PublUkW »»Ur >1 LETO—VOL. XXVI. ks OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV rbULK^HON. S. V '»//mu i ^^^iíi^JJííS GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. • "PROLETARBC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje. MILIJONE BREZPOSELNIH, PA NOBENE REDNE PODPORE ST. — NO. 1229. a. »foix|.«lM» m»tUir Dirialtr 1. i'">f. it >>»« »k>-■ ■»« It CM stali že mnogo življenj. Več poslopij v obzidjih jetnisnic so ob lakih prilikah uporni arestantje zažgali. Poslednji upori so se dogodili v illinotski državni jetnunici v Jolietu and Statovillu, kj sta tu na sliki. Gornja slika prikazuje državno milico s strojnimi puškami, ki je zasedla ječo, da ukroti uporne jetnike. Spodaj na desni je jetnišnični ravnatelj (warden) Frank Knees. Vzroki upora v tem kakor v večini drugih slučajev to vrste so sledeči: Proračun določa, da se sme na vsakih 50 jetnikov porabiti toliko in toliko za hrano. Uprava res porabi včasi se več, toda tretjino vest gre nji in posredovalcem za graft. Posledica je, da dobe jetniki manj m pa veliko slabšo hrano, kakor jim jo določa proračun. V privilegijih in olajšavah so upoštevani le jetniki, ki imajo boga, da jih zalaga z denarjem in daje podkupnine. Država ima tudi takozvani parole board, to je odbor, ki odločuje, katerega jetnika ae naj oprosti m koga ne. Pa se dogaja, da izpušča največ kriminalce, ki so člani močnih "sindikatov" in imajo vsled tega za sabo koruptne člane legislature, advokate in dolarje. Delavci in farmarji pa, ki so prišli v zapor za manjše prestopke, morajo ostati v ječi. Nimajo stotakov za podkupnino in nikogar z vplivom, ki se bi zavzel zanje. Stotine jetnikov obsodijo sodniki od enega leta zaporne kazni do smrti. Take sme odbor, ki odločuje o pomilostitvah, oprostiti takoj po letu prestane kazni, ene izpusti celo prej, med tem ko morajo drugi ostati v zaporu mnogo let ali pa do konca svojih dni. Mnogi tistih, ki u-pravljajo ameriške ječe in izrekajo kazni, bi spadali v ječo, toda te niso bile zgraj< zanje in za bogataše. Nemčija in Avstrija sta tajno sklenili carinsko unijo, ki znači, da postaneta v nji ena gospodarska enota. Ko je prišla pogodba na dan, je prva protestirala Čehoslovaška. — Francija je proglasila opozicijo proti paktu in istotako več drugih dežel. Francija in njene zaveznice se boje, da je odprava carinske meje med Nemčijo in Avstrijo prvi odločilni korak za združenje teh dveh dežel v eno državo. / Francija je že v mirovni pogodbi z Avstrijo poskrbela za klavzulo, s katero se Avstrija zavezuje, da ne «prejme nobene zveze in nobene pogodbe, ki bi ogrožala njeno samostojnost. V Parizu trdijo, da je na podlagi te točke carinski pakt med Nemčijo in Avstrijo neustaven. Berlin odgovarja, da je bil sklenjen na podlagi programa, ki ga je podal svetu francoski zunanji minister Briand v svoji pre pozicij i za stvoritev evropske unije. O paktu bo sklepala ali liga narodov, ali pa mednarodno razsodišče, če obvelja zahteva Francije in njenih zaveznic, pred no ga bosta mogli Avstrija in Nemčija izvesti v praksi. Za nju bi bil velika gospodarska pridobitev. ČETRT MILIJONA BODO ZAPRAVILI PO NEPOTREBNEM Dejstva o graftu in korupciji v newyorški mestni upravi dognana, vzlic temu silijo s preiskavami v namenu zavlačevanja. Kadar se ob pojavu kakega Škandala, v katerega so zapleteni visoki uradniki, začne počasno, birokratično pripravljanje za preiskovanje, ima to skoro vselej namen s preiskavo stvar zavlačevati, da izgubi med ljudstvom zanimanje, in političarji na visokih in nižjih mestih kradejo ljudske milijone dalje. Legislatura države New York je določila pol milijona dolarjev za preiskave in to vsoto so lahko porabi za preiskovanje korupcije v upravi mesta New York. Preiskave so počasna stvar, trajala bo dolgo, in medtem bodo politiki demokratske-republikanske stranke že našli pot, da obrnejo ljudsko pozornost drugam in zakrijejo ali pa pobelijo svoje grehe. Ob enem potrošijo tudi denar, določeit za "preiskave". Načrti socialistične stranke za poiačanie svoiih aktivnosti Priprave za mihvauško konferenco. — Propaganda za socialno zakonodajo. — Širjenje letakov, brošur in knjig.—Socialistična agitacija v južnih državah. Žrtev toliko kakor v veliki bitki na vojnem polju V Zedinjenih državah je bilo lani nad 835,000 avtomobilskih nezgod, v katerih je izgubilo življenje 32,500 ljudi, 962,000 pa je bilo ranjenih. Tisoče izmed teh je pohabljenih za vse življenje. Te številke so iz statistike, ki jo je dne 23. marca dala javnosti Tra-velers Insurance kompanija. skega dela, da bo za prihodnje predsedniške voHtve veliko boljše pripravljena kakor je bila leta 1928. In ameriško delavstvo potrebuje zdaj bolj kot kdaj poprej močno socialistično stranko. , Zurich dobil socialistično upravo ; Mesto Zurich v Švici, v katerem je sedež Delavske-socia-listične internacionale, je dobil pri zadnjih občinskih volitvah socialistično upravo. Izmed 125 članov mestnega sveta so jih dobili socialisti 63, razne buržvazne stranke so jih dobile 56, in komunisti 6. Zlat studenec za advokate Illinoiska legislatura je določila v proračunu $854,000 generalnemu pravniku za njegove pravne izdatke in preiskave. Skoro ves ta denar se porabi za plačo raznim advokatom kiot nagrada za delo» katerega so storili za stranico, I ki je na vladi. \ KOMEDIJONT Z GLAVO "V PESKU" Eksekutiva socialistične stranke je na prošli seji, ki jo je imela v začetku meseca marca v Washingtonu, obravnavala o mnegih važnih problemih. Vitalno vprašanje zanjo je, po-jačanje organizacije. Vse njene postojanke imajo nalogo organizirati kampanjo za pridobivanje novih članov. Se nikoli v prošlih desetih letih ni bila prilika za zgraditev jake socialistične stranke tako u-godna, kakor letos. Treba pa je agitatorjav. Stranka poslednje mesece narasla v članstvu in v številu svojih postojank. Okrajne organizacije so začele obnavljati lokalna glasila. Eksekutiva sklicuje na dne 19. junija strankino konferenco, ki se bo vršila v Milwaukee-ju. Zborovala bo tri, morda štiri dni* Vsaka državna organizacija Ima pravico poslati enega delegata in ]>oleg tega še na vsakih petdeset članov enega. Udeleži se jo vsa eksekutiva in mnogi drugi socialistični voditelji. Konferenca bo rr.zpravljala o agitaciji, o akcijah za socialno zakonodajo v prid brezposelnih in starih delavcev, in o pripravah za prihodr#'o nominacijsko konvencijo. Razen tega bo na dnevnem redu tudi vprašanje članarine, forma organizacije itd. Eksekutiva apelira na socialistične okrajne organizacije, da ustanove, ali pa pojačajo obstoječe zveze za akcije v prid brezposelnim delavcem. Treba je napraviti na mesta, okraje, države in zvezno vlado zadosten pritisk, da se bodo oblasti žurile vsaj nekaj storiti v odpomoč milijonov bednih. Socialistična