Ženevske novice
št. 36
marec 2004
ŽENEVSKE NOVICE
GLASILO ZDRUŽENJA ŽENEVSKIH SLOVENCEV
(Bulletin de I'.Association des Slovenes de Geneve)
Številka 36	leto XIII	marec 2004
VSEBINA:
Uvodnik	3
Praznovanje slovenskega kulturnega praznika
7. februarja 2004 v Bernu	4
Kam vse smo bili povabljeni pa nikogar s strani Združenja
ni bilo	5
Nekaj malega od tu in tam	6
Foto	8
Novoletna večerja v Lozani
Šola šola šola	10
RTV Slo
Kruh in mleko	11
Jean-Marc Macherelli, žrtev slovenskega pravosodja	12
Iz poštarjeve malhe	14
Zadnja stran
France Prešeren - Hčere svet
Naslovnica:
Fotografijo je prispeval mag. David Taljat.
Za ostale fotografije se zahvaljujem Vidi Jordan in Milici Mahmoudi.
UVODNIK
Vseh dobrih stvari je malo, zato tudi našega časopisa ni pogosteje na vaših
mizah. Že večkrat sem omenila, da ima časopis funkcijo le, če je odraz dela
nekega Združenja, nikakor pa ne mislim postavljati spomenikov sami sebi. In
ker nič ne delamo, je tudi novic bolj malo.
Dejstvo je tudi,da aktualne novice lahko dobite na internetu. Novinar mora
biti tudi mobilen, prisoten povsod, radoveden in tečen. Mislim, da mi je to
kolikor toliko dobro uspevalo, je pa res, da sem tako časovno kot finančno
omejena. In da se je zato težko zmeniti za kakšne zanimive intervjuje, ker bi
ljudje radi, da pridem k njim po možnosti v petek dopoldne ali pa ob tričetrt
na tri, ko moram, čisto slučajno, v šolo po moje tri, ...
V zadnjih dveh letih sem bila prisotna praktično na čisto vseh prireditvah in
priznam, da sem se imela krasno. Spoznala sem krasne ljudi tudi iz drugih
društev, zelo cenim pozitivne odzive našega Veleposlaništva v Bernu in vseh
tistih,"ki v srcu dobro mislijo."
A veste, kdo je to napisal ? Kdaj in kje se je rodil ? V knjigi Prešeren. doc so
dijaki in študentje ugibali, koliko knjig je napisal. Ugibali so, da jih je moralo
biti okrog sto. Najbrž po vseh letih prešernoslovja, s katerim se hranimo tudi
v naši šoli, ljudje težko verjamejo, da je napisal eno samo. Svoje znanje
lahko preverite na strani www. preseren. net. Pa to še ni vse. O čokoladi, ki
jo sicer lahko kupite v lončku s podobo "Kofetarice" (le čigave ?) malce
kasneje, še nekaj let pa imate časa, da si ustvarite zbirko tolarjev. Tisočaka,
ki zadostuje za dva kofeta, je naslikal akademski slikar Rudi Španzl.
Obstajajo različne pesnikove podobe, vse pa so narisane po spominu in
umetniški svobodi.
Kaj pa himna, jo znate ? Ne, nismo izbrali prve, temveč sedmo kitico. In če
se menite za randi v Sloveniji, bodite pozorni, to je lahko Prešernova ulica ali
pa cesta ali pa obratno Cesta F. P. Lahko je tudi Prešernovo nabrežje ali
vsaj trg. V reviji Jana, po kateri delno povzemam podatke, pravijo, da je med
35 večjimi kraji le sedem takih, kjer nimajo našega Franceta. Imajo pa vsaj
Cankarja ali Kosovela. In če ste povabljen v KUD Prešeren, naj vam povem,
da je to kulten kulturni center, ki domuje nasproti božjega hrama, kjer se je
Prešeren zagledal v svojo Julijo in da razveseljuje mlado in staro s pestro
kulturno ponudbo.
