridruži pri nas gospodarskim še narodnostno vprašanje in posledice tega mora trpeti naš narod na vsej črti. Na posledicah našega narodnega boja trpe prebivalci zadnje gorske vasi, kakor prebivalci mest in trgov. Drugje so bije gospodarski boj mej stanovi enega in istega naroda, dočim se bije pri nas boj za obstanek mej Slovenci na eni in mej Italijani in Nemci na drugi strani. Ti slednji dvoji imajo v rokah vso moč, tako v gospodarskem kakor v političnem oziru, pridobili so si hegemonijo na vseh poljih javnega življenja, dočim so Slovenci povsodi podrejeni. Konec lega boja pa bi moral biti slednjič isli, kakor pri vsakem drugem boju, podleči bi moral šibkejši. Iz lega bi so pa dalo sklepati, da sin, kakor je dejal, pa še nikdar nisem cula laži, ogrnene v lakoto obliko resnice." „Na hvalo Saio^cna, hči, le besede imajo velik pome?\ T ...vj ;«cniš, ua je tvoj oče bil sluga njegovega očeta?" »Kolikor sem mogla razumeli, vprašal le je po tem, kakor po nečem, česar sam ni bil golov." Oči Simonidesove so blodilo po ladjah, dasiravno so v tem hipu njegove misli bile daleč od njih. „IIa, moja hči; prirojena U je bislro-vidnosl Izraelovih otrok. Povem U o sebi, o tvoji materi in o mnogih minulih rečeh to, kar sem tako skrbno skrival pred Rimom, boje se preganjanja in nadejaje se boljše prihodnosti, — skrival pred teboj do trenutka, ko se tvoja duša nauči obračali so h Gospodu krdel, kakor cvet proti solncu. Sedaj že smeš slišati te otožne zgodbe ., Rodil som se v votlin«, v dolini Hinon, na južnem rebru Sijona. Moji slariši se bil« čuvaji smok-vinih in olkinih dreves v kraljevem vrtu pri ribniku Siloa. V svojih otročjih letih sem jim pomagal. Pripadali so v ono vrsto ljudij, ki so obsojeni v sužnost na vso večne čase. V petnajstem letu svojega življenja sem bil prodan knezu Iluru, najbogatejšemu človeku v Jeruzalemu. Iz vrtov sem piisel v knezovo upravilnico v Aleksandriji v Egiptu; tam sem moramo mi Slovenci slednjič opešati pred svojimi močnejšimi in številnejšimi nasprotniki, Temu pa ni tako! Res je sicer, da nn' nimamo bogatstva ne upliva na svoji strani, a kljtibu temu je bodočnost na naši strani in gotovo je, da moramo mi prej ali slej zmagati nad svojimi nasprotniki. Naš narod je nravno in telesno krepak in nepokvarjen, dočim so naši narodni in poliliški nasprotniki kolikor toliko že bolj pokvarjeni in propali. Edina njihova moč obstoji v zlatem teletu, a podporo dobivajo od renegatstva. To zlato tele pa je vlito iz uhanov in prstanov, katere so darovale pohlevne slovensko duše, dočim jo renegnlstvo sad naše vzgojo. Slednjo zamo-remo preprečili z vzgojo, prvo z gospodarskim osamosvojen jem. Prva pot do tega pa pelje skozi gospodarsko zadruge. Zato je pa prva in najsvetejša dolžnost vsakega rodoljuba, da širi idejo samopomoči mej našim ljudstvom. To ljudstvo je krepko, pošteno in tuba mu je samo pokazati pol, po kateri naj hodi, da se oprosti pijavk, ki mu izsesavajo kri in mozeg. Rodoljubi! Prizadevajmo si vsak po svojih močili, da napoči čim prej dan, ko bode zamoglo slaviti Slovanslvo dan zmagoslavja nad krivicami in nasilstvi pomehkuženih potomcev starih Rimljanov in Germanov. Pri-pravljajmo se za oni dan, ko zagospodari v Primorju slovanski rod! Bodočnost na Jadranskem morju ni ne italijanska ne germanska, ampak — slovanska. Buči, buči, morje jadransko, bilo si in boš ~ slovansko, tako smemo obrnili besede pesnikove, in upajmo, da ne — zaman! Zemlja v naši domovini sicer ni posebno rodovita, vendar je lega slovenskih dežel tako ugodna, da je zagotovljena našemu narodu sijajna bodočnost, ko bi slovensko ljudstvo le znalo izkoristili svoj ugodni položaj, kar se pa dozdaj žal ni godilo. Slovenec dozdaj ni znal izkoristili ugodne lege svoje domovine, ampak je pustil, da se je z vsem tem okoristil plujec, da je plnjec porabljal ogromne zaklade, skrite v njej, dočim je sam služil plujcu kot prostovoljni rob. Govoril sem, da je podlaga vsega človeškega blagostanja v kmetijstvu, oziroma poljedeljstvu. S tem pa nikakor ne mislim, da morejo bili vsi Slovenci samo kmetje in poljedelci. Ne, nikakor ne* Kar sem navajal kot zrasel v mladeniča. Služil sem mu šest let, v sedmem pa sem po Mojzesovi postavi postal prost." Eslera zaploska veselo z rokami. „Oh! torej nisi sluga njegovega očeta? !* zakliče. ,PosIušaj dalje, hči!Prav v onem Času so se v veži svetišča učeni doktorji prepirali o tem, ali naj otroci, rojeni v suženjstvu, ostanejo, kakor njih očetje, še na dalje v sužnosli. Toda knez Hur ie bil v vsakem obziru plemenit in pravičen človek; on je razumeval zakon v najpreprostejšem, jedino pravem pomenu; razumel je, da kol kupljen suženj imam po preteku let pravico do svobode, ter mi je dal o tem pismeno listino, katero imam spravljeno še današnji dan. „A moja mali?" vpraša Eslera. „Le potrpi, moje dele, ker poi/.voš vse in tudi razvidiš, da mi je bilo lože pozabiti na samega sebe nego na tvojo mater... Proli koncu mojega suženjstva sem dospel v Jeruzalem ob času opresnih kruhov. Moj gospodar me je sprejel v svoji hiši, kakor gosta. Ljubii sem ga že takrat ter ga prosil, naj me vzame še nadalje v svojo službo. Sprejel me je in služil sem mu novih sedem let kot plačan najemnik. V njegovem imenu sem vodil različna podjetja na morju in brez števila drugih poslov na suhem; potoval sem vzrok socijalne bede drugje, isto velja tudi pri nas Slovencih, le stem razločkom, da izvira tej bedi ne moremo najti v domači hiši, ampak zunaj nje. Izseljevalni proces iz dežel v mesta, kateri se vrši drugje, je potegnil za sabo] tudi naše delavce, da zapuščajo bolj in bolj rodno grudo. Toda, če vzamemo v poštev, da se prebivalstvo po naših deželah vedno boli množi, a te dežele niso posebno rodovitne, moramo to izseljevanje do neke gotove meje opravičiti. Toda, kakor povsodi, tako se tudi pri nas vrši to izseljevanje v veiji meri, nego bi bilo ravno treba in radi tega trpi naš kmetijski stan na pomanjkanju delavcev. To pa upliva neugodno na naš aarodno-gospo-darski položaj, a utegne imeti usodnih po-_sledic_za.bodplnost_našega^narq^._Oni_Slo-venci, kateri spremene svoja bivališča, se iz-sele navadno izven domovine, kjer delajo kot rudokopi, drvarji, po kamenolomih, pri železnicah i t. d. Ti Slovenci se izgube v ptujinu, porabljajo svoje moči v ptujo korist, a doma izgubljamo zemljo, ped za ped jo. Na eni strani pritiska »Schulverein* in ,S\idmarkB,nadrugej strani »Lega nazionale" in »Banca agricole", na tretji strani se izseljujemo sami, eni brez prave potrebe, drugi vsled neizprosne sile. Kam nas to privede? Kje naj si iščemo pomoči in rešitve? Ali morda na Dunaju?! Gotovo je, da ne najdemo pomoči nikjc drugje, kakor pri samih sebi! Poziv p. n. gospddi župnikom, občinskim glavarjem, vsem državljanom hrvatske in slovenske narodnosti