stranka je izdala s sodelovanjem veščakov konstruktivno predlogo za uvedbo dole brezposelnim delavcem, katera je predložena že v več legislaturah raznih držav. Sklenila je, da pospeši raz* pečavaijje agitacijskih letakov, ki se pečajo s socialnimi problemi, militarizmom, privatnim profitom itd. Stranka sodeluje tudi ,v oglašanju Norman Thomasove knjige, ki je izšla Le dni, in v kateri znanstveno razlaga, da je rešitev Zedinjenih držav le v močnem socialističnem gibanju in socializmu. Knjiga se imenuje America's Way out. Stane $2.50. . Dobi se jo v Proletarčevi knjigarni. Stranka bo povečala svojo agitacijo tudi v južnih državah. V ta namen se bo vršila v At-lanti, Georgia, januarja prihodnje leto seja strankine ek-sektive, njeni člani pa bodo tja in nazaj grede govorili v raznih mestih na jugu na socialističnih shodih. Pred njimi bodo pripravili teren drugi agitatorji. V Virginiji, Texasu in par drugih južnih državah ima stranka že nekaj jakih in zelo delavnih postojank. Zelo je ovirana v agitaciji radi nezadostnih sredstev. Eksekutiva apelira na članstvo in somišljenike, da prispevajo v Socialism Forward Drive, ki ga zbira glavni urad v agita-cijske namene. Želi dobiti vanj najmanj $50,000, kar ji omogoči storiti toliko agitacij- Nawyorilu komadi jontsk i i upon Jimmy Walkor rad po« a «na taktik» ptiča noja. Glava »Ictr na iutiko w pcaok, nago * kurja por jo, Itor jo trdo . . . Jimmy jo dcanokrat, kar pomani isto, kakor ¿o bi kil rspuklikanoo, kajti mod rap u Mik am »k o administracijo ▼ Chicagu tor dam okra tako w Now Yorku ni rnoNko. Oko ata korum|pirani, in kakor o Chicagu, sahtava javno m no njo" tudi v Now Yorku "potMonjo". Ko jo poatal klic proti korupciji najjačji, ko — sačolo rosno organizacija pritiskati tudi na governor ja, da noj poarodujo, jo Jimmy odlol na saped, da — rakava a Indijanci. No ritki Co ▼Idlto, ko jo kil nodouwo o Palm String«, Cat Indijanci »o mu pooodili trojo "porjsaica", in Jimmy ao postavlja ■ njo. VloJo župansko plačo, najfcri doki tudi ko j pootroni, drugo o joga na kriga. Marsikomu o Now Yorku jo sdaj solo ftol, kor ni sadntfii gfaOoral bo Thomaao. toda pronrotill to j ¡k bobni, gwdka In cirkus, kot aiavodun v volilnih kampanjah, v katar* kapitalistični strduki roapolofoto s stotiaoioki. ... h.' .. ■ f ... . ni lir miiftftiüttii (JlascDi iz l^a s c g a (gibanja Udarjenost in fanatizem Cleveland, O. — Uredniški je politika republikanske stran-članek "V ognju se čisti zlato" ke spravila v bedo, in s tega v Enakopravnosti z dne 25. stališča sem ga kritiziral. Mar marca, ki je vsako sredo urad- sem radi tega fanatik ? * no glasilo SSPZ., je urednik j Toleranca je po nazorih u-posvetil moji malenkost. De- rednika "E.", ako si vse, z vse-finiral je fanatizem, zapopa- mi in ničesar. Ako pa imaš den v tem, da nastopam proti i prepričanje, si fanatik! Pa ni vsemu, kar je "E." že dobrega atorila. In kaj je storila dobrega našemu narodu? Nedavno je eden njenih direktorjev poncčal, da je organizirala naše domove, kolek-tala v pomoč stavkarjem in razen teh ima mnoge druge vrline. Toda delo, za katerega pripisuje kredit nji, so storili drugi. Organizirala je tudi republikanski klub, in ako ji je to v kredit, ga ji ne odrekam. Urednik in list, ki ga urejuje, sta se izrekla za republikansko stranko. Vsled tega pač smatra, da je stranka Wall Streeta koristna ameriškemu delavstvu ter najprimernejša za naš narod v Clevelandu in drugje. Ker to smatra, je soodgovoren za njeno polomija-do. Obljubljala je piščance v ponvi vsake delavske družine, visoke plače in stalno delo. Mesto tega je prišla kriza in v ponvah tisoče delavskih družin ni ničesar. In zdaj ta "E." kolekta za tiste, ki so "najhuje udarjeni". (Tako je zapisal urednik "E.") Včasi so udarjeni tudi pri "E." in tisti, ki jih poslušajo. Vem, da so delavci v bedi, v katero jih je pahnila kriza. U-darjeni pa so bili takrat, ko so u. lili. Ker jaz nisem tako "udarjen", da bi odobraval politiko urednika "E.", me proglaša za fanatika. Žele vedeti, kaj mene to, kar počno, briga. Ako u.čem nič dati, pa ni treba in "šuti"! Jaz pa sem bil le v tem zainteresiran: Kaj se je zgodilo z obljubami republikancev, ki so obetali dobre plače, stalno dele in ameriški živ-ljenski standard? Cemu soup and bread lines? Moje vprašanjem Ali so republikanci s svojimi obljubami zavajali ali niso? Ali imajo vlado, ali jo nimajo? Ali kontrolirajo ameriška bogastva, in čo ne, kdo jih kontrolira? Kako to, da se stranka, ki vlada najbogatejšo deželo na svetu, tako trdovratno upira socialni zakonodaji, katera bi delavstvu pripomogla do dole v brezposelnosti in do pokojnine v ostarelosti ? Urednik lista je intelegent-nejši ktft pa. povprečen čita-lelj. On ve, da so obljube re-pub ikanske stranke laž? Cemu potem agitirati za tako s^anko? Ali je to zavajanje neukih ljudi, ali ni? Republikanska stranka je pognala kvišku carine s trditvijo, da bo s tem varovala ameriškim delavcem visoke plače in delo. Reffli smo, da laže in nismo se motili. Ker ste vedeli resnico tudi vi, čemu podpirate stranko, ki je glavni politični steber ameriškega kapitalizma? List, ki pomaga sistemu, kateri povzroča brezposelnost, bedo ter soup and bread lines, nlina moralne pravice organi- res to! Noben slovar tega tako ne definira. Ako greš v petek opoldne v restavracijo, in vidiš tam navdušenega svobodomisleca, namoči golaš, da mu dokažeš svoje svobodomiselstvo. Ako pa je notri veren katoličan, naroči postno jed. V tem smislu menda pojmuje urednik "E." toleranco. Ako greš zvečer v čitalnico, vzemi v roke Cankarjevo knjigo, da pokažeš drugim, da si kulturen človek in morda še socialist povrhu. V politiki bodi delavski prijatelj, 4 tedne pred volitvami pa republikanec. O čiščenju urednik "E." nima mnogo znanja, zato si je tudi izbral napačno stranko. Ako najdeš čisto zlato, se v ognju le raztopi, ne pa čisti. Zlatoiskalci so dobivali v Ala-ski v raznih vodah, potokih ali v mlakah zlato, ki je bilo čisto, in dobivali so ga v Coloradu in drugod. Naslov čtanka v "E." je torej "iz reda". Fakta niso podtikanja. To urednik "E." iprav lahko ve. Kar sem pisal, so bila dejstva, pa če jih on tisočkrat označuje za podtikanja. "Kaj hočemo — imamo ljudi, imamo pa tudi barbiče", je zapisal člankar. Yep! Ampak Barbiču je v zadoščenje, da ni udarjen, ker ni pustil, da bi ga Enakopravnost "izobrazila". — Frank Barbič. (Opomba. — S tem dopisom ne kritiziram onih, ki delajo pri akciji za brezposelne, nego je odgovor na članek v Enakopravnosti, ki je bil posvečen moji malenkosti. — Ponatis listom dovoljen.) Spartak je kriv! Milwaukee, Wis. — Eden izmed glavnih pristašev "našega" ceneta, mr. J. K. se je zopet poslužil stare cenetove taktike: svojo kliko hoče o-prati, krivdo pa naprtiti Spar-taku in "njegovi