In končno, imamo tudi Prešenovo mesto. Kranj, kjer je pesnik tudi pokopan,
se ponaša z marsikatero znamenitostjo, ki ga spominja na njegovo življenje.
Posneli smo tudi TV nadaljevanko in in pred nekaj leti še sodoben film, a
vam po izkušnji letošnje video produkcije predlagam, da ta film preskočite.
Lepo se imejte in v ritmu našega izhajanja naj vam privoščim lepo pomlad,
poletje in bognedaj že kar novo leto.
Pozdrav, Irena Sterckx
PRAZNOVANJE SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA
7. FEBRUARJA 2004 V BERNU
Tudi letos smo se Slovenci zbrali, da počastimo praznik, Prešernov dan.
Najbrž smo edini narod na svetu, ki ima dela prost dan namenjen kulturi.
Letošnjo Prešernovo nagrado je dobil pisatelj Florjan Lipuš, ki je svoj literarni
in življenjski opus posvetil zamejskim Slovencem, Korošcem.
Prišli smo iz vseh koncev Švice in Kneževine. Večja društva so organizirala
avtobusni prevoz. Zbralo se nas je čez 300.
Že ob prihodu so nas pozdravila mlada dekleta s čokoladnimi bonboni. Po
vzoru nesramno dobrih mozartkugl se je nekdo v Sloveniji domislil narediti
Prešernove kroglice. V slastno stopljajočo se čokolado zavit lešnik vam
ponujajo ovit v bleščeč papir s Prešernovo podobo. Deset točk za tistega, ki
se je spomnil te promocije in sto za tistega, ki je bonbone pripeljal v Bern
(prišepnili so, da je za kulinarični prispevek poskrbela gospa Vrhunčeva s
hčerko).
Program je pripravil in vodil vitez Jožef Ciraj, konzul, ki nas je ponovno
očaral s svojim nastopom. Začeli smo z Zdravljico, ki so nam jo pomagali
zapeti gostje iz Maribora. Vokalna skupina Canticum pod dirigentskim
vodstvom Uroša Fürsta je obogatila program z deli Šivica, Gallusa, Ježa in
drugimi avtorji. V imenu Veleposlaništva nas je nagovoril in se nam zahvalil
za obisk g. mag. Anton Novak, saj je veleposlanik g. Vrhunec zbolel.
Predstavili so se otroci slovenskega dopolnilnega pouka v Švici. Razred
učiteljice Tatjane Vučajnk so zastopali Damjan MLINAR, Patricia in Barbara
CAPL, prvič pa so nastopili tudi naši šolarji iz Lozane. Iris FENNER, Lina
STERCKX in Yann MAHMOUDI so predstavili dramatizacijo pesmi Hčere
svet.
Iz Ljubljane nas je obiskala direktorica Urada za Slovence v zamejstvu in po
svetu gospa Jadranka Šturm Kocjan. Štejemo si v veliko čast, da je med
množico vabil iz vsega sveta izbrala prav naše in nam namenila spodbudne
besede.
Pravi balzam za dušo so bila klavirska dela Simona Dvoršaka in Gregorja
Deleje, ki sta tudi spremljala pevsko točko Maje Greiner. Drugi del koncerta
je vokalna skupina Canticum zaključila s slovenskimi pesmimi.
Gospod Ciraj je posebno lepo pozdravil številno delegacijo iz Ženeve, saj so
prišli praktično vsi, ki delajo na različnih mednarodnih organizacijah. Sponzor
tokratne prireditve pa je bil Novartis.
Poslovili smo se ob slovenskem pršutu, vinu in potici, prisluhnili harmoniki,
se malce naklepetali in dobre volje odšli domov.
Ne smem pozabiti na vse tiste pridne roke, ki so pripravile srečanje, a
vseeno naj omenim Milana Greinerja s svojo ekipo, veleposlanikovo soprogo
in hčerko, hčerko našega konzula, Barbaro, Roka in Nikota z našega
Veleposlaništva, brez katerih bi bilo srečanje veliko manj prijetno.