Istre, v Trstu z okolico in na Go-riškem-Gradiščanskem. Tovariš dr. Laginja in jaz ter drugih 19 tovarišev smo stavili dne 31. marca t. 1. v zbornici poslancev nastopno vprašanje do Njeg. prevzvišenost gospoda ministerskega predsednika kakor voditelja ministerstva za notranje stvari: „Zdi se, kakor da hočejo iste c. kt\ politične oblasti v Primorju storiti vso možno, da se uresniči čim p-r.j, kar se prepeva že leta in nekažneno, da se namreč v tej „d o-moviniRossettija sme govoriti edino le italijanski". Temu prizadevanju se gre na roko na neverjeten način, kakor dokazuje tukaj priložena, poštnine svobodna dopisnica okr. glavarstva v Pulju, katero vodi c. kr. okr. glavar Rossetti. Ni dosti na tem, da v Istri pišejo občinam, župnim uradom, šolskim ravnateljstvom skoro izključljivo italijanski tudi tam, kjer v dotičnem okrožju bivajo ali sami Hrvatje ali pa so isti v večini, šlo se je v najnoveji čas tako daleč, da pošiljajo italijanske službene dopise celo hrvatskim bralnim društvom, ka-koršno je v prilogi omenjena „Hrvatska Ci-taonica" v Pomeru. Ozirom na tako postopanje so prisiljeni podpisani, staviti do Njeg. prevzviše-nosti gospoda ministerskega predsednika kakor voditelja ministerstva za notranje stvari nastopno vprašanje: »Je-li Njeg. prevzvišenost pri vo'ji nemudoma priti v okom sistematičnemu po-italijančevanju Istre od strani politiških oblasti?" Njeg. prevzvišenost gospod minislerski predsednik je odgovoril na to vprašanje dne 21. aprila t. 1. tako-le: »Čast mi je odgovoriti na to vprašanje, da se je — kakor pričajo uvedena poizvedovanja — dotična dopisnica odposlala tako le po pomoti rečenega okr. gla- varstva ter da ni nikakega povoda, da bi se iz tega j edine g a dogodka izvajale daljnje posledice o postopanju oblasti v obče. Kar se tiče opazke gospoda interpe-lanta, da se v Istri izdajajo Hrvatom službeni dopisi večinoma v italijanskem jeziku, mislim, da morem tej opazki postaviti nasproti dejstvo, da se poli tiske oblasti v Istri, kakor v obče na vsem ozemlju, podrejenem namestni-štvu v Trstu, drže načela, da se vsaka uloga rešuje v onem jeziku, v katerem je sestavljena, ter da se vse splošne objave oblasti naznanjajo v vseh deželnih jezikih. Ni torej povoda, da bi se v tej smeri izdajala kaka posebna odredba*. Priobčuje tako vprašanje tovariša dra. Laginje, svoje in ostalih tovarišev, kakor tudi odgovor od besede do besede — seveda v prevodu-----obračam se s tem do vseh gospodov župnikov, občinskih glavarjev, vseh Hrvatov in Slovencev v Istri, kakor v vsem Primorju sploh s toplo prošnjo, da mi blago-vole priobčiti — označivši dan, mesec, leto ter številke — vseh onih dopisov politiških oblasti, namreč c. kr. okr. glavarstev, e. kr. ekspo-n i r a n i h politiških oblasti terc. kr. namestništva, ki so pisani italijanski ali nemški na hrvatske ali slovenske uloge in to od leta dni sem, izrecno od 31. marca 1897. do marca 1898. Dobro bode, ako mi priobčijo zajedno, kateri jezik rabijo politične oblasti, kadar ne rešujejo utog, ampak kadar pišejo poznano hrvatskim oziroma slovenskim uradom ali osebam, ter vse ono, kar bi bilo vredno opaziti glede rabe jezika od strani politiških oblasti. Domoljubi, prijatelji! Vstrezite tej moji prošnji či m prej, nemndom a, ter do-pošljite mi svoja dotična pisma na moj naslov som: Dunaj parlament! Na Dunaju, dne 22. aprila 1898. V e It o s 1 a t S p i n e i e, zastopnik naroda. DOPISI. Iz 1'Iiskovfee. — Po raznih naših časopisih čitam prav pogostoma o eni ali drugi primorski občini, kaj se tu in tam godi posebno važnega, le o naši ni nikoli nobenega glasu. C »kal sem dan za dnevom, da se kdo oglasi, ali ker se to le ne zgodi, se oglašam jaz s par besedami,- da ne bo mislil svet, da Pliskovica spi. Torej poslušajte! Meseca svečana smo imeli volitve za novo starašinstvo. Bili sta dve stranki prva tako zvana »Vrapčeva stranka" in pa »Kovačeva". Zmagala pa je prva in tako imamo sedaj novo starašinstvo, katero se je jejo brigati za gospodarski napredek pliskoviške občine. Namerava namreč ustanoviti zavarovalnico za živino proti nezgodam. V to svrho so bili poklicani občinarjt že dvakrat na skupno posvetovanje o tej toliko važni in potrebni zavarovalnici. Posvetovali smo se v šolskem poslopju ter naračunali že 200 goved, kar vsekakor kaže, da bo mogla zavarovalnica pričeti ugodno svoje delovanje. Samo to prosim vse občinske predstojnike, da ne bi morda naši shodi ostali brez vspeha ter bi se bilo govorilo o tako važni zadevi le gluhim šolskim stenam. Nadejam se, da so si poslušalci na shodu v Skopem zapomnili dobro govor deželnega poslanca, g. dr. Turne, in pričakujem da se bodo prebivalci po-našem sivem Krasu ravnali po njem. Torej začnimo ter vsadimo mlado drevce, iz katerega zraste tekom let močno drevo, ki s karavanimi k Suzi in Persspolisu ter v deželo svilnatih tkanin, ki leži za njima. Ta potovanja so bila nevarna, toda Gospod je blagoslovil vse, česar sem se lotil. Vračal sem se, pridebivši vsakikrat gospodarju velik dobiček, sebi pa izkušenost, brez katere bi ne mogel voditi sedaj raznovrstnih poslov, ki so mi prišli nad glavo. Nekega dne sem bil knezov gost v njegovi hiši v Jeruzalemu. Sedela sva pri mizi, kar stopi v sobo služabnica, noseča na pladniku kruh in vino. Tedaj sem prvikrat videl tvojo mater in se kar na prvi pogled zaljubil vanjo. Prosil sem kneza, naj mi jo da za ženo. Odgovoril mi je, da je ona sužnja za vse žive dni, ako pa želim, da ji da prostost in me tako nagradi za moje delo in trud. Ona me je isto tako ljubila, kakor jaz njo, toda dobro jej je bilo v tej hiši in radi tega ni hotela prostosti. Prosil sem jo in, prosil, toda njen odgovor je bil vedno jedhi in isti, da postane moja žena, toda poprej moram jaz postati njej enak suženj. Saj je tudi naš očak Jakob služil sedem let in potem zopet sedem za sladko svojo Rahelo. Ali mar ne morem storiti tega tudi jaz, za svojo? Toda tvoja matije hotela, naj služim večno. Odšel sem... samo radi tega, da sem se znovič vrnil. Poglej semkaj, Estera..." In pokazal ji je spodnji konec svojega »Ali vidiš sled šila?" »Vidim*, odvrne deva, »kako močno si ljubil n.;. o mater." »Dražja mi je bila, nego Sulamilka kralju-pevcu, dražja, lepša in čistejša!... Bila mi je kot studenec žive vode, kot vrelec z Libana!... Moj gospodar me je na mojo prošnjo spremil pred sodnika, na to me je peljal za vrata svoje hiše ter mi prebil .uho s šilom... Za tako ceno sem dobit Rahelo. Ali je bila katera ljubezen večja od moje ?..." Estera, sklonivši se, je poljubila očeta na čelo. Oba sta molčala ter mislila na ranjko. »Nekc^ko let pozneje je moj gospodar umrl na morju", nadaljuje Simonides. »Njegovo hišo je pokrila žalost... pa tudi v moji, tu v Antijohiji, je zavladala globoba otožnost. Sedaj pa poslušaj pozorno, moja