skupini", ki šteje baje samo en odstotek milwauških Slovencev. V pismu upravništvu Proletarca piše med drugim: "Poznam mišljenje našega članstva—ogromna večina kojega se zaveda težkega položaja, v kojem se danes nahaja delavstvo. Tudi se zaveda naše članstvo, da izhod iz tega položaja zamore povspešiti močna ekonomska in politična organizacija delavstva". Ako bi mr. K. hotel biti odkritosrčen, bi priznal, da tvori dotični en odstotek milwauških Slovencev cenetova skupina. Zaslepil ga je cene s svojim žurnalom, kateremu je p*hlo narodnjaštvo edini evangelij. Dotični "odstotek", ki ga ima on v mislih, pa tvori tistih S PODMORNICO NA SEVERNI TEČAJ Na sliki je podmorska ladja Nautili a, s katero misli Anglež Hubert Wilkina ra-z i ska vati polarne kraje ob severnem tečaju pod ledom. Površina teritorija je že precej znana, toda pod morjem, ki ga pokriva večni led, ho to prva plovba. Ladja je zgrajena nalašč v ta namen, da bo lahko plula tudi pod debelim ledenim stropom. Slikana je bila, ko je zapustila pristan v Camdenu, N. N., proti New Yorku. Sloga št. 1., v čigar imenu piše, ki še šteje okrog 350 članov, se je udeležilo glasovanja 83 Članov izmed katerih jih je kakih 60 glasovalo za cenetovo glasilo. In dotičnim 60 članom se ima društvo zahvaliti, da je odstopilo od njega kakih sto članov, kateri so si ustanovili novo društvo "Bled". Odstopili so, ker jim je Ce-netov 1 odstotek zagrenil življenje v društvu. Dotični odstotek se je norčeval iz vsakega, ki je na seji spregovoril besedo delavec ali delavski interesi. Ker je bila ogromna večina članstva razočarana zaradi neprestanih prepirov in se ni udeleževala sej, je bilo mogoče, da se je že lansko leto, ko še Spartakov "odstotek" ni v Proletarcu blatilo in zasmehovalo članstvo, lagalo in škodovalo "našim narodnostnim in drugim ustanovam". — Mr. K. naj zbere dotični materijal iz teh dopisov ali člankov in dokaže, da je to resnica; Proletarec bo gotovo rad vse to priobčil. Ako stori to, mu zagotovim, da bodo čitatelji imeli priliko „ zasledovati zanimivo razpravo in da bo končno izginil v naselbini tudi še ostali bori cenetov odstotek s cene-tom vred, naselbina pa bo zopet uživala prejšnji mir in složnost. Proletarec je pisal resnico, ker je Spartak samo resnico poročal; kdor misli drugače, naj dokaže. Ko je cene kričal, da se mora pričeti z gradnjo temelja Slovenskega doma, je Spartak priobčil v Prosveti in Proletarcu dopise, v katerih je svaril pred takim prenagljenim korakom in to, prvič, ker bi bila to v danih razme-1 rah in okolščinah blaznost, Z agitacije za Proletarca v Chicagu Chicago, III. — V tej Sodomi in Gomori živi do 14,000 naših rojakov, raztreseni po vsem mestu, ki šteje z bližnjo okolico okrog štiri milijone ljudi. Čemu ga imenujem So-domo in Gomoro? Ker je postalo svetovno znano radi ropov, ki se dogajajo pogosto vsak čas ponoči in podnevu, ker cvete razna nižinska obrt pod protekcijo oblasti, ker je raketinftvo postalo skoro neovirano, in ker se tukajšnja politika vodi v znamenju oslov in mul. En županski kandidat npr. je imel pred dvoranami, v katerih ao bili njegovi shodi, osle in mule, da na ta način ridiku- jnjaštvo, stanovanja za reveže v brlogih in kletih, ali pa v azilih, ki so polni mrčesa, medtem ko se bodo bogastva bogatašev debelila dalje. Samo človek, ki gre okrog po stanovanjih v tem milijonskem mestu, ve, kako zel0 je prizadela depresija tisoče in tisoče delavcev. Mnogo naših rojakov živi v skrajni bedi. Veliko je obupanih in so začeli izgubljati nado na izboljšanje. Stradanje jim je zlomilo voljo in vero v svojo bodočnost. Eni so imeli «prihranke, ki pojemajo. Zadolžujejo se na svoje hiše in tarejo jih skrbi, kje bo za davke. Mnogi, ki imajo hiše že od prej zakopane v dolgu, premišljujejo, kje dobiti zasthžek, da si pristra-dajo za odplačevanje. Jamra-nja je nič koliko. Delavskemu agitatorju je vsa ta slika otvor-jena in — razumljiva. Žal, da ni tako razumljiva mnogim izmed onih, ki trpe. Se vedno si eni obetajo rešitve od republikancev in demokratov. * V svojih nadah bodo prevarani, naslove. Zato mi je v tem ozi-ru vsako sodelovanje < dobro došlo. Vsem, ki so mi pomagali, iztekam priznanje in zahvalo, zlasti John Držiču, ki me je vozil okrog s svojim avtom ter tako pripomogel, da sva v par večerih dosegla lep uspeh. Z njegovo pomočjo sem dobil z lahkoto stanovanja mnogih ljudi, za katere nisem vedel in jih ne bi našel, v&aj ne v tako kratkem času. Priporočam se vsem v bodoče za enako naklonjenost. Anton Vičič. Naše aktivnosti v Chicagu Chicago, 111. — Veselica dramskega odseka kluba št. 1 s nedeljo 22. marca je dobro uspela. Program za klubovo prvomajsko slavnost je v glavnem sestavljen in se bo pričelo z vajami. Vršila se bo 1. maja v dvorani SNPJ. - Koncert pevskega zbora "Sava" se vrši v nedeljo 26. aprila v dvorani SNPJ. Pro- kakor vselej poprej. Dda"vs"ke- J™ bo zad°V0W vsakega ga lista se branijo. Preje, do- Na člane kluba m kler so imeli delo, so rabili ko- da razpečajo po izgovorov, da so se ga izne-bili, zdaj se sklicujejo na kri- J * zo. Vidiš pa ,da dobivajo in čitajo liste, ki so delavskim interesom sovražni. Ni čudno, ako nimajo taki delavci nobene razredne zavesti, razen" da v stiski "modrujejo" da bi bilo treba vse kapitaliste pobiti. Vseeno sem z svoje agitacije zelo zadovoljen. V Chicagu in Ciceru sem dobil 116 naročnin. Naročniki se o Proletarcu pohvalno izražajo in mu dajo priznanje, da je v tej krizi res bojevno glasilo za delavske interese, in da se dobro bori proti sovražnikom. Bil sem med naročniki, ki so že mesece brez dela in so brez sredstev. Toda denar za naročnino mora biti. Ako so 80 ga izposodnit zen tega se poslužujejo vsi In to se mi ni prinierilo samo republikanski - demokratski v enem slučaju! Človek je ve-kandidatje zavajalnih gesel, se, takih ljudi> dajejo mu pogodb ,ki se vozijo po mestu, m gum> da agiUra potem med ne_ vsakovrstnih shodov, na kate- delavske organizacije. Zavedajo se tega—toda borijo pa se za glasilo, kateregn urednik in lastnik je v uredniškem članku napisal, da je DELAVSKO GIBANJE LAJANJE V LUNO. Vsled tega nazora on ni hotel podpisati pogodbe, katero mu je v smislu konvenčnih sklepov predložil glavni odbor. Vzrok je določba, da mora glasilo pisati v smislu načelne izjave in SPREJETIH RESOLUCIJ, s katerimi J. P. Z. S. priznava socialistična načela. Na konvenciji je odkrito izjavil in to pred vsemi delegati, DA TE TOČKE NE MORE SPREJETI. Borijo se za glasilo nadalje, ako ravno zahteva lastnik in urednik, da se iz dotične pogodbe zbriše točka, ki določa glav. odboru pravico, ustaviti glasilo, ako ne izpolnuje postavk v pogodbi. Po nazorih teh modrijanov je pravilno, da urednik glasila diktira glav. odboru in članstvu svoje poli- 1300 članov in članic "Sloge kateri