Namenoma sem izpustila njihove nazive, saj so s svojo prijaznostjo že
večkrat dokazali, da so precej več kot gospodje, ...
Irena Sterckx
KAM VSE SMO BILI POVABLJENI PA NIKOGAR S STRANI ZDRUŽENJA
NI BILO
VAŽNO POJASNILO, PREBERI, PREDEN GREŠ DALJE: Veleposlaništvo
se že nekaj let trudi ohraniti celoletne stike s predstavniki vseh slovenskih
društev v Švici in Lihtenštajnu, učiteljicami in duhovnikom. Cilj teh srečanj je,
da skupaj pregledamo program in poiščemo odgovore na vprašanja kot so:
financiranje društev, kulturne izmenjave s Slovenijo, povezave z Uradom za
Slovence po svetu, priprava ene skupne prireditve letno-to je ob 8. februarju,
sodelovanje s šolo. Na vsa ta srečanja sem bila povabljena kot učiteljica in
novinarka, v imenu Združenja pa je žal vse leto sameval prazen stol. Na
letošnje srečanje s predsednico Urada je na izrecno povabilo mag. g.
Novaka, ki je srečanje vodil, prišla Vida Jordan.
>	Februarja 2003 nas je gospod veleposlanik povabil na proslavo v
Bern. Po proslavi je bilo srečanje predsednikov, učiteljev, župnika,
Veleposlaništva in visokih gostov iz parlamenta in Urada za Slovence po
svetu, (tistega, ki nam je dvakrat dal subvencijo za decembrske kulturne
prireditve). Mogoče bi nam jo dal še kdaj, če bi kdo tam bil in kaj rekel, ...
>	Junija je gospod veleposlanik povabil na uradni sprejem ob dnevu
samostojnosti. V čudovitem ambientu smo lahko poklepetali učitelji in
predsedniki.
>	Konec junija smo bili povabljeni na tridesetletnico slovenske šole.
Res je, daleč je bil ta Unteriberg.
>	Že nekaj let imajo vsa društva pa učitelji v organizaciji našega
Veleposlaništva koordinacijski sestanek, kjer se skušamo dogovoriti o
skupnih projektih, tudi o tem, kako zmanjšati stroške, kako priti do financ,
soorganizirati prireditve umetnikov iz Slovenije. Pa ni bilo nikogar.
>	Februarja 2004 je bil ponovno sestanek s predsednico Urada za
Slovence po svetu, gospo Jadranko Šturm Kocjan. Podrobno je razložila
kako priti do financ. Lahko mi verjamete, da so daleč najbolj produktivni
osebni stiki.
Moje osebno mnenje je, da je treba resno razmisliti o formalni obliki
Združenja, ki je očitno prerasla svoje potrebe in interese. Naj poudarim, da
so tudi vsi ostali predsedniki, tajniki, blagajniki polno zaposleni ljudje, ki imajo
v življenju za početi še marsikaj drugega kot se ukvarjati z društvom. Najbolj
pa mi gre na živce to, da je pravzaprav dela za tako majhno skupnost zelo
malo in teh nekaj sestankov letno in malce administracije res ne bi smel biti
problem.
NEKAJ MALEGA OD TU IN TAM
>	Ob vsakem izidu nove številke nam še vedno pošljejo reviji,
namenjeni za Slovence po svetu-Naša Slovenija in Rodna gruda. Številke so
na razpolago na uredništvu, ker pa se reviji otepata s finančnimi težavami,
vabita bralce, da se nanju naročijo.
>	Za šolske potrebe nam je založba Hieroglifi iz Domžal zastonj
poslala celoletni paket revije za najmlajše Zmajček. Pri založbi Mladinska
knjiga in prek Bralne značke pa smo dobili nekaj Cicibanov in Cicidojev.