hči! Ob času, ko je knez zapustil ta svet, sem bil oskrbnik vseh njegovih posestev. Iz tega razvidiš, kakošno zaupanje sem užival. Komaj je dospela novica o njegovi smrti na moja ušesa, sem odšel brez odloga v Jeruzalem, da položim svoje račune vdovi v pregled. Kneginja me je potrdila v mojem dosedanjem uradu. Opravljal sem svojo službj še z večjo vnemo nego doslej. Bogastvo Ilurov je naraščalo z vsakim letom. Tako je preteklo deset let. Takrat se je pripetil ta razprostrti svoje plodonosne veje tudi po bližnjih občinah. Takrat pa bo sedanji trud nam'vsem v korist in i:.,se»ai starešinstvu v čast. Občinar. Domače in razne novice. Imenovanje. — Učitelj na državni deški ljudski šoli v Trstu, gosp, Jos. Lav-renči C, je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za tržaško okolico. Smrtna kosa. — Te dni je umrl v Sv. Križu na Vipavskem mlad kapucinski klerik, brat L u d o v i k, doma s Štajerskega. Ker je že dalje časa bolehal, so ga poslali v Sv. Križ, da bi mogoče tam na svežem zraku okreval, alt to ni bilo več mogoče, sušica ga je umorila v najlepši dobi njegovega življenja. Naš poročevalec trdi, da je bil pokojnik vnet bogoslovec, ki se je z veseljem pripravljal na svojo novo mašo, poleg tega pa je bil tudi kaj narodno zaveden, ki je svoje prijatelje navduševal za slovansko idejo. Pogreb je bil veličasten; domači g. župnik je vodil sprevod v spremstvu mnogih drugih duhovnih tovarišev. Ko so pevci odpeli ubrane žaiostinke, je bilo rosno marsikatero oko, kar priča, da je bi! pokojnik zelo priljubljen. Naj v miru počiva! Cestna uprava v Gorici. — Nebroj interpelacij, vprašanj in prošenj so podali slov. poslanci radi cest na Goriškem. Prav mnogo interpelacij je zadevalo cestno upravo v Goi.ci. Javno je znano, da ta uprava ima posebno mnogo posla v naši Furlaniji, torej ni čuda, da jej nedostaje časa za ceste lo-stran Soče. Dokaz temu je tudi pismo, katero je šlo te dni v Trst, in je podajamo tu doslovno: Visoko c. kr. namestništvo! Visoka c. kr. vlada je v deželnem zboru v X. seji dne ll.febr. 1890. na interpelacijo v VI. seji dne 28. I. 1890. radi uravnave Lijaka in razširjenja mosta čez Lijak odgovorila ugodno, da se naroči cestni upravi, da preiskuje ... in nasvetnje to, kar je potrebno za prost odtok vode. Na ta odgovor se je bilo nadejati izvršitve najbolj potrebnega dela: poprave in razširjenja mosta. Kajti razširjenje mosta in iztrebljenje struge bi menda brez vzdigovanja ceste zadostovalo za prost odtok vode. Toda to najnujnejše delo se ni še izvršilo. Dognano pa je, da poprava mostii je nujna zadeva. Leta 1896. so je obok mosta poniknil in dobil sumljive razpoke. Cestna uprava je pač uvidela potrebo poprave in «prilepnila obliž na rano» dala je nad obok položiti lesene tramove in je zasuti z gruščem. Nevarnost se je zakrila, pa ne odstranila. Da je vožnja čez ta most nevarna, da preti voznikom nevarnost, na to je bila c. kr. vlada opozorjena od županstva v Šempasu z dopisom od 18. I. 189S. šč. C9. na slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici; že poprej pa je tuk. c. kr. žandarmerija pristojni oblasti dvakrat poročala o slabem stanju mosta. Cez imenovani most gre vsak dan mnogo voz, posebno težki vozovi, ki prevažajo blago za tvornice v Ajdovščini. Ako se je že lansko leto most pGnikoval in postai nevaren voznikom, koliko večja nevarnost mora biti letos, ko vedno dežuje. Zidava mosta je menda dveh dob in je jako primitivna, stebri nimaj.> zadostne podlage, vsa stavba sloni na opoki. Kako lehko se podlaga toliko razmoči, da odjenjajo stebri in se pod težo tovarničnih voz sesuje obok. Ako je kaka privatna stavba v slabem stanu, v nevarnosti se podreti, gosposke ukažejo jo podreti. Pred malo časom se je zrahljana stavba ob reki Vipavi morala podreti pod asistenco c. kr. žendarmerijc, ne gane pa mezinca gosposka, da bi se na mostu čez Lijak odstranita nevarnost, ki vidom-i slučaj, kakor trdi mladenič, prokuratorju Gra-tusu. Rimljan je trdil, da je bil to napad, osnovan že naprej. Ta slučaj mu je služil za pretvezo, da je pograbil vse premoženje vdove in otrok. Da bi mogel mirno uživati njihovo imetje, je spravil s tega sveta vse, ki so imeli do njega kako pravico. Odslej se ni slišalo več o rodbini Ilurov. Sin, katerega sem videl še kot otroka, je bil obsojen na galejo: ta sodba je bila enaka obsodbi k smrti. Vdovo in hčer — tako je splošno mnenje — so vrgli v jedno onih ječ, katere, kadar se enkrat za nesrečneži zapro, se ne odpro nikdar več, dokler so živi." Esterine oči so bile polne solz. »Mehko srce imaš, moja hči. O, da bi te ne doletela usoda vseh občutljb src! Da bi ga ljudje ne poteptali z nogami!... Toda poslušaj dalje! Zdirjal sem v Jeruzalem, misleč, da vlegnem biti svoji gospej v tej nesreči v pomoč a zgrabili so me pri mestnih vratih ter odpeljali v podzemeljsko trdnjavo Antonijo — čemu — lega sam nisem vedel... Končno je prišel sam Gratus ter zahteval od mene, da mu izročim Hurov denar. Pozna je trgovinski običaj zidov, po katerem so se te svote mogle vzdigniti samo z mojim pismenim .. iobrenjem. Zahteval je od mene nakaznic na vse trgovinske hiše mojega gospodarja, raztresene po celem svetu. Odrekel sem mu. Izročil me je na muke. Polomili so preti voznikom. Ker je res nujna potreba, da se popravi most, ker se vozniki že izogibajo državne ceste radi mosta na Lijaku in vpo-rabljajo skladovno čez Selo-Dornberg in ker sem od mnogih strani prejel vprašanja radi tega mosta, si usojam visoko c. k. namestništvo v Trstu uljudno prositi, da kar nič ne odlaša radikalno popraviti in razširiti most na drž. cesti čez Lijak ob občinski meji Gorica-Šempas. BI. Grča. Zavarovalnice za govedo. — Visoko c. kr. namestništvo v Trstu odobrava našo zavarovalnice za govedo in hitroma potrjuje naša skupna pravila za vsak določeni kraj, ko se mu predlože. Pravila in vse druge potrebne tiskovine za poslovanje zavarovalnic ima v zalogi „Go-riška tiskarna". Nekatere občine odlašajo z ustanovitvijo zavarovalnice na začetek leta. Tega nikakor ni svetovati, ampak povsod naj se takoj ustanove, da bo tem preje mogoče urediti delovanje „Z v e z e". Posebno ugoden Čas je zdaj v sredi leta. Pristojbina za vsakega društvenika po dve kroni in vpisnina za vsako goved vsaj po 20 vinarjev, naj se pobira v popolnem znesku, ker volja za vselej; zavarovalnina pa se sine tirjati in pobirali tudi le v delni s v o t i leta, polovica za polovico leta. Vsem zavarovalnicam nujno priporočam, da si takoj naroče ne le pravil a, ampak tudi druge potrebne tiskovine: glavno knjigo, dnevnih, register članov ter pristopnice kakor tudi pobotnice za člane, da se uprava uredi in vodi precej ob začetku redno in pravilno. lil, Grč a. Slovensko n rado vanje. — V zadnji številki smo povedali, da nam je bila odbita prošnja