se niso udeležili glaso- tične ali gospodarske smernice, vanja v prilog da bi cenetov ne pa, da vrši od njih določene žurnal ostal glasilo, ali pa so dolžnosti, zirati kolekt za reveže, katere glasovali proti. Pri društvu K. trdi nadalje, da se je KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI telite svojim priredbam čimveč moralnega In gmotnega uspeha? ET OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU t svoj razum, da se bliža deželi gospodarska kriza, ki bo imela zelo težke posledice. Za vse to je žel Spartak zasmehovanje od tistih ljudi, katerim je "narod vedno pri srcu". Danes seveda je vsakemu jasno, kaj bi pomenilo za naselbino in za "ljubi narod", ako bi se cenetove ideje uresničile. O interesih naroda govore! —Interesi nareda so danes istovetni z interesi svetovnega pro-letarijata in ti interesi so: KRUH, DELO, PRAVICE in POLITIČNA MOC. To si zapomnite. Pojdite k vragu z vašimi takozvanimi narodnimi ideali—zavedni delavci smo jih bili siti že pod Habsburžani in siti so jih pod Karagjorgjeviči. Narodne zastave, svetinje, ban-dera, bajoneti, suženjstvo in prokletstvo, to so posledice "idealov" vseh tistih, katerim naj bi bil ljubi narod molzna krava. "Spartakova klika" tvori v naši naselbini po zatrdilu mr. K. 1 odstotek, toda ta bori odstotek je povzročil, da je ceneto-vemu žurnalu ostalo še borih 300 naročnikov, da so mu obrnila hrbet razen treh ali štirih vsa jugoslovanska društva in da se je, od kar nas "vodi" cene, pomnožilo števiJo naročnikov Proletarca in Prosve-e za najmanj 40 odstotkov in da je sco. klub podvojil število članstva. Dotični odstotek je poln življenske sile in ta sila narašča ter bo naraščala tako dolgo, dokler ne bo zaprla sape raznim narodnim odrešenikom iz cenetovega tabora. Spartak. ali kar že, da jih ložje premotijo. Prošlih par tednov sem obiskal naročnike, katerim je na- da bodo obljubo držali. ročnina potekla, in dobil tudi več novih. Za Proletarca je veselje agitirati, ker je to list, ki je res izobraževalno glasilo zavednega delavstva. Razumen delavec ve, da dokler taki listi ne dobe veliko cirkulacijo, bo prevladovala politika oslov in bobnov, kakršno vadita republikanska-demokratska stranka, in dotlej bodo krize, brezposelnost, šikaniranje pri delu, zniževanje plač, priga- vednimi toliko vztrajnejše. Eni so prosili, da naj se jih počaka; bodisi do plačilnega dneva, ali do tedaj, ko dobe kak denar v hranilnem društvu ali kjer že. In prepričan sem Na prošli redni seji dne 27. marca se vršila obširna razprava o vprašanju nakupa poslopja za urade Proletarca, JSZ. in kluba št. 1. Vzele so se v pretres vse dobre kot slabe strani tega vprašanja. Vsota, ki jo rezultatom imamo v stavbinskem fondu, ni še tolikšna, da se bi mogli brezskrbno podati v nakup, toda klub je sklenil, da naj se kaj primernega čimprej kupi, ker je članstvo uverjeno, da bo z vztrajnostjo zmagalo tudi to breme. Klub je skupno s češkimi so-drugi sklical ljudski shod, ki se je vršil v sredo 25. marca v dvorani SNPJ. Glavni govornik je bil sloviti zamorski socialistični orator Frank Cross-waith. Nikomur, ki ga je poslušal, ni bilo žal, da je prišel na shod. Govorila sta tudi socialistični kandidat za župana John Collins ter Clarence Senior, ki je kandidat za mestnega klerka. V češkem jeziku je govoril s. Miniberger. — P. O. ! Članstvu kluba št. 1 JSZ. Chicago, III. — Vljudno na- Umevno je, da sem v teh par zr.anjam članom kluba štev. 1 tednih, ko sem bil na agitaciji j. S. Z., da je moj novi naslov v Chicagu, obiskal le majhen odstotek naših rojakov. S tem delom bom nadaljeval, kadarkoli bom imel priliko. Obisčem tudi okoliške naselbine, da Proletarcu naročnike ne samo o-hranimo, nego da mu pridobimo tudi novih. V Chicagu ima človek težko-če raditega, ker so naši ljudje 3204 S. Karlov Ave. Naslovite vsa pisma tikajoča se kluba na ta naslov! — Peter Bernik, tajnik. DELAVCI, VSI NA VOLlSCE! Dolžnost vsakega delavca ▼ Chicagu je, da v torek 7. aprila odda svoj glas kandidatom socialistične stranke in t tem za raztreseni in pa ker nfe vem za svoje pravice. Majska izdaja "Proletarca" izide kot običajno v povečani obliki, bo tiskana na boljšem papirju ter bo imela bogato vsebino. V nji bodo članki o problemu brezposelnosti» starostni pokojnini, o bodočnosti naših podpornih organizacij, o naših kulturnih društvih, delavskem gibanju med ameriškimi Jugoslovani itd. Kot običajno, bodo v nji zastopani razni tukajšnji in starokrajski sotrudniki. Cene tej izdaji so sledeče: . Posamezen iztis......$ .15 10 iztisov............ 1.40 25 iztisov............3.50 50 iztisov............6.90 100 iztisov 250 iztisov 500 iztisov 1000 izstisov .$12.80 . 32.00 . 50.00 . 95.00 Kdor prijateljev tega lista želi imeti v nji pozdravni oglas, je cena $1 za vsak palec prostora v širini ene kolone. Ta cena velja samo za pozdravne oglase. Prosimo, priporočite trgovcem in drugim, pri katerih nabavljate potrebščine, da pošljejo oglase v majsko številko. Za pojasnila pišite upravništvu. Sodrugi in somišljeniki, poskrbite» da pride prvomajska številka Proletarca. ki je manifestacijski izraz zavednega delavstva, v čimvečjem številu med slovensko ter drugo jugoslovansko ljudstvo. Kdo SO konzulovi agentje? Obtoženi "men|ieviki» na obravnavi Na seji Jugoslovanskega de- kričava proti "gnili in korum- imel med njimi velik ugled, lavskega sveta dne 21. febru- piraiii" Jugoslaviji (tedaj še ni Proletarec je tvoril vez med tu-arja 1931, na kateri se je u-| imela diktature), zdaj pa va- kajšnjirn delavskim gibanjem Jcrepalo o združeni akciji ju-j bi jo zastopnika diktatorskega z onim v Jugoslaviji. Zdaj ga goslovanakega delavstva proti | režima na svoje priredbe za zelo pogrešajo. konzulski zavajalni in fašistič- glavnega govornika. Pa imajo ni propagandi, je bil razen Leo. I pogum metati blato na me* da Bruceja zelo razborit Fr. Peč- sem jaz "konzulov agent", oni nik, ki sta vodila obstrukcij-! pa seveda največji borci proti sko taktiko. Fr. Pečnik je | njemu | vpil, da ima on v rokah doka- ze, da sem bil pri jugoslovanskemu konzulu v Chicagu, kateremu sem odobraval diktaturo in jo hvalil na vae pretege. Zborovalci, ki me poznajo, so seveda razumeli, da se gre za zelo nerodno toda zlobno potezo proti meni. Ako bi bil jaz oboževalec diktature v Ju- Jaz se na napade L. Bruceja in Fr. PeČnika ne bi oziral, toda zdaj gre okrog glas, da se je Frank Bostič skliceval na seji društva "Slavija" dne 13. marca na Vincenc Cainkarja; po njegovem zatrjevanju seji, kakor so mi pripovedovali prisotni člani, je dobil tako poročilo od konzula Cainkar, in goslači « Kolumbatovičeve Cainkar Se je baje potem pred propagande, mar bi me šel konsul tožiti Franku Pecniku in mu dal celo pisana poročilo? Jasno je torej, da so konzulo- Bostičem, Pečnikom in ne vem pred kom še zgražal nad mo- jim "priznavanjem" diktature. Kdor pozna razmere in naše vi prijatelji to storili zato, ker)ljudi v chicagu, mu na to ni jas nisem pristaš diktature in treba ničeaar pojasnjevati. Tu-ne fašistične propagande jugo- di not0rični A. Kobal spušča stovanskega luraljevastva v avoje pšice v svojem mesečni-c hicagu. j j* . i.