Mamice, ki bi rade dobile revije za najmlajše (od 4 do 10 let) se lahko
obrnejo na učiteljico Ireno. Na izposojo je tudi nekaj avdio kaset s
pravljicami, pesmicami, precej izvirnih slovenskih slikanic, nekaj učbenikov in
dvd slovenski mladinski film Pozabljeni zaklad.
>	Zahvaljujem se gospe Aniti Altherr Perič za poslane številke revije za
vzgojo in izobraževanje Škrat iz Trsta. www.skladmitjacuk.org
>	Hvala za pozdrave gospoda Arniča, ki še vedno išče odgovor na
vprašanje ali se prav piše tista Lozana ali tisti Lozan. Prosim, da pogleda v
najnovejši pravopis, ki je izšel lani. Bojni posvet diplomiranih slavistk je
odločil, da bomo ženskega spola.
>	Vesele božične praznike nam vošči Slovensko planinsko društvo
Triglav iz Züricha. Po desetletju uspešnega dela se je poslovil predsednik g.
Anton Lencel. Obljubil mi je, da bo imel zdaj čas hoditi tudi na naše prireditve
in da bo z veseljem prišel, saj smo še edino društvo, ki ga ni nikoli obiskal.
Naj se mu še enkrat zahvalim, saj je večkrat nakazal finančni prispevek za
Združenje. Pa uživajte in kakšen album uredite za zanamce. To zmeraj prav
pride, ali ne.
>	Novoletno čestitko nam je poslalo tudi SP Planika iz Winterturja. Najdete jih
na spletu www.planika.org Vabijo nas tudi na prireditev ob dnevu žena. Če ste že
pozabili, včasih smo z veseljem praznovali 8. marec. Žene so dobile kakšno rožico pa
na kavico so šle. Tudi mi smo pred leti pripravili koline in se luštno imeli. V
Wintherthuru so pripravili kulturni program in glasbeno zabavo.
>	Na mrežo se je končno priklopil tudi gospod župnik. David je nekaj
simpatij že požel z obiskom na pikniku, na novoletno zabavo ga zaradi
tehničnih težav ni bilo, vsekakor pa klobuk dol za lepo stran, zanimivo in
estetsko dodelano. Najdete jo na naslovu www.slomisija.ch
>	S pozdravi, fotografijami in čestitkami se nam oglaša tudi Zlatorog iz
Arbona. Uspešna in ambiciozna ekipa je lepo zastavila projekt, ogledate si
jih lahko na www.zlatorog.ch
>	S črnim trakom obrobljeno pismo pa smo prejeli iz Ticina. Poslovil se
je prof. Dušan Pertot, operni pevec, sodelavec radia, voditelj oddaj in
neutrudni organizator slovenskih kulturnih prireditev. Spoznali smo ga kot
izjemno zanimivega voditelja proslav kulturnega praznika v Bernu.
>	Na novo gledališko predstavo v Lozani nas je povabil gledališki
igralec Boris Maver. S skupino Voeffray-Vouilloz je pripravil uprizoritev
Martina Crimpa "Le traitement". Predstava je bila na ogled od 29. januarja do
22. februarja 2004, več si oglejte na spletni strani www.pulloff.ch. Bravo
Boris, vemo,da je svobodnim umetnikom težko preživeti in še težje najti
dobre tekste, skozi katere lahko potrdijo svoj talent, zato bomo zelo veseli,
če bomo pogosto dobili tvoja vabila.
>	Na nas mislijo tudi v NUKu, kjer hranijo Novice v rokopisnem
oddelku. Pozdravlja nas gospa Rozina Švent in med drugim razmišlja takole:
"Veliko stvari se da povsem racionalno razložiti, ne najdem pa tolažbe za
"umrtje" še enega časopisa, kot napovedujete v svojem pismu. Če preneha
izhajati en časopis v Sloveniji, ni to nobena tragedija ker jih je že tako preveč
(le kje dobijo denar za izhajanje) nekaj povsem drugega pa je, če preneha
izhajati edino glasilo v neki državi. Več kot deset let ste vztrajali, kar ni malo.