za razširjenje tiskarsko koncesije. Ker nam jo naznanil magistrat namestništveni odlok v i t a I i j a n s k e m jeziku, smo se pritožili tudi proti temu in zahtevali odlok v slovenščini. -~ Včeraj smo prejeli v lepi slovenščini pisan izvirni odlok c. kr. namestništva; podpisan je sam c. kr. namestnik grof Goess. — Radovedni smo pa, ali je dobil magistrat nalog, da mora uradovati s slovenskimi strankami slovenski ter slov. uloge tudi slov. reševati! Na to jo morila naša pritožba! Dokler no dosežemo take pravice v Gorici, ne bomo nirovali. Fallea bi bila potrebna v odgovor. — V »Cornoru" se je oglasil tudi oni dopisnik »Sere" iz Gradišča, čegar poročilo je porabil veleč, g, dr. Gregorčič v svoji interpelaciji, češ, da je poslal »Seri" svoj popravek povsem prostovoljno in konča svojo zvijačo z naslednjimi besedami na našega voditelja: Sa! •« o don Grcgorcich! Salve pingue c rubicondo, scannatorc dei merli, delle sartorelle, o dello corrispoudcnze di provincia, nori inutilmonte sei Doltore in saera teologia. Guido To ros s i, Gorrispond. del »Maltino"-»Sera* in Gradišča. Tak mazač pač ni vreden drugega odgovora nego — s palico po hrbtu. To je že barabstvo prve vrste! Kdor zna, ta zna. — V zadnji številki »Brivca" z dne 2P. t. m. nas je posebno razveselila reklama g. Anton Vodo-pivca, ki čmarja v Trstu, v ulici Ghega št. 7. Mož zna delati reklamo. Omislil si je po naših časopisih prav lep oglas, na katerega kraju stoji njegova slika, ki ga nam predstavlja, kako možko sedi na sodu z litrom v roki. V zadnji številki «Brivca* pa je Vodopivec izginil s sodom vred, a tam ob strani oglasa je citati: «Gospod Anton Vodopivec je šel s sodom po vino na Vipavsko». — Kdorkoli je čital zadnjega »Brivca", se je na to opazko prav od srca nasmejal mi kosti, toda mojega molčanja niso mogli zlomiti. Gratus, videč, da nič ne opravi, me je spustil na prosto. Vrnil oeni se domu. Odslej so se vsa podjetja vršila ne v imenu kneza Ilura v Jeruzalemu, marveč v imenu kupca Simonidesa v Antijohiji. Dobro veš, moje dele, kako mi je bila sreča vedno naklonjena. Knezovi milijoni so rastli v mojih rokah: znano ti je tudi, kako sem bil tri leta pozneje nn poti v Cczarejo novic vjet, Zopet so me deli na tezalnico. Gratus si je mislil, da mu to pot kaj izpovem. Toda zmotil se je v svojem računu. Polomljen na telesu — moj duh pa ni oslabel v meni nikdar — sem se vrnil domu. Moja Rahela, videč me nadležnega pohabljenca, je od obupa in osupnenja mahoma umrla, kakor pade klas, podžet od ž.tnjiee. Z božje« pomočjo sem preživel tudi ta udarec. Sedaj sem varen pred preganjanjem. Na podlagi privilegija, podpisanega z lastno roko cesarjevo, smem trgovati po vsej državi. Danes naj bo blagoslovljen On, kateremu služijo za prestol oblaki in kateri plava po njih, kakor po morju; — danes, o Estera! moglo bi imetje katero oskrbujem, obogatili celo samega cesarja." Ponosno je dvignil glavo; njune oči so se srečale; čitala sta vzajemno svoje misli. (Dalje pride). ter dostavil: To je najboljša šala v današnjem «Brivcu». — G. Vodopivec, ki je vrl goriški Slovenec, zna delati za-se reklamo, katera pa mu tudi da dobička, kar mu prav iz srca privoščimo. Prizadeti, posnemajte ga!' Goriškim rojakom pa priporočamo, naj obiskujejo, kadar jih pelje pot v Trst, svojega rojaka v ulici Ghega, kjer na sodu sedi. Bolnišnica usmiljenih bratov v Gorici. — Prejeli smo tiskano nemško poročilo za leto 1897., iz katerega posnemamo te-le podatke: V m e d i c in s k i oddelek je bilo-sprejetih 513 bolnikov, a 60 jih je ostalo od prejšnjega leta. Od teh jih je zapustilo bolnišnico: 260 ozdravljenih (45-3%), 132 zbolj-šanih, 20 neozdravljenih; umrlo jih je 87 in za leto 1897. jih je še ostalo notri GS. V k i r u r g i š k i oddelek je, b[lo sprejetih 4S0 oseb, a 32 jih je ostalo iz"TTTS96r Ozdravljenih je odšlo 4&J (89 %), 14 zbolj-šanih, 1 neozdravljen umrlo jih je le 10 in za letos jih je ostalo 31. Vzrok smrti: 3 kraL rak, 2 krat vnetje kostij, 1 krat pretres hrbtanca, in po enkrat razni vzroki. Domovina bolnikov; 758 Goriško, 43 Kranjsko, po 24 Trst in Istra, 23 Italija, 17 Štajersko, 16 Nižje Avstrijsko, 11 (lesko, 9 Moravsko, 7 Tirolsko, G Koroško, 5 Hrvaško, po 4 Galicija, Ogersko in Prusija, po 3 Sla*-vonija in Bavarsko, po 2 Baden (Nemčija), Braunšvajg, Alzneija-Lorena, Altenburg (Nem.), Weiniar-Kisenaeii (Nemčija), Wurttomberg in Sedtnograško, po i razne dežele. Po stanu: 99 dninarjev, 57 čevlja''jev, 42 delavcev na polju, 41 učencev, po 3« tovarniških delavcev in kamnosekov, po 30 mizarjev in kmetov, 28 slug, 27 krojačev, po 24 zidarjev in zidarskih delavcev, po 18 voznikov in natakarjev, 17 redovnikov, 15 hlapcev, 14 kamnolomov, po 13 ključavničarjev, fi-nancev in kožarjev, po 12 vrtnarjev, agentov in sladčičarjev i t. d, V n o r i L n i c i: iz leta 1890.' jih" je ostalo 101; v 1. 1897. na novo sprejetih 50, vseh torej 151. Od novo sprejetih jih je došlo 13 H drugih zavodov in bolnišnic, 37 pa naravnost iz rodbin. -• ~ Ozdravljenih je bilo 8, v druge norišnice odšlo 8, drugiče (?) odšlo 20, umrlo 18. koncem let.i ostalo torej še 90. Od novo sprejetih je bilo 30 samcev, 17 oženjenih in 3 vdovci; med temi 1 žid. — Z Goriškega 45, iz Istre 5. — Pri 34 teh nesrečnožev je umobolnost v rodbini. — Zu domača opravila in na vrtu so jih rabili povprečno 25, -— 7 jih je skušalo ubežati, a 1 jo jo ros popihal. V goriški bolnišnici velja za osebo: 1. razred 2 gld„ II. razred gld. 1-40, lil. razred pa 81 kr., umobolni 50 kr. — Čas za posete od 2.-4. popoldne. JLiištnc* je bilo v nedeljo v Zdravščini -~ tako nam pripoveduje neki Mirenec — ker ondi je bil p i e s, a naši fantje iz Mirna, Sovodenj, Rubij in celo iz Št. An-dreža so tudi šli pogledat, kako se Furlani zabavajo. Da jim ne bo dolgčas, so vzeli tudi svoje „p u p e" seboj, s katerimi so se prav pridno vrteli med pisano furlansko družbo. Iz Zdravščine se sinje zdaj o naših »pupah" laskav glas, da so bile najbolj »fesi* plesalke, če tudi niso imele okoli vratu toliko zlatih »kordonov", kakor Furlanke. In naši fantje so se tudi postavljali s svojimi »pu-pami", katere so jim hoteli Furlani k .i' z očmi požreti... In plesali so in prepevali, da je bilo zares prav „!uštno" doli v Zdravščini. Domačini niso bili kar nič nejevoljni slovenskih gostov, tudi jih ni nič motilo slovensko petje, kajti poleg petja so rožljali tudi groši, katerih imajo Furlani tako grozno malo. V Zdravščini je pa bilo tudi nekaj Bškartocev" iz Gorico — in le je strašno jezilo slovensko petje, s katerim ko se omadeževala »laška tla*. In ti so začeli psovali Slovence: Porchi de ščavi, cosa vole qua; mia comandemo noi altri, ande in ščaveria itd.! Toda kmalu bi jih bili skupiti po hrbtu, da ni bilo vmes nasajenih bajonetov... Ko so naši fantje s svojimi nežnimi »pupami", izstopili v Ilubijah, so »škarloci" pljuvali na nje iz vagona. Ali se je zdelo fantom tudi to „lušlno'k, o tem molči zgodovina lega znamenitega plesa v Zdravščini. Kaj pa, fantje, ko bi bil začel res kak pretep in bi potem vas vse prignali v zapore, seveda brez „pupu? Prav gotovo bi vas utaknili pod ključ na hladno, goriške barabo pa bi bile naslikane kot žrtve vaše surovosti. Ali bi bilo tudi to „lušlno"? — Pustite torej Furlanom njihove plese in šagre jn ne hodite doli zapravljat denarja in zdravje. Tudi vam Furlani lahko vaše „pupeu prebolijo, kar hi bila velika zguba za slovenski narod. Mislile da ne? Torej nič več v Fur-lanijo na plese! Vodovod v Gorici. — Inženir A. G r a b 1 o v i t z je izdelal načrte za dovod «11* z l e k a v Gorico. Načrti so baje jako točni, stroškovnik pa zanesljiv. Preračunil je [udi, da vode bi bilo dovolj za 36.000 prebivalcev. Da bi bilo enkrat konec z načrti in bi dobili potrebne vode, če tudi bo — slovenska ! Ubogi Lahi, še kozarca vode ne '»orejo izpiti, da ni slovenskega izvira! Kako zboruje laško delavsko podporno društvo? — Občni zbor tega društva .je vedno sklepčen šele — drugič, namreč, ko je zadostno vsakoršno število članov. — Letos pa bo moralo zborovati še v tretjič, »Slovensko ako si hoče izvoliti odbor. —' Naša vselej že pri prvem zborovanju, na kar je lahko ponosno. Naznanilo. — V kopališče za škrofu-lozne v Gradežu se sprejme za tekočo sezono 50 otrok revnih slarišev iz mesta Gorice in iz dežele sploh. Sprejeti se morejo le taki škrofulozni otroci, ki so imeli že redno stavljene koze ter ki se nahajajo v dobi od 6. do 14. leta. Stariši ali varuhi naj se torej potrudijo, da oglasijo take otroke najkasneje do 31. maja t. 1. pri mestnem magistratu v Gorici oni ki prebivajo tu, z de-.1 žele pa naj jih oglasijo pri pristojnem glu-" ¦Varstvu. Prošnjam de-odtoopa-flftflkrskega kopališča v Gradežu, katere se imajo oddati, kakor je baš povedano, je treba priložiti zdravniško spričevalo o cepljenju koz, ubožni in rojstni list. Po preteku omenjene dobe se na prosilce ne ozira več. - BScntiiiellaB od sobote je bila zaplenjena; povod je dala kratka notica, ki se je dotikala — Njegovega, Veličanstva! Čudni »slučaji!* Ta list redko spregovori kako besedico o prosv. cesarju, a — še takrat ga zapleni državni pravdnik'. Radi bi še nekaj rekli, a nočemo biti presitni! Kaktf so jim na poti, — Naši vrli duhovniki ob mejni Idriji so irredenlovceni strašno zoperni, ker — gledajo na prste lahonski sodrgi. Ali zalo udri po njih v irre-dentovskih listih. Zadnji čas so se zopet spravili nad veleč. g. Št. V a 1 c n t i n č i č a v Mirniku, o katerem lažejo na polna ušla. Čast takemu duhovniku! — Prav smešno se nam pa vidi ono gosto zatrjevanje, tla vsled propovedij preč, g. V. so nejevoljni tudi — Slovenci! Pač stara pesem! /jft »Šolski doni*. — Bralno in pevsko društvo »Lira« v Komnu priredi prvo nedeljo meseca maja veselico s plesom, katere čisli dohodek je namenjen društvu BŠolski dom" v Gorici. To je lepo. Prav veseli nas, da se rojaki ob vsaki priliki spominjajo prepotrebnega »šolskega doma" v Gorici. Kaj lepa prilika v to svrho pa so baš veselice, katerih bo sedaj v spomladnem in poletnem času dovolj. Zalo pa poživljamo bralna in pevska društva, da se na svojih veselicah spominjajo »Šolskega doma" in ker je nam požrtvovalnost v tem oziru znana, smemo upati, da to tudi store. Skupno na delo za narodne potrebo! I Zamorci pridno vrše svoj posel. Leno število jih živi po Goriško »n, da nabirajo za »Šolski dom". Pridni so vsi, a najprvi med njimi se nam zdi, da je oni na Solkanski cesli pri Fonu, ki jo požrl že prav znatno svolo v korist «Šo!skoga doma». Želeli bi, da bi bili ti zamorci tako vslrajui ter bi mogli požreti toliko denarja v korist »Šolskega doma», kolikor so slovenskega denarja požrli že Lahi v svojo korist. Pravijo, da je zamorcev še premalo in zalo jih pride zopet v kratkem čez morje nekaj v našo deželo pomagat svojim dosedanjim tovarišem po Goriškem. Kdor hoče torej sprejeti katerega pod svojo streho, naj se oglasi pri nas. Deževje. — Spomlad imamo prav slabo vsled deževja. Sadno drevje ima za cvetje prav slabe čase, zato tudi ne kaže nič kaj prida. V hribih niso še posadili turšice. Pod Predelom je še sneg. — Bog daj kaj kmalu stanovitno lepše vreme! Nepotreben strah so imeli oni Italijani iz Gorice, ki so sedeli na Velikonočni ponedeljek v krčmi pri »Sopranju» v Smrtnem v Brdih. Kakor se nam poroča, je se-bilo v omenjeni gostilni v prvem nadstropju l kakih 10 goriških Lahov. Slovenski fantje so prišli v gostilno, ali ker spodaj ni bilo več prostora, so šli, kakor običajno, v prvo nadstropje, kjer so se po svoje zabavali, ne meneči se za Lahe. Peli so «Ko dan se zaznava*, itd., ter dostavili tudi «Le pustite...» Tu pa so kar vstali Lahi ter odšli, pustivši na mizi dva laška časnika. Fantje jim niso prav nič hoteli in tudi bi se jim ne bilo nič zgodilo, pa vendar so se izrazili Lahi, da so suroveži. Poročevalec pravi, da ne smejo pričakovati laška goriška gospoda, da bi culi pri njih mogoče Garibaldijev marš, ali kaj sličnega. Nikdo jim ni nič hotel, če se pa boje slovenskih pesmij, naj pa ostanejo doma v Gorici in ne hodijo v Brda. Naznanilo In vabilo. — Dne 1. maja bode na obrtno-nadaljevalni šoli za klesarje v Nabrežini razstava šolskih izdelkov Mesarskih vajencev in sicer: predpoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 2. do 6. ure. — Vstop je brezplačen in dovoljen vsakemu. Iz Kobarida nam poročajo, da novo sodno poslopje se bo zidalo na prostoru, kjer stoji zdaj rojstna hiša Krilanova (f Jos. Pagliaruzzi). Občina, ki je darovala hišo in prostor, prosi, da bi se novo poslopje pomaknilo bolj notri na dvorišče; tako bi se povečal trg pred cerkvijo, kar bi bilo Kobaridu na kras in v javno korist. Pričakujemo, da merodajna oblast usliši opravičeno prošnjo občine kobariško. Občina Kobarid ima na razpolago še jedno veliko hišo, poleg katere jo dvoje prostornih gospodarskih poslopij, veliko dvorišče in obsežen vrt. Iz oglasov v «Scči» spoznavamo, da občina hoče prodati to prekrasno imetje. Nam je kaj takega neumljivo! Občina naj bo zadovoljna, da ima tako posestvo sredi trga v svoji lasti 1 Saj vendar potrebuje malo dostojneje prostore za o b-Č i n s k i u r a d in za občinsko ječo, za shrambo gasilke in drugih naprav. Polagoma bo potrebovala — prostore za ubožno hišo Ondi bi morda dobila prostore »hranilnica in posojilnica", morda kaka bodoča obrtna šola itd. itd. Torej ne puščati iz rok takega posestva, ki ie vredno za občino 10.000 gld. in ne le polovico! Pričakujemo od razsodnosti kobariških mož, da ne bodo tako malenkostni, kakor kje v kaki mali gorski vasici, marveč pomnijo naj, da Kobarid je zdaj sedež s o d-n e m u okraju! Poštne