«o.ori^a .. «*.ra«vL | ..»1 jai*. pos ici ja vvladl ali p. * ^j.uklk .««podar** u.ta«.v«k SvJ SJT. z7 rÄ*-no on z menoj isto Obuu.il ^a k¡¡^¿¡oMj£ VrtZ M^ÎSa Bazda- ali pa ni L.Ui mieaar. in ako republikance in Collions za ** .„X.I bi bil bi Proietarca znova Dre- ,soci»lisle- stranki sta spo- " T .•'. J apeliral na poveliaii, kei T« ^ZTc napravile pritiak 'na C.m.V' dolžan, da p^v kor.st ju«o- a o^da naj ne ^ ti^^mu^bTÏ^e- nobeni dru^i n0i da zapoje pegem .ToJjftke nože" siov zbor "Lira", ki pa — ------„ — __ ni nastopil. Pela pa je Sloven- lam Kot socialist, in da se bo- M), marca je brio od loče- ka Harriet Wensel in plesala rim proti gibanju, katerega tu- da J« socialistična lista ve- Elsie WenseL fioksaraki pri-kaj ustvarjajo kraljevaški Vrid* na glasovnico. zor aU priredila d€Čka ^ prodniki. Ce pa bi bil jaz ta- Volilcem priporočam, da v to- -ko "konzulov", kakor me ho- re.k 7* apnla ™ «°ci- čejo zdaj na konzulovo priza- listo, devanje prikazati njegovi pri-1 jugoslovanaki nepoliti- Preizkušnje v ognju Cleveland, O. — V Enakopravnosti z dne 25. marca piše __ urednik pod naslovom "V og- teraacioaale v ZurichuV s"proi-nju se čisti zlato o fanatizmu pj0f da ga razmnoii ter poSljc m fanatikih. Fanatik, so jnu evropskemu delavskemu tisku, menda ljudje, ki se zavedajo, Konferenca je sprejela tudi . da je današnji sistem krivičen. praviia, katera dajejo Jugo-Lahko bi se ga izboljšalo s po- ftiovanskemu delavskemu svetu močjo zakonodaj, če ne bi bi- trajno veljavo. Konferenci ie lo v tej deželi toliko kupljene predsedoval George Maslach. politike in poslancev, ki služijo Njen tajnik je Ivan jurhliči oj temu krivičnemu redu. Ce pa Slovencev so v odboru Chaa. bi poslanci verovali, da smo vsi p0g0relec, Fr. Alesh in Jacob ljudje upravičeni živeti člove- Kopach. ško, ne beraško, ne bi bilo te j -— ^rSociauiti°iLmo'fanatiki, ne- Slikar Perušek se izseli na go ljudje ,ki znamo misliti v slovanskega ljudstva, ne pa za na glasovnico nobeni drugi Zivkovičevo diktaturo, in ena- »tr«nki. Socialisti so stvar ko sem jaz DOLŽAN, da de- vsJcd te«a liral» »a sodišče in I _ zai Holmoka. Po jatelji, mar ne mislite, da bi nam konzul napravil uslugo in bi sporočil svoji vladi v Bel- čarji so v tej kampanji zelo aktivni. Nastalo je več raznih jugoslovanskim demokratskih v» vvov" in tudi nekaj republi- Basha in John em programu sledila plesna zabava, na kateri je igral Integrity orkester. Tako so Jugoslovani na za-padni strani stopili v "politiko" . . . Poročevalec. svoj prid. Kdor trdi drugače, je blufar! Mi ne zahtevamo siikar H. G. Perušek, ki ži-gradov v oblakih, nego pravico vil že več jet v Evanstonu tik do dela in do poštene plače za Chicaga, se izseli koncem apri-pošteno preživljanje. Mi smo ja z družino na zapad najbrž proti uredbi, katera nam daje v Washington. Medpotoma soup and bread lines. razstavi več svojih slik v Slo- Clankar pravi, da v ognju se venskem domu v Rock Spring-čisti zlato. Preiakuša se v og- 8U# pred odhodom se bo ogla-nju, da! Tudi on je šel v ogenj \%l\ §e v Clevelandu. Vozil se socialističnega gibanja, bil pre- bo z avtom. in govorih je izkušen v njemu in smo videli, Zabredef je^miako rep^bH-1 Brezposelnost v Kanadi kanske stranke in ker je pod- V Kanadi je zdaj po cenit-pornik njene oficielne mašine, Ivah poznavalcev okrog 300,-bo moral delati za kapitalizem 000 brezposelnih delavcev. skozi Zadružno banko, ¿ta bila ki ,imeli so ga radi, sledili so ravno Pečnik in Biuce najbolj mu z velikim zanimanjem in je Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, preda. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu in dovaiajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO. Telefoni: C«nal 7172-7173 1727-1731 W. 21st St Chicago, III. • f Ml f f f » f • » » I t f » f « « « f 9 V 9 9 9 Majska številka Ako naročila še niste poslali, storite to ko hitro mogoče« Skušajte dobiti sa ▼ majsko izdajo ludi kaj oglasov. Cena $1 sa mk palec t eni koloni sa posdravne oglase, in $1.50 sa trgovske oglase. Vsi prispevki sa v majsko itevilko morajo biti poslani uredništvu najposneje do 18. aprila. Čimprej, tembolje. Ako imate slike ali kartune, ki bi bili primerni sa objavo, jih poiljite do 10. aprila. dje", in da naj Proletarcu puste nemoteno v Jugoslavijo? Toda tega ni storil, ker pač ve, da se Proletarec ne bo spremenil njemu na ljubo ali kralju in vladi generala Zivkovi-ča na ljubo. Jaz imam to prokleto srečo, da nasprotniki nočejo govoriti po pravici o meni. Pred leti so začeli v Minnesoti z govorico, da delavce prodajam (saj se reveži povsod sami zadosti prodajajo), in zdaj me konzulovi agentje in njegovi intimni pristaši skušajo prikazati, da sem jaz konzulov agent. Čemu pa me potem v kralje-vaških listih napadajo? In čemu hvalijo tiste, ki so hoteli napraviti na zastopnike na omenjeni seji vtis, da sem jaz odobraval diktaturo v Jugoslaviji in kaj vem kaj še vse. Ko sem bil pri njemu po omenjenem opravku, sva bila sama. Ker ni imel "prič", je torej sam instruirai svoje prijatelje, na kakšen način naj se podajo v boj proti meni. To ni prvi napad, in ne zadnii, kajti jaz mi-; slim še dolgo deiaci za program lin ideale, kakršne zastopa socialistično gibanje. Ostanem jim zvest do konca. Charles Pogoretec. Obrambni sklad klubove "Zarje" VIII. isluu. CW**Und. O. Vesela družb« $1.50; po $1: Fr. Kukanj», Joa Mi-helich, Pau lina Brimiek, Francei Ber-kiU, J. Centa in Mr. in Mr«. SUko-vich; M i«« Matičič, 75c; Jen nie Ma-rofe, 60c, skupaj $8.76. OfUsby, IM. Klub It. 3 JSZ. $8.00. Farr«ll, Pa. Dr. *t. 262 SNPJ. $2.00. Gkicac», III. Pioneer lodge No. 669 SNPJ. $2J00. Skupaj ▼ tem irkazu $16.76, prej-»njl izkaz $877.23, skupaj $992.87, pomotoma preveč navedeno v prejšnjih izkazih $9.00, pravilna vsota •ktçnih «prispevkov je $888.97. AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, Id so jih poslali agitatorji "Proietarca". Vse naročnine, Id jih poil je jo zastopniki in dragi agitatorji Proietarca, so i feet* na bazi polletnih naročnin. Namreč agitator, ld poil je eno celoletno, jo zabeležen ▼ t drema polletnima. kančkih. Prirejajo shode m zabave. Demokratje in republikanci imajo obilne kampanjske fonde in lahko plačajo. * En tak shod pod firmo "jugoslovanskega demokratskega kluba" se je vršil v nedeljo zvečer 29. marca v dvorani SNPJ. Pred vhodom v dvorano so pred več dnevi obesili napis, na katerem je bil z velikimi črkami zapisan demokratski županski kandidat in ob enem pojasnjeno, da je v tem poslopju glavni stan jugoslovanskega demokratskega kluba. Tako je poslopje SNPJ. postalo ne samo glavni urad jednote, nego tudi "headquarter" jugoslovanskega kluba demokratske »tränke! Bržkone se kdo v glavnem uradu s to konkurenco za delitev urada ni strinjal, kajti videl sem, da so na napisu dotično vrsto o "hedkvodru" pozneje prečrtali. Udeležba na shodu je bila dobra. Prišli so večinoma Cehi, misleč, da bodo slišali Cer-maka> kije bil oglašan za glavnega govornika. Slovencev je bilo do 30 in nekaj Hrvatov. Izmed Slovencev so prišli večinoma pristaši Svobode, in pa iz radovednosti nekaj socialistov ter drugih rojakov. Govornik v slovenskem jeziku je sodrugom in s1mpatičarjem bil Matthew J. Türk, ki je bil v barbertonu in okolici. NAROČNIKI Poslali so: Anton Jankorich, Cleveland, O.......SO Anton Vičič, Chicago, 111. ............ S3 Joseph Snoy, Bridgeport, 0...........24 John Kobal* Johnstown, Pa...........12% John Zomik, Detroit, Mich...........9 Frances Zakovsak, No. Chicago, 111. .. 8 Peter Banidh, La Salle, III............ 6 Frank L. Tomsic, WaJeenburg, Colo... 6 Louis Bartol, Strabane, Pa........... 6 Loin« K veder, Conemaugli, Pa. ....... 5 Frank Nagode, Sheboygan, Wis.......4 Anton Sular, Arms, Kane............ 3 John Jankovich, Barberton, 0.......2 John Kosin, Girard, 0............... 2 Anton Zidaniek, Pittsburgh, Pa.......2 John Jereb, Rock Springs, Wyo.......2 Eugen Miku», Warren, 0............. 2 John Terčelj, Strabane, Pa........... lVa John P lab tar, Niles, 0............... 1 Joseph Vidmar, Milwaukee, Wis.....1 George Smrekar, W. Aliquippa, Pa. . . . 1 Skupaj v tem izkazu (2 tedna) 181 polletnih naročnin. Prejšnji izkaz 190Vfc* "PROLETARCA" se dobe. POSKUSITE na ta list. Ako Vam Proletarec ugaja, in ¿e smatrate, da je vreden, da ga delavci čita jo, tedaj skušajte storiti, kolikor morete, da so ga razširi. ZA NEDOLOČEN ČASZZTt nove na- „ za četrt lota. Regularno ročnike 7>C j* $1. Ako ae te prilike v agitaciji poelužite, dobi Proletarec več sto novih naročnikov. Mnogi bodo potem, loer jim bo list ugajal, sami obnavljali naročnino, drugo bodo obiskali agitatorji. NIHČE, "PROLETAREC" ako le ni v prevelikih gmotnih težkočah, vam mm bo odrekel naročiti se, ko mu pojasnite, da ga stan» lo 75c, pa bo dobival list tri mesece vsak teden. t potrebuje več naročnikov, ki delavci potrebujejo "Proietarca". dozdaj znan kot republikanec. Dejal je, da se veseli, ker so se Jugoslovani tako obilno udeležili shoda. Sttje kluba it. 232 JSZ. m vri« vsako drugo n«d«ljo y mtHcu ob 10. dopoidiM v dvorani druitva "Dorao-- vina" na 14. oosti. Sodra»!, p riba- Cas je, da ae zač- jaju r# mm........... eeeesssssss John Metelko, 0. D. ; Preiščemo oči In določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. ssss»s»sssssssssssss»ss»z ■ - Üa VINKO ARBANAS 1320 W. Utk St., Chicago, III. Telefon Casal 4840! SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sv«i« cvotli«« sa pl«M, pegrabe Itd. -rrififuij I rim si delavstvo lahko pribori boljio bodočnost in končno osvoboditev is mosdno suinosti. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek In petek «d 1. pop. do S. «večer. Tel., LAWNDALE 487S. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, lakti ■ »♦♦♦s s ♦♦+♦•+♦+s+eseoe vwvwwwwwww^www« Dr, Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ogdon Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne in od 8. do 9. c večer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. sveče r. Tol. Crawford 2893. Tel. na dom« Rockwall 281«. A Í ' .......................... FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III. Tol. Crawford 1382. Prist«« in okusna domača jodlla. Con« šmarna. Postraiba točna. Wwsrt^wwwwvwww S S H S S S »t»«»ttt» »SSSO«» "New Leader" J anglolki socialistični tednik. Izhaja v New Torku. Naročnina $2 n» leto, 91 ns pol Iste. Najboljše ure je van anglettd socialistični list • Ameriki Mnogo slovenskih delsveev gs fits. Naročite si gs tudi vi Naročnino »sni sprejema "Proletarec". Prva Jugoslovanska restanracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Mtfkovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Sa priporoča Sl«v«neam v pos«l PROLETAREC Liai m Uit d«Uv«k»|a IjuiUlvt. Izhaja vstk če trt ¿V. ladaja J«|Mlov«Dika Dalavik« TUko* «• Družba, Ckicajo, IU. QmÜ« Ju|Mlovtaik« StcialUtUn« Zv«m NAROČNINA ta Zedinjene države in Kanado za celo teto $3.00; sa pol leta $1.76; sa četrt leta $1.00. — inoaecnstvo: sa celo leto $8.60; sa pol leU $2.00. ▼si rokopisi In oglasi morajo biti v nalem uradu naj-posnsjs do pondeljka popoldne sa priobči lev ▼ številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workman's Publishing Co., Inc. Established 1906.« Editor Bi [anager ______ Frank ZaiU Charlas Pogorelcc United $176; SUBSCRIPTION RATES: and Canada, On« Year $3.00; Six Months Months $1.00.—Foreign Countries, On« Tsar $3.60; Six Months $2.00. Address. PROLETAREC 3*3» W. 26th St., Chicago, HI. Téléphonât Rockwell 2864. DVA IMENA ZA ISTO POSODO Lani je bila v ospredju amerifike javnosti korupcija v Chicagu, ki so jo prali listi, zdaj je «pet newyorška na vrsti. V New Yorku cvete pod firmo demokratske in v Chicagu pod označbo republikanske stranke. Demo-kraije in republikanci si nimajo ničesar očitati, ker so enaki. Pa si vendar drug drugemu predbacivajo graftarstvo in koruptnost, in oboji so v pravem, je dejal na shodu kluba št. 1 in češke socialistične organizacije Frank Crosswaith. Republikanska-demokratska stranka sta enoinisto ter ob enem ničesar—namreč obe *ta o rez programa. Imena služijo političar-jem le za znamko, pod katerima sc potegujejo za politične službe. Ljudje, ki so bili včeraj "republikanci", postanejo lahko čez noč demokratje, pravzaprav v eni sekundi, ne da bi jim bilo treba spremeniti "prepričanje". Tudi mnogi Jugoslovani v £hicagu so zadnje tedne postali iz republikancev demokratje. Ako bo izvoljen demokrat — v kar so uverjeni — mu bodo rekli: "Dali smo ti glasove naših rojakov, zdaj pa nam ti daj kake koncesije in službe v nagrado." Taka je "republikanska-demokratska" politika, njen program pa je lov za službe ter ribarenje v korupciji. GROBARSTVO V U. M. W. Med premogarji v Illinoisu vre. Vzrok je, da sta se Lewisov in springfieldski odbor sporazumela za združenje v eno unijo. lili— noiski distriktni odbor ostane kjer je. In tudi Lewis s svojim odborom ostane kjer je. Unija bo ena, kakor pred sporom. Odbor v Springfieldu pojasnuje, da ni imel drug-ga izhoda, če je hotel rešiti unijo v Illinoisu, ki je edina na polju mehkega premoga, da ima še kaj moči in pogodbo z operatorji. Udarec za reorganizirano U. M. W.. of A., je bil sodni izrek, da je tista U. M. W. of A., kateri načeljuje