Predvsem je lep občutek, ko človek prelista teh nekaj deset številk in se ob
njih spomni, koliko truda je bilo vloženega, ... Pošiljam vam Baconovo misel:
"Knjige so ladje misli, ki potujejo po valovih časa in nosijo dragocen
tovor od roda do roda." Prepričana sem, da velja to tudi za vaše glasilo.
Iskrene čestitke za ves dosedanji trud.
Zakonca Golob, Milica, Irena, g. Siegrist,
Duša, Miša, Vida
>	Iz Berna so nas obvestili, da je konec januarja v galeriji Susanne
Rüegg nastopil slovenski pesnik Tomaž Šalamun. Pesnik se je rodil leta
1941. Je izrazit predstavnik novejše avantgarde 60. let. Ustvarjal je na
izhodiščih začetne avantgarde in izhajal iz osvobojene pesniške igre.
Zaslovel je s pesniško zbirko Poker. Po formalno-estetski in idejni plati je
prelomni avtor v sl. pesniškem razvoju.
>	V času kulturnega praznovanja pa se je slovenska literarna javnost
poslovila od dveh velikih ustvarjalcev pesnika Janeza Menarta in dramatika
Rudija Šelige.
NOVOLETNA VEČERJA V LOZANI
V pravljično okrašeni dvorani dvorca ob jezeru se nas je konec novembra
zbralo dvajset najbolj pogumnih, ki smo si zaželeli malce slovenskega
druženja. Naj kar na začetku napišem, da smo zapuščali večerjo, ko se je
noč že prevesila v nov dan in enoglasno ugotavljali, da se tako prijetno še
nismo imeli. Nasmejani, sproščeni, zadovoljni s postrežbo pa tudi s količino
hrane. Za začetek smo nazdravili s slovenskim šampanjcem, ki ga je
priskrbela glavna organizatorka večera Vida. Zvedeli smo, da gospoda
Davida, ki je obljubil, da bo igral na sintesajzer, ne bo, zato pa je Franck
Golob prinesel svoj kasetofon in poskrbel, da so se nekateri lahko zavrteli ob
izbrani glasbi.
S svojo prisotnostjo nas je počastil gospod konzul Ciraj, ki je prišel v
spremstvu svoje hčerke, ki študira v Fribourgu. Prijetno je bil presenečen
nad čudovito dekoracijo in prijetnim vzdušjem, za uradni nagovor pa je
poskrbel gospod Struna. Večina prisotnih ga je upravičeno imenovala za
častnega predsednika Združenja, saj je s svojo umirjenostjo, galantnostjo in
diplomacijo uspešno rešil čast Združenja in poskrbel za dobro vzdušje.
Konzul Ciraj je dober govorec, ne zmanjka mu zanimivih in domiselnih
dovtipov, vse pa je presenetil z recitacijo Lepe Vide v večih jezikih. Do solz
smo se nasmejali njegovi interpretaciji, ki jo je podkrepil z igralskimi
sposobnostmi. Vsi prisotni smo si zaželeli, da bi se v takem vzdušju še kdaj
srečali.
Irena
ŠOLA ŠOLA ŠOLA
Kljub največjim dvomom in vsem pričakovanjem navkljub slovenska šola še
vedno deluje. In to s polno paro. V Ženevo se vozi učiteljica Tatjana, V
Lozani pa se trudi Irena. Skupaj imamo približno deset učencev. Ponosni
smo, da smo v jeseni ponovno organizirali uro pravljic s Tilko Jamnik.
Projekt je finančno omogočila Bralna značka. Pravljičarka Tilka Jamnik je
med drugim pripravila uro pravljic v Lozani. Seznanili smo se z Letečo hišo
Daneta Zajca, prinesla nam je tudi nekaj periodike in mladinske literature.