naloge smo začeli že razpošiljati po poštah v abecednem redu. Prva je prišla na vrsto Ajdovščina. Le na tej pošti je bilo zastankov — gld. i 11-01. Kako se nam bo dobro godilo pri taki malomarnosti naročnikov?! —- Nadejamo so torej, da pridemo •""*} po tej poti do zaželjenega reda. — Nič nam ne bo škode, ako bi ^ odletelo tudi 200 naročnikov, da bi le vsi* ostali v redu plačevali! — Našim dopisnikom. — Mi radi pri-~ občujemo dopise z dežele, če so stvarni in pametni. Česlo pa dobivamo dopise, ki so edino le za koš! Mnogi dopisniki na deželi prejemajo za pero le tedaj, kedar so osebno prizadeli, da potem hvalijo ali grajajo, kakor jim boljo kaže. Včasih se hoče kdo tudi komu p r i k u p i t i, pa napiše dopis, v katerem hvali in povzdiguje, v deveto nebo, kar je komaj omembe vredno ali še tega ne. Včasih je hvala pa kar naravnost nespametna in je hvaljeni osebi le v posmeh (n. pr. neki dopis »Vernivskoga" o ajdovskem sodišču .. .) Lep6 prosimo, naj nam prijatelji prizanašajo s takimi dopisi. Zanaprej bomo v tem pogledu še bolj strogi, Občinski tajnik dobi nekje takoj službo. Plača 400 gld, in stanovanje. Postranski zaslužki najmanj še 200'gld. na leto. ~-Zahteva se znanje tajniških poslov in poleg slovenščine toliko italijanščine, da more umeti došlc dopise v tem jeziku. Ponudbe na upravništvo »Soče« pod štev. 123. Radodarni doneski. Za »Slo/fine* zavoda: Za »Slogine zavode" je poslal društvu Pirjevec Fi.in, posestnik in mlinar v Vrlo-vinu, pri županovi volitvi v Vrlovinu nabranih 11 -15 gld. — Lepa hvala! Upravništvo je prejelo: Za tohlanje več gospodov v Bovcu nabrano GO kr. Frane Badalič iz Zagrada 50 kr. Za y,SoUki dom"; Koperski dijaki zbrali moslo venca na grob svojemu dragemu sošolcu M. Jakcu gld. 0'50 s vsklikom: Bodi li lahka črna žemljica, dragi nam tovariš! — Josip Trebše iz SI. Pollna 50 kr. — Zamorec v gostilni Antona Bndiua v Mir \ požrl 2 gld. — Zamorci brez ust p- 'li gld. 6-01 o priliki občnega zbora og,.jogasn ga društva v Ma-horčičevi gostilni v Sežani. Za telovadno orodje goriškega Sokola je daroval Ivan Reja 2 gld. »nuno m podporno društvo" pa je sklepčno j in kdo ve, kakošne potrebe še nastanejo. Razgled po svetu. Finančni minister dr. Kaizl je bil dne 20. t. m. v okraju Smihov-Karlin izvoljen z veliko večino zopet državnim poslancem. Ko je poslal finančni minister, se je moral namreč po dogovoru z mladočeško stranko odpovedali mandatu. Seveda se je vedelo že takrat, da bo spel izvoljen. Dr. Gregr jo agitoval proli njemu, a je doživel poraz. Grof Badeni, bivši ministerski predsednik, kandiduje za državni zbor na mesto pokojnega poslanca llorodiskega. Stranka Sto-jalovskcga je proli njemu. Poslanec Povše je izvoljen predsednikom »Slovanske krščanske narodne zveze" na mesto dr. Šusteršiča. kateri je — kakor znano — odložil svoj mandat. Vojna je gotova. —- Pogajanja, da so napelo razmere med Španijo in Zjedinjenimi amerikanskimi državami uravnajo z lepa, so bila brezuspešna, in vojna je gotova. Ame-rikanci so hoteli že ziavnaj, da bi bila Kuba njihova lastnina, in sedaj, ko se je radi raz-sireljene ladje »Maine* ponudila prilika, so prijeli za orožje. Razgled po slovanskem svetu. Brzojavni in telefonski promet meseca sušca. -— Mu c. kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega je bilo meseca sušca 1898 in sicer na Primorskem: oddanih 48180, došlih 52798, tranzitujočih 144106, vseh brzojavk 245084. Telefonski promet: v interurbanem telefonskem prometu jo bilo pogovorov v istej dobi: v Trsta 1742 in v Ljubljani 233. V lokalnem prometu se je govorilo: v Gorici 3689 krat, v Ljubljani 5935 krat. -Mestna hranilnica ljubljanska* je nam poslala svoj računski zaključek za leto !897. Iz tega posnemamo na kratko, da je imela lansko leto denarnega promet? gld. 12,791.014-37 V'2 kr., torej za gl. 3,123.899-16'/, kr. več od leta 1896. Na hipotekah je imela koncem leta 1896 pri 3630 strankah izposojenega gld. 2,843.628-47 kr.; preteklo leto pa je bilo zopet 498 prosilcem izplačanih posojil za gld. 450.883-82 kr. Ker je bilo med letom vrnenih več posojil, znaša koncem leta 1897 izposojena glavnica goldinarjev 3,189.465-62 kr,, t. j. 64.6% vlog. Čistega do- bička za lansko leto je pri upravnem imetju gld. 15.776-03Va kr. Ako se upošteva dalje še dobiček iz poslovanja splošnega rezervnega zaklada, izkazuje konečnega uspeha zadnje upravne dobe za gld. 18.540'45V2 kr. Vsa hranilnici lastna imovina pa znašu sedaj gld. 89.313-—-. Iz tega kratkega posnetka je razvidno, da »Mestna hranilnica ljubljanska" prav vrlo napreduje in za to je pričakovati, da postane velik denarni zavod. Profesor glasbe, g. Matej Htibad, kateri je »Glasbeno Matico" v Ljubljani tako povzdignil, je dovršil svoje glasbene študije na dunajskem konservatoriju. Odbor «Glas-bene Malice® se je dogovoril ž njim, da nastopi zopet svojo službo pri njej s pričet-kom prihodnjega šolskega leta, ker odide g. Čerin na Dunaj. Prej pa se še g. Hubad poda na učno potovanje in sicer namerava obiskati bogate jnuzikalne zaklade v-Draž----- danih, Lipsiji, Pragi, Berolina, Varšavi, Pe-trogradu, Moskvi, Kijevu, Lvovu in Krako-vem, da popolni svoje muzikalno obzorje. Potem pa se nastani v domovini. Dobro došel! Občili zbor »Narodne tiskarne" t Ljubljani se je vršil dne 17. t. m, Iz po^ ročila je razvidno, da je »Narodna tiskarna" v letu 1897 ugodno napredovala. Skupni promet > znašal 87.047 gld, 37 kr. in sicer dohodki 43.529 gld. 80»/8 kr. ter Iroški 43.517 gld. 5'/2. Določilo so se tudi razne podpore ter razprodajanje »Slov. Naroda« po znižanih cenah po raznih tobaknrnah in kolodvorih. V odboru ostanejo znani slovenski ljubljanski rodoljubi. »Dramatično društvo" v LJubljani je imelo dne 16, t. m., svoj letošnji redni občni zbor. Po kratkem nagovoru društvenega predsednika gosp. dr. Ivana Tavčarja je poročal imenom inlendancije g, dra. To-kavčič o društvenem delovanji v minoli gledališki sezoni. Vseh predstav je bilo 70 in sicer 35 dramskih, 33 opernih pa 2 predstavi, ob katerih je nastopilo operno in dramsko osobje skupno. Novitet jo bilo v drami 8, v operi 4, in sicer mej prvimi 5 klasiških dram in pa izvirna slovenska burka »Napoleonov samovar". — V minoli upravni dobi, završivši so z dnem 1. t. m„ jo prejelo »Dramatično društvo" 17,744 gld. 51 kr., izdalo pa 17.633 gld. 44!