Lewis, edina upravičena do tega imena, in da je illinoiska U. M. VV. le distriktna organizacija ter po pravilih vezana, da pripada k Lewisovi U. M. W. if A. Lewis je na sodišču dokazal s svojimi številkami, da mu plačuje asesment 16,000 rudarjev v Illinoisu, medtem ko ga je plačevalo reorganizirani U. M. W. of A. 27,000 illinoiskih rudarjev. V drugih državah jih je imela mnogo manj kakor Lewisova U. id. W., torej je bila slednja veliko bolj v spanju dokazati, da jo rudarji priznavajo za * pravo" U. M. W. in njeno upravo za obvezno. Po odloku sodnika je imel illinoiski di-8 tri k t dve poti: sporazum z Lewisom ali pa nadaljevati z bojem za reorganizacijo. Če bi posloval naprej kot U. M. W. v nacionalnem smislu, bi prišel v navskrižje s sodnikom. Ako bi odbor začel novo unijo, bi se distrikt-ne U. M. W. ter njenega poslopja in druge imovine polastili Lewisovi ljudje. Operatorji bi lahko preklicali pogodbo iz vzroka, da se posamezne frakcije prepirajo in da ni več jasno, katera ima večino na svoji strani. In U. M. W. bi bila na poljih mehkega premoga docela razbita. Tako opravičje svoj sporazum z Lewiao.n odbor illinoiskega diSirikta. Lewis je zelo vesel zmage. Howat se m nekaterimi somišljeniki trudi ustanoviti novo nacionalno unijo, ki pa pod njegovim vodstvom ne bo uspela. Howat se ni izkazal v reorganizirani uniji za takega voditelja, kakršnega bi v prizadevanjih za ponovno organiziranje rudarjev in za borbo proti Lewisu potrebovala. In ker ni bil uspešen dozdaj, je še manj verjetno, da ibo uspešnejši pod novo firmo unije brez članstva. Premogarji so imeli nekoč unijo, ki je bila ponos ameriškega delavstva. Bila je progresivna in edina velika industrialna unija. Kar je bila nekoč, lahko še postane. Toda pojaviti se morajo med premogarji novi voditelji, v katere bodo imeli zaupanje, in med rudarje same mora .priti novo navdušenje ter je za unijo ter njen preporod. Zdaj KATASTROFA, KI JE DOLET ÎLA FILMSKO EKSPEDICUO Slika na desni j« ladja Viking, ki je eksplodirala in se potopila daleč na severnem Atlantiku pri Newioundlandu. Imela je velik» eksploziv aa raz-strel je vanje ledu na Svoji poti. Štela je 150 mož, vkljucivii igralce. Na nji je bilo 150 mož poeadke ter večje število filmske družbe, ki je snemala slike za filmski sindikat. Dvajset jih je Ibito ubitih, drugi so se a velikimi napori rešili. Vzelo jih je dneve, p redno so prišli na Na niaji alflu je pojasnjeno o ladji, na kateri se je dogodila eksplozija. Na spodnji je slika skupine moštva filmske družbe, ki je bila na ladji in prirejala prizore z lom na tukm (moralne pee eeails). Kako ee je eksplozija dogodila, ni znano. Eni domnevajo ,da se je ladja premočno zadela ob led v kraju, kjer )e imela zalogo dinamita. o zaščiti države, češ, da je meseca oktobra lanskega leta ob priliki neke igre in veselice društva "Svoboda" v Studencih ostentativno razobesil o-krašeno sliko Karla Marksa in 8 tem uganjal politiko. Društvo "Svoboda" je res imelo iy. cUtcora 1930 v Studencih igro z veselico in je pri tem v gostilniških lokalih, kjer je imela "Svoboda" svoje stalne prostore, visela Marksova slika. Na veselico pa so prUli tudi trije Rusi, bivši oficirji carske armade, ki so se radi slike razburjali in zahtevali od navzočega orožnika, da mora sliko odstraniti. OrožniŠtvo je sliko res odvzelo, a jo pozneje vsled pritožbe funkcijonarjev društva ' Svobode" pri arezkem načelniku, zopet vrnilo» "Svobodi". Pieasednik društva, Alojz Divjak, pa je bil ovaden, češ, da je naiašč takrat za veselico razobesil Marksovo sliko, ki je «jila še posebej okrašena in o o napram orožniku iz- razil, da se je za Marksa boru ter da ne izroči slike. Pri razpravi zaslišane priče pa so potrdile, da je visela Marksova slika v istem lokalu kot društvenem, že davno pred veselico, da je imela le rdeči okvir, a nobenega okraska, pač pa co bile v bližini napeljane rdeče in modre žice, ker so za veselico instalirali radio-apa-rat. Tudi srezki načelnik je poročal, da posest Marksove slike sama na sebi še ni politično ude jgtvo vanje. Sodnik g. Boris Senica je po zaslišanju številnih prič obtoženega, ki ga je zagovarjal odvetnik dr. Avg. Reisman, oprostil vsake krivde in kazni." KARL MARX Njegovo življenje in njegov nauk. Razvoj rudarske krize v Jugoslaviji 4 Detroit" V sovjetski Rusiji Blizu mesta Nižni Novgorod, 270 milj vzhodno od Moskve, j -gradi sovjetska Rusija moder-Že nad leto dni preživljajo kljub zmanjšanju delovnegai boveljskih rudarjev so se torej no mesto, ki bo sedež avtomo-naši rudarji težke dneve. V časa (namreč na ta način, da pri teh trgovcih povišali ▼ treft» biiske industrije v Sovjetski U-kolikor jih niso reducirali že so — vsaj trboveljski — rudni- mesecih aa 1 milijon 60 tiso* niji. Pri gradnji tovaren in hiš pred leti, so jim zadnja leta ki odpravili nočni šiht ter de- dinarjev! Tako je vsa trbove- ¿je zaposljenih 10,000 delav-trgali pri mezdah in jemali lajo delavci le jutranji in po- Ijska dolina ena sama dolina «cev. Avtomobilska tovarna bo iihte. Odkar pa je lani pro- poldanski šiht) uspeli s svojimi dolinikov in vsi trgovci so ena ¡v stanju, kadar bo docela o-daja premoga prišla v krizo, nasilnimi metodami in izkoriš- sama četa upnikov, ki imajo premljena, izdelati 150,000 preživljajo rudarji svoje naj- čavajoč brezposelnost zvišati kaj malo upanja, da jim bodo avtomobilov in trnkov na leto. težje dni. Radi slabega odje- i produkcijo premoga v letih mogli rudarji kdaj vse povr- Tovarne bodo stale $60,000,-ma premoga s strani državnih 1928 in 1929. To zadnje leto niti. Če pomislimo, da se je ¿000. Delo vodi ameriška fir-železnic, ki so znižale dobavo se je dvignila produkcija naj- od maja lani položaj še mno- ma s sedežem v Clevelandu. premoga pri Trboveljski dru-ž- 'više. Nevarnost, da boš od- gokrat poslabšal, potem je ja-Inženirji in tehničarji so veči-bi, našem največjem premogov- puščen, nizke mezde, radi ka- sno, da so naši "rdeči revirji" u Mnv« nem podjetju v Sloveniji, je Tr- tere delajo rudarji na akordu sestradani in obupani, boveljska družba uvedla v ru- na vso moč in z vsem trudom, Zakaj državne železnice so darske revirje stalna prazno- da pridejo do vsaj nekoliko kesneje znižale dobavo premo-vanja, to se pravi, da ne dela- človeške mezde, velika izbira ga v rudnikih Trboveljske prejo vse delavnike v mesecih, delavcev s 3trani podjetja — megokopne družbe za mesečno marveč le po pet, zadnje čase vse to je ogražalo položaj sle- 25.000 ton. To pomeni, da mo-celo le po štiri ali tri šihte na hernega zaposlenega rudarja, ra mesečno odpasti stalno 36.