Naj ponovno povabim starše, da si lahko sposodijo otroško in mladinsko
literaturo, ki je na razpolago pri Ireni.
RTV SLO
Konec januarja smo prejeli v imenu šole prijetno darilce. RTV Slovenija se je
letos odločila, da namesto novoletnih poslovnih daril z akcijo Tisoč paketov
za tisoče nasmehov obdaruje otroke in pedagoge v 1000 šolah in ustanovah,
ki skrbijo za vzgojo. Pripravili so pakete z avdio in videokasetami ter
zgoščenkami, ki naj služijo vsebinski dopolnitvi pouka ali pa naj bodo
otrokom zgolj v kratkočasje in veselje. Tako smo med drugim prejeli
videokaseto o papeževem obisku v Sloveniji in nekaj zgoščenk z
narodnozabavno glasbo. Če kdo želi poslušati slovensko glasbo, naj sporoči.
KRUH IN MLEKO
Slovenski film scenarista in režiserja Jana Cvitkoviča je dobil odlično kritiko
na Mostri v Benetkah in nekaj tednov za tem ga je predvajala evropska TV
postaja Arte.
Po predlogu g. Hacina in po zaslugi Vide Jordan je naše društvo dobilo video
kaseto filma. Predvajali smo ga 19. sept. 2003 pri Pavli Suermondt v
Confignonu. Bilo nas je 14 "cinefilov" in prav toliko ljubiteljev domače besede
in prijetnega srečanja med rojaki.
"KRUH IN MLEKO" je zelo tragičen, surov film. A hkrati nam pokaže trenutke
nežnosti med člani družine, ki iščejo toplino in ljubezen, pa vendar storijo
vse, da tega ne bi našli. Kot da so zgrešili pot in jih iskanje nebes pripelje v
pekel.
Glavni protagonisti v tej intimni družinski zgodbi so: oče Ivan, alkoholik, ki
zaradi stavke bolniškega osebja prezgodaj zapusti bolnico v kateri se je
zdravil zaradi alkoholizma; njegova žena Sonja, ki uradno prenaša težo
družine, služi denar kot čistilka in se vse do končnega izbruha tolaži s
cigaretami; v tem vzdušju dorašča sin Robi, adolescent, ki išče ekstazo v
pop glasbi in počasi zapade v družbo toksikomanov.
KRUH IN MLEKO, simbol osnovne hrane našega vsakdanjega življenja, ki ga
vsi trije rabijo in iščejo, pride simbolično le do vstopnih vrat stanovanja, nikoli
pa preko praga, kjer bi si ga družina lahko delila v obliki odgovornosti, prave
komunikacije in intimne nežnosti. Umetna nebesa so privlačnejša in
močnejša od njihove volje.
Dramatičen potek filma doseže vrh v hudi prometni nesreči. Mati in sin vsa
povezana, morda v komi, se znajdeta v isti sobi v bolnici. Med njima sedi oče
in ju povezuje z obema rokama.
"Gora se je podrla, a podrlo se ni vse", nam naznani film.
Globoko pretresen gledalec nehote upa, da jih bo morda prav ta nesreča
streznila in dala novo smer tej čisto navadni, dobrohoteči družini. Film se
začne in konča v bolnici. Tja gre človek, kadar je bolan in upa, da jo bo
zapustil v boljšem stanju.
Osebno mislim, da nam je scenarist Jan Cvitkovič s pogumom pokazal
temno stran naše slovenske sedanjosti in tudi naše podložne preteklosti.
Takole govori oče Ivan, na pol pijan, svojemu sinu:" Ne ponučuj sinko, boš
postal kot očka. Moj oče je pil tako kot jaz. Tvoj sin bo šel morda po isti poti."
Vsi poznamo take ljudi, če ne med sorodniki, pa med sosedi in znanci.