/a kr., prihranilo se je torej 111 gld, 6 »/g kr. Toda društvo ima 6.188 gld. dolga i/, prejšnjih sezon, katere ima skušali amortizovali iz rednih svojih dohodkov. — Društvo jo Imelo 193 udov, mej temi 132 ljubljanskih, 71 pa vnanjih. Občni zbor je odobril g. blagajnika poročilo ki je predložil potem proračun za prihodnjo, upravno dobo. Proračun izkazuje 824 gld. 18 kr. primankljaja, in sicer vkljub podpo-roma vis. dež. zbora in mesta Ljubljane, na kateri društvo računa v dosedanjem znesku. Petdesetletnica književnega delovanja srbskega pesnika, Jovana Suodečtea, v Ko- . torti je bila sijajna. Na sla vnosi je prišlo mej drugimi tudi mnogo ruskih visokošolcev. Častitljivi slavljcnec je dobil brzojavne pozdrave iz vseh slovanskih dežel. Nov hrvaški list »Liburnija8 prične izhajati na Voloskem, kakor čttamo po časnikih. Prav radovedni smo nanj. Dvomimo, da ga je res potreba. Štiri desetletnica, odkar je v Banovini uradni jezik hrvaščina, so v Pragi, dne 19. t. m. slovesno praznovali, Slavnosti se je udeležilo med drugimi 14 čeških poslancev, izmed hrvaških pa gg. Spinčič in dr. Poločnjak. V narodnem gledališču je bila slavnostna predstava. Na slavnosti se je mnogo govorilo za slovansko vzajemnost. Nemški »apetit". — Neki pl. Guver -Zel le r je izdal v Zurichu (Švica) brošuro, v kateri ponuja Busom v imenu Nemcev — Perzijo s perzijskim zalivom v indijskem oceanu, — sami pa si za to izberd v odmeno — vse dežele avstrijskih in balkanskih Slovanov. Ubogi Slovaki. —- Član uredništva vrlih «Narodnich Novin» vTurčanskem Sv. Marlinu, neustrašni g. Izidor Žiak-S o m o 1 i e k y, ;e bil tožen pred porolo v Budapešti radi treh člankov, v katerih je bilo baje obsežno ščuvanje proli madjar-skemu narodu. Mi smo pozorno čitali one članke in moremo svečano potrditi, da bi bičali le gnjilo vlado madjarsko., Toda državni pravdnik, renegat Gejza Chudov-s z k v, je vedel, da urednik bo obsojen, ako ga le postavi na zatožno klop. In za uvod je govoril o »pansla viz mu", o podpori Slovakov izza mej, kar je brumne madjarske „terentelo* tako preplašilo, da so enoglasno obsodili vrlega Slovaka. Sodni dvor ga jo potem obsodil na 8 mesecev v ječo in 600 globe. — .Gosp. Ž i a k piše zda} ,y, »JSfar. Nov." na naslov državnega pravdnika pslre članke, ki osvetljujejo lopovščino madjarskega šovinizma ... »Srpski Glas" v Zadru je \ priobčil prevod nekega članka v parižkem »Figam" z dne 16. sept. 1897- Državni pravdnik je ugledal v članku vseh stolisoč črnih vragov, dal zapreti urednika, g. dr. Aleksandra Mi-t r o v i č a, in preiskati mu stanovanje; našlo se ni seveda nič takega, kar bi razveselilo avstrijskega birokrata. Urednik se je moral zagovarjati pred zadarsko porolo, ki ga je pa soglasno oprostila. Obravnava se je vršila v italijanskem jeziku. — Čestitamo milemu tovarišu na tej zmagi nad srednjeveško avstrijsko cenzuro! Zopet velikansko delo Rastje. — Načrti za morski prekop od Baltiškega do Črnega morja so že dovršeni. Po noči bodo bregovi razsvetljeni z elektriko. Stroški bodo znašali na 250 milijonov rabljev. — Poleg sibirske železnice bo to največje delo na svetu. Dunajska borza 25. aprila 1898. Skupni državni dolg v notah ... 101 gld- 95 kr. Skupni državni dolg v srebru . . . . 101 • 90 , Avstrijska zlata renta ........ 121 , 1» ¦ Avstrijska kronska renta 4$ ... 101 , ** » Ogerska zlata renta 4%......120 , 40 „ Ogerska kronska renta 4%.....9» . \° » Avstro-ogerske bančne delnice . . . 915 , 20 , Kreditne delnice.........3i9 , ta , London vista...........120 , 90 , Nemški drž. bankovci za 100 mark . »8 , 87Y2. ^20 mark....._. _. ._._. • • • M_»_..7* • 20 frankov............ 9 » S " Italijanske lire..........44 » 32 , C. kr. cekini........... 5 , 67 » Goriška ljudska posojilnica, registrovano društvo z omejeno zavezo vabi k občnemu zboru, ki bo v nedeljo dna 8. maja 1898. ob 2. popoldne v društvenih prostorih ulica Vetturini 9. Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Odobritev letnega, računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev ravnateljstva. 5 Volitev nadzorstva. 6. Prememba pravil. Občni zbor sme veljavno sklepati, kadar je zastopan najmanj 10. del denarja, vloženega v opravilnih deležih. Ako bi tega ne bilo, mora se razpisati v 3 tednih drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. Sklepa se z nadpolovično večino glasov. Letni račun in bilanca za leto 1897. sta razpoložena v društveni pisarni, kjer ju clništveniki lahko pregledujejo v uradnih dneh in urah. V Gorici, dne 21. aprila 1898. ________Ravnateljstvo. Hiša v Gorici dvonadstropna v ulici Kočevija št. 7 se proda prostovoljno. Cena se izve pri npravništvu. lice se slovenskega trgovskega pomočnika na deželo v prodaj alnico z manufakturo in kratkim blagom. Plača po zmožnosti. Ponudbe z referencami na upravništvo tega lista pod štev. 124. Hranilnica in posojilnica y f olminu registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor dne 11. maja ob 10. uri preclpoldne v občinsko dvorano v Tolminu. Dnevni red: 1. Potrjenje računa za loto 1897. 2. Razdelitev čistega dobička in določitev obrestij od posojil. 3. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 4. Razni nasveti. Načelnik: Kragelj. Ambrož Furlan trgovec z jedilnim blagom —¦ na Tržaški cesti štev. 4 v Gorici — priporoča kavo, riž, sladkor, moko, žito, otrobe, cement, vse poljske in domače pridelke, prodaja tudi kroglje za igro. Podružnica je: v ulici Parcar it. 10 v Podturnu. Postreže vestno in po zmerni ceni. 3? • J| Pekovski mojster Jn^kgbgef^bec •Ji v Gorici . JS ulica sv. Antona štev. 6. JS PRIPOROČA **| raznovrstno navadno in najfinejše pecivo, *t| kolače za birmance itd., jM karno, v kateri izdeluje vsakovrstno ^ T§ navadno in najfmcje pecivo. j!L Naznanilo. Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da se nastanim s 1. majem \ Gorici. Svojo obrt hočem solidno in po primernih cenah v zadovoljstvo gosp. naročnikov izvrševali. Prosim torej g. naročnike, da blagovolijo svojo naročbe za sedaj ali podpisanemu ali pa uredništvu »Sorte" naznanjali. Ivan Alcšovce, sobni slikar in pleskar v Opatiji. Speclieijska poslovniea jdj Ga* Hval t Gorici I a)si-« v ulici Mcrelli 12 Sj *® so toplo priporoča Slovencem v L<| Gorici in z dežele. ^ Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resherg v Gorici, v Kapucinski ulici št. It ter podružnici na Komu štev. 2 priporoča to-Ie blago: Sladkor — kavo — riž — mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — muko — gris — drobne in debele otrobe — tursico — zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijo! itd. n 20 1<> Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo ter pristnega črnega in belega vina. 2? ¦ ¦ Krojaški mojster % FRANC CUFER ^ v Gorici v ulici sv. Antona štv. 1, izdeluje VSAKOVRSTNE OBLEKE za moške po meri, bodisi fine ali prioroste. — 10 52—M Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa učencem Ijud- i skih in srednjih šol za obila naročila. Prodajalka želi vstopiti v kako prodajalno v Gorici ali tudi v okolici. — Zmožna je slovenskega in nemškega jezika, izurjena v trgovini z mešanim blagom. —Naslov pri upravnišhm. id. Favlin y Šopiri v Nunskih ulicah št. 10 nasproti gostilne ,I$elcga zajca*. TTsoja si priporočati preč. duhovščini