Pijančevanje (in danes mamila) je stara slovenska travma, kot neke vrste
depresija. Morda je to dediščina malega naroda, ki se je dolga stoletja moral
podlagati tujemo gospodarju in zanikati svojo identiteo. Gostilna je bila edini
kraj, kjer so naši ljudje lahko javno govorili slovensko. V vinu so pozabili
svojo revščino in nespoštovano slovensko zavest.
"KRUH IN MLEKO" nam brez milosti in osladkovanja vrže v obraz to kruto
resnico.
Pavla Suermondt
JEAN-MARC MACHERELLI; ŽRTEV SLOVENSKEGA PRAVOSODJA
Po posebno hudi prometni nesreči v Sloveniji decembra 1994 je 14 in pol
letni deček ostal 75% invalid. Danes je popolnoma nesposoben za vsako
normalno delovno tržišče. Mati njegove matere pa je bila ubita na licu mesta.
Po treh tednih kome in intenzivnega zdravljenja v UKC Ljubljana so bili JMM
in njegovi starši pripeljani z ambulantnim švicarskim letalom Rega v Lozano.
Deček je ostal na zdravljenju še 5 mesecev v Chuvu ob stalnem
vzpodbujanju in prisotnosti svoje matere, kar je pripomoglo, da je "hitro"
okreval.
Med tem časom je potekal v Ljubljani in v Novem mestu kazenski postopek
proti povzročitelju nesreče iz malomarnosti. Invalidni JMM je bil večkrat
vabljen kot priča, stranka in glavni oškodovanec na razprave, da se izrazi o
PREMOŽENJSKOPRAVNEM ZAHTEVKU in pove vse o obravnavani
nezgodi. Morala pa bi biti povabljena njegova zakonita zastopnica mati VJM.
Vsa vabila so bila pošiljana na izmišljen naslov v Ljubljani.
V Ljubljani so imeli v letih 1995, 1996, 97, 98 in 99 pooblastila za zastopanje
obeh strank trije odvetniki. Eden od njih se je pooblaščal za uveljavljanje
odškodnine kar s ponarejenim podpisom matere JMM. Nihče od dveh
odvetnikov pa ni zastopal stranki na sodiščih v kazenskem postopku. Zadnji
odvetnik pa je po štirih mesecih preučevanja zadeve "zbolel za pljučnico" in
odklonil zastopstvo za JMM. Ogromne anomalije poteka postopka,
sprenevedanja in očividne "korupcije" cele verige oseb, so ga prav verjetno
ustrašile in šokirale, zaradi česar je verjetno tudi zbolel. ... ?!
Sodna kazenska odločba se je opirala na krivo in lažno prikazovanje
dejanskih okoliščin, na lažno izpoved obdolženca ter na lažno izpoved sodno
zapriseženega zdravnika-plastičnega kirurga. Opravil je IZVEDENIŠKO
MNENJE za invalidnega JMM brez navedbe njegovih osebnih podatkov in
ne da bi pregledal dečka ter radiografije in CT zelo močno poškodovane
glave.
Oškodovancema in obema strankama je bilo tako z nezakonitim
postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve vseh vabil in LISTIN kazenskega
postopka, onemogočena in preprečena možnost pričanja in prisotnosti pri
obravnavah pred sodišči v Sloveniji.
Glavna obravnava in sodba v imenu ljudstva se je tako opravila brez
prisotnosti pooblaščenih pravnih odvetnikov in brez strank (JMM in VJM).
Oškodovanca so izvedela za vsa navedena dejstva šele nov. 2002 pri
pregledu kazenskega spisa ter spisa Zavarovalnice Triglav.
Po členu 217 KZ/2001 so sodišča in odvetniki z nezakonitim postopanjem in
lažnim prikazovanjem dejanskih stvari povzročili obema oškodovancema
OGROMNO PREMOŽENJSKO ŠKODO. Oškodovanca sta žrtvi slov.
pravosodja.
Čakamo na odgovor varuha človekovih pravic.
JMM
IZ POŠTARJEVE MALHE
V naš poštni nabiralnik vsake toliko časa pride kakšno pisemce. Ker jih ni
ravno veliko in če so prijazna, vam jih z veseljem posredujem, saj so
namenjena vsem nam.
Spoštovani,
Izgleda, da upokojenci drugače razporejamo svoje moči in čas, zato Vas
prosim, da me opravičite pri Vaših skrbno pripravljenih srečanjih. Ponosna
sem, da tako vztrajno delate za slovensko in švicarsko skupnost in se Vam
zahvaljujem, če me boste mogli še informirati v bodoče.
Leto 2003 mi bo ostalo v lepem spominu zaradi Apimodije v Ljubljani, kjer
smo izseljenci odlično služili kot prevajalci in prostovoljci (kanadski Slovenec
za ruščino, argentinski za španščino in jaz za angl. in franc). Organizator
dipl. ing. Sivic je blestel s svojimi imenitnimi fotografijami. Tega se je naučil v
študentskih letih v Švici kot praktikant. Zelo me veseli, da je g. veleposlanik
Koller pripravljen pospeševati študijske izmenjave /štipendije s Švico in g.
Greiner danes javlja bogat program za 2004 in ustanovitev novega društva
"kulturni most" med Švico in Slovenijo v Bernu.
Povratniki iz Švice so vabljeni v CH-Klub, ki prijetno zaključuje svoje
delovanje "potovanje na Dunaj" in vsem želim vse najboljše za bodoča
delovanja v 2004 z novimi člani iz Švice. Po CH-štetju 2000je samo še 1601
govorcev slovenščine, medtem ko je 103. 350 srbohrvaških govorcev t. j.
največji migrantski jezik v Švici.
Moje lektorsko delovanje 18 let v Bernu je torej točno sledilo tej dinamiki:
imela sem več srbohrvaških kot slovenskih slušateljev. Vendar če bi
slovenščine ne bila poučevala brez plačila, bi danes študenti ne mogli dobili
4	ECTS-točke za svojo materinščino. Lepo priznanje s strani švicarskega
visokošolskega sistema !
5	temi dobrimi novicami se priporočam za Vaše novice in
Vam želim najlepše vzdušje ob srečanju!
Lep pozdrav
Ljudmila Schmid iz Basla, ki bi rada pozdravila e-mail
kontakte z drugimi upokojenci v Švici ali povratniki
FRANCE PREŠEREN
HČERE SVET
Ljubice pod okno dragi
pride marsiktero noč,
z deklico se pogovarjat,
dokler ne napoči zor.
To je zvedel oča stari,
stari oča, sivi mož,
kregal svojo lepo hčerko,
in svaril jo je rekoč:
"Ako boš pri okni stala,
kadar mimo hodil bo,
ak ponoči govorila,
ino z njim vasvala boš,
hišo bodem ti ogradil,
zidal zid bom krog in krog,
spustil bom okoli hiše
Sultana, de lajal bo,
stari hišni bom ukazal,
de bo spavala s teboj. "
Hčerka je odgovorila
te besede mu, rekoč:
"Stari oča, oča ljubi,
ljubi oča, modri mož!
Lojtro bo za zid prinesel,
za peseta kruha kos,
hišna meni davno nosi
pisma s plačano roko;
ako hočte, de ne pride
več pod okno ljubi moj,
za ženico dajte dragmu,
ljubi oča! me na dom. "
Ženevske novice izdaja /Editeur:
Združenje ženevskih Slovencev / Association des Slovenes de Geneve
Predsednica Eva Dimčovski, Rue de la Prulay 59, 1217 Meyrin/Geneve
Tel. ++41 22 782 44 18 / Fax ++41 22 782 44 19
e-mail: slovenijage@hotmail.com
Urednica: Irena Sterckx Militarev
Av. de Florissant 37, 1008 Prilly
Tel. ++41 21 625 31 69
e-mail: irena.sterckx@bluewin.ch
TEKOČI RAČUN:
UBS Geneve, 433156,29-240 (Association des Slovenes de Geneve)