in slavn. občinstvu svojo 32—18 veliko zalogo nagrobnih vencev vsake vrste, kakor tudi biserne: rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, križme, čevlje, nogovice, rakev (truge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d jjp Vse po nizkih cenah!!! '^Pi yC>' ITsojam -i naznanili slavnemu oii- ^ <§ry činslvu. il.i som zapričel v Ti>tu trgovino za if-l» 4': komisijonalno in špedicijsko f* 4fč\ Naročila in sicer mala v pošiljatvnh &|j» «^' po 5 k;;, po pošli in od :*0 k},' naprej pa r^ 1?5J jio železnici, izvrševal bom točno in ceno. ič?" 4^; Razpošiljal l>orn razen krilonijiilnc^ii &gi = > blajf.i Imli ili-ujri* na lr^' r padajoče stvari, gi *a kakor: sadje, zelenjavo, ribe i. dr. Pečal pj™ ifš se bom z razprodavanjeni domač li pridel- '&tp jj% kov, s prijemanjem biajra v svoja skladišča, |c& ^ dajal na ifta naplačila in posredoval do- t?" 4$~ lično prodajo na kovist Ias»nika. fifa =V Trjroval bom 'udi v. \inoiu na debelo, igt ^(ij Sprejr..em zastopstva Inlnib - za LF (el.) v ulici S. Francesco štv. 6, ^ jši ne{,'o feladkor, 1 ko- ncRo sladkrir, 1 ko- CukerinS^t:laji Cukerin^^if Olllff>l*in v m:,lih paSlilali, t komad t kr. -•• UUHCnn razpošilja s povzetjem najmanj UMI S. 84 15-1» komadov !'. SU l-»- priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja p vse kraje avstro-ogerskt monarhije v sodik od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi nzoree. Gene zmerne. Postrežba poštena. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Kamelja 7. TRGOVINA NA DRObNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisnee, kadilce in popotnike. Najboljšo šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, Svetinjicc — Kožni venci. — Mašnc knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje. prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35 - l i 1 li nov r Gorici II ¦a \ IL_ novo Moftico (uToglerijo) t se išče kot clruštvenik izučeni mirodilničar (drogijer), kateri ima tudi nekoliko glaTiiice. — Oglasila, spričevala itd.,naj se dopošljejo upravništvu „Soče" v Gorici. Goriško pivo! (na Goriščeku II). Podpisani priporočam svojim p. n. odjemalcem svojo posebno dobro uležano izvozno, marčno in ule-žano pivo najboljše kakovosti, dobiva se v sodčkih po Vii '/*» V* m V« H. kakor tudi v posebnih steklenicah. Zajedno naznanjam, da sem v minolem letu svojo pivovarno znatno zboljšal in da sem rabil za va-renje dobrega piva le najboljže blago: Žatečki hmelj in hanaški ječmen. 0 2G—8 Proseč p. n. odjemalce, da se z zaupanjem obračajo name in si obilno naročajo zagotavljam, naj-točnejšo postrežbo. Z najodličnejšim spoštovanjem Gustav Scltolz, Fr. Wanek, ,dvovarski mojster. pivovar. Iva iotlarsla delavnica v ulici Morelll št 17. v Gorici. Velika zaloga kotlov vseli !vrst. Baker ( Kockast v ploščah in kotii za žganje (Van fc cosko sisteme.6 Škropilnice proti pnronospori, zagotovljene so-lidnosti in točnosti. Sprejeinljejo se vsakovrstna v kotlarsko stroko spadajoča dela, kakor tudi nikliranjo sabelj, dvokolos itd., in sicer vse j)o taksnih cenah, da se ne boji tekmovanju. Prosi se, zapomnili si ulico in številko hiše. Za obila naročila se priporoča udani Anion Tahaj, 70 20—18 kntlurski mojster. »ira U", zasebnikom .'?•!() i 7. dobre 4-Kf) „ i |>risHu' 7 •.-¦() i 7. fine S-70 l ovčne lorio " '. najllnnjc ia-.«i i : mlinsko volne i:{!»;i i /. Kan,-. Rii/.po.šiljjuij« blsiira •Icilnn odrezek [jrl. »•10 m. rtols1, za- " dostcu zajedno \ možko obleko stane samo Jedrn odrezek za črno salonsko obleko (?l. 10. IHiik« za vrlina suknje ml vlil. 11 •>:, za meler dalje; lodelt d-ižeslnih barv, odrezki po VM\. (i in pld. !HC); p-nivienne in doskintrs, hla;ro za državne uradnike in vseh železnic in z;i sodnijske lalarje, bla^o i,. dno (k'inii(;iiriil in rlieviols, kakor ludi blajro /. uniforme liiuinčne slraže in žentlarmerije, ild. ild, razpošilja po tovarniških ccnali kol. reolna in solidna poznala TovarnilVnaa,ot,a Kiesel-Ambof v Brnu . Uzorci zastonj in franko. fošiljalve po uzorcih. 1'ozor! P. n. občinstvo opozarja se posebno, da se bla-,'0 (lflhivu ninosa ceneje, ako s« direktno inirofi ineslo pri prekupovalcih. Firma Kiesel-Anih»r v ISi-iut (Urllnu) razpošilja vse blu^o po resiiičiiili tovarniških cenah brez dodatku ra-(»H lintsi, kojepi krojači dobivajo. 10 15 Da se preprečijo vse prevare, imam oilslej ta oblastveno registrovano varstveno znamko. Jedino pristen JSSA (Ti n kt u ni bulsmnica) Proizvaja \m na drobno in na debelo samo oblastveno koneesijo-nirana in Incovinskusndno proln-kolirana tovarna balzama lekarnarja A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu. Pristen samo s to try. sodno registrovano zeleno varstveno znamko. Celotna priprava mojega halzama stoji pod zakonitim varstvom vzorcev. Najstarejše, najpreizkušenejše. najcenejše in najreel-nejSe ljudsko domače zdravilo za pi>ne in pljučne bob. kašelj, izmečke, krč v želodcu, manjkanje slasLi slab ukus, slabo dišečo sapo, kolranje, zirafro.' vetrove, zaprtost telesa ild.. za notranjo in vnanjo porabo proti zobobelu, !»uilju v ustih, ozeblini, opeklinami itd. Kjer ni nobene zalojie. naroči se naravnost z naslovom: Tovarna balzama lekarnarja A.TIilerrv v Presrradi pri Ito^atcu. Cena franko za vsako poštno postajo Avstro-Oirerske je z zabojem vred': malih ali (i dvojnih steklenic . . «0 . 1 krone, . 13 kron. isiio in Hercegovino :U) r in posnenialce. kakor ludi prodajalce takih V Itn Ponarejala- talzilikatov bndem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo prejranjal sodnim polom. ScnuizengelAjiiilliefo JtMl,1I° v^tno GontifolijsKo mazilo (bakamsko mazilo iz rože cenlifolial >"akrepkejše \lačno uin/iln se« (iaiijostl >elilic iintisepliinc Aiednosti. l'o«ebno >netji na <!rn učinka. Pri »seh Ce tako starih inanjih bnlili, škodah in ranah srotot trpeli, . .—.„,.,.-„» ^fc'lJ najmanj /boljianjo m oh deSAJHIERKTlfl *nw uolefin pim/iofujc PREGRADA Manj nciro dve škdljici se no razpošiljali; razpošilj i se jedino le pioli popiejšnienm nakazu ali proti povzetju zne-ka Cena s poš'nui > voznim listom in za\ojetn itd /> 2 lončka .'5 k. 10 \ m Svarim pred nakupovanjun uplnajočih po-n rejanj in "prosim natanko na to pmti. da jO na v-> kem lončku vžagana z^nuij.i \iu'sttomx /nainka m firma -Sehutzejrel.Apolheke de^ A. ThiiUTj '» Pregrrada*. Vsak lonček moi.i hm zavit v n...'i ¦ za vporabo, katero una to \ai-l\eno znamko. P' narejalce in posnemalce mojega juhno pn^lnej:i m tifolijskega mazila bodem na podlagi zakona /. i \' stvo znamk strogo ptejranjal; i>>to tako piod.ud" falzitikatov. Kjer ni nobene iilojre, nuoči s« mi •• uo«!. z naslovom: Lekarna autrelja varuha !n tovarna Imlzanni A. Tiilcrry v FretfrAdi pri Rogatcu, Razpošilja se biezif.jemno in proti ponrejšnjoinu aa-kazu ali proti povzetju zneska. m U -