-teden. Njihova mesečna mez- ki se je radi tega trudil in mu- 000 šihtov ali pa, da odpustijo da znaša mnogo manj, kakor čil, da je produciral kar naj- 1350 rudarjev, pa potrebujejo za življenske Več mogoče. Odtod porast, ne- Zato je Trb. družba poleg potrebščine oz. samo za živila, verjetno visoka porast premo- omejitve šihtov tudi znižala Delavska zbornica v Ljublja- govne produkcije v letu 1929. število svojih delavcev. Dočim * ni je izdala tiskano poročilo za Toda že leto nato je moralo jih je bilo leta 1929 zaposlenih svoje delovanje v zadnjih dveh priti radi tega do krize, ki ni 7822, jih je bilo leta 1930 (v letih (1929, 1930). V poro- bila doslej ozdravljiva. V vseh juniju) zaposlenih 6728. Toda čilu se s statistikami in bese- rudnikih Slovenije so produci- od junija 1930. so jih odpustili dami orisuje ves razvoj delav- rali premoga (v stotisočih to- še mnogo več. nah): leta 1925 1.840, toda Te številke govore več kot 1929. leta so producirali 2,303! vsi shodi in boij od sesedenih, Nasproti tej 'porasti produk- udrtih obrazov naših rudarjev, cije pa so državne železnice njihovih tuberkuloznih otrok in i naročile v mesecih januar— žena. noma iz Amerike. Novo avtomobilsko mesto se bo imenovalo Austingrad. HEFLINU BO DOLGČAS PO SENATU skega življenja v posameznih panogah slovenske industrije. Po tem poročilu—ki nudi bogato gradivo za presojo življenja slovenskega delavstva in za presojo položaja našega gospodarstva — naj navedemo nekaj podatkov, kako se je razvijala rudarska kriza. Poročilo je uredil in večinoma sam sestavil tajnik ljubljanske Delavske zbornice sodrug Filip Uratmik. , Rudarstvo se je v letih 1927, 1928 in še 1929 tako razvilo, da jo moralo priti do rudarske krize radi nastalega nesorazmerja med produkcijo in prodajo premoga v naši državi. Spomladi 1930. je prišlo d0 tega, da bi bilo moralo biti odpuščenih 1300 delavcev v na-ih rudnikih. Največji konzu-ment premoga pri nas je drža- maj za 155.000 ton manj premoga kakor pa v istem razdobju leto poprej. To se pravi, |da je moralo odpasti v petih mesecih samo radi tega 220.000 šihtov! Ce ne bi bili znižali števila šihtov, bi bili morali odpustiti iz službe najmanj 1700 rudarjev. Tako je z našimi rudarji! In podobno je z rudarji vsega sve-w ta! Veno Venomer, Ljubljana. Trboveljska družba, ki KAJ JE POLITIKA V JUGOSLAVIJI? James T. Heflin, demokratski senator iz Alabame, je bil pri lanskih volitvah poražen za V Jugoslaviji so politične srreh ,ki ga je storil s tem, da ... . .. . . je stranke prepovedane, toda po- je v demo-kratski Alabami pri bila s to znižano dobavo s stra- litičarji so ostali. Večinoma zadnjih predsedniških volit, ni železnic izmed vseh podje- tekmujejo med seboj v doka- tvah agitirai za Hooverja. Ker cij najbolj prizadeta (ker je Zovanju lojalnosti sedanjemu'je Smith katoličan, se je Hef-največje privatno rudarsko t režimu, so pa tudi taki "poli- lin odločil za republikanca, podjetje), je odredila prazno- au» ki še vedno akušajo mi_ Demokrateka stranka ga lani vanja; delavci so delali le po sliti in delovati brez vladnih vsled tega ni hotela več nomi-nekaj dni v tednu. Začelo se je navodil s tem lani januarja in ne le,| Je pa Je 4ruge odvisni ,isti. r •-r —li brez vladnih nirati. Kandidiral je na ne- .......^..............*----- . . . , A A odvisni listi. Dasi vpliven, je va in država je odpovedala do-iaaLraja to p.rav d0 zdaJ' "JAr" ka. N. pr., ako človek okrasi 'ostal z glasovi daleč zadaj, sedanja naročila premoga ter »e Je Položaj v Pjeteklem g,iko Rar,a Marxft % rdečimi Heflin se je v senatu rad ogla-jih znižala. Poleg tega pa je| etu.*e mnogo poslabšal. De- trakovi> m pregreši proti za- šal. Napadal je katoličane, ži-dobavljanje premoga 8 strani avci P" tej znižam zaposli- ko- vek za /,V1|A- % ka" 2 dne 2g. feb. Prečitajte1 rijomi nad vsemi drugimi, za-' čil menjavajo naglo z meseci, x0 8e kaje najkolj v števil- in si mislite svoje: ¡to je njim ter njihovi protestan- ko ni naročil nobenih ali pa so ka^t ki predočujejo, koliko sol "Ta tedon se je vršila pred tovuki veri (ki je v južnih drle neznatna. Vpoštevati je bili rudarji pri trgovcih zadol- okrajnim sodiščem v Mariboru žavah skrajno bigotska in re-treba potem tudi konkurenco za ftVoja živila in potreb- zanimiva razprava proti delav-' akcionama, kakor katoliška v rudnikov med seboj, kakor tu- ¿čine. Dne 28. februarja 1930 ou Alojziju Divjaku, predsed- Mehiki) natumo določeno, da di konkurenco s strani inozem- ,0 znašali rudarski dolgovi pri niku delavskega kulturnega vladajo. Po Heflrnu bo malo-skih rudnikov. j 23 trgovcih v Trbovljah 2,082,- društva "Svobode" v Studen- komu v senatu žal, toda on se Dejstvo je, da so rudniki 986.61 Din, dne 27. maja pa cih pri Mariboru. Alojz Divjak je od senatake službe težko lo-kljub številnim redukcijam, 3,152,265.14 Din. Dolgovi tr- je bil obtožen po čl. 8 zakona čil. Spisal M. BEER.—P revel C. STUKELJ (Nadaljevanje). 3. Kapital. Kakor že vemo, je postal Marx socijalist le-/ ta 1843. Kot pristaš dijalektike je vedel, da je mogoče pojmovati socijalizem le iz spoznanja gibanja v meščanski družbi delujočih in razvijajočih se sil. Njegova raziskovanja v letu 1843/44 so se iztekla v rezultatu, da tvori politična ekonomija podlago meščanske družbe. Politična ekonomija je postala od tedaj glavno polje njegovih raziskovanj. Obsežne študije francoske in angleške ekonomije, zlasti Sismondija, Ricarda in na Ricar. dovo vrednostno teorijo navezane antikapita-listične literature v letih 1820—1840 v Angliji so mu dajale polno vzpodbud in sestavnih kamnov za kritiko politične ekonomije: s stališča delavskega razreda in nastajajoče soc i j a 1 is t rčne*d ru ž be pisano zgodovino nastanka, razvoja m propada kapitalizma. Tako delo je "Kapital". Obstoji iz treh zvezkov. Le prvi zvezek (1867) je Marx sam popolno-ma pripravil za tisk in ga izdal. Druga dva zvezka sta le osnutka in jih je po Marxovi smrti dovršil Engels ter izdal 1. 1885 in 1894. Prvi zvezek obravnava predzgodovino in tendence veleindustrijskega kapitala, neposredni in enkratni produkcijski proces blaga, v kolikor pride v poštev razmerje med podjetnikom in delavcem, izkoriščanje proletarija-ta, mezda in delovni čas, vplivi moderne tehnike na položaj delavcev; v prvem zvezku vidimo učinkovanje tovarniškega sistema, ki ustvarja kapital; njegova glavna postava je ustvarjajoči, trpeči, upirajoči se delavski razred. V drugem zvezku pride podjetnik na trg, prodaja svoje blago in spravi zopet v tek kolesje produkcijskega procesa, da neprestano producirá blago. V tretjem zvezku riše realizirajoči proces podjetij kapitalističnega razreda in gibanje kapitala kot celote: pro-dukcijski stroški, cena izdatkov, celokupni dobitek in njegovo deljenje v dobiček, obresli in zemljiško rento. Največje težkoče dela prvi zvezek. Ogromni pisateljevi napori za ustvaritev mojstrskega dela so po nepotrebnem nauke o vrednosti in večvrednosti ugladili, sublimirali in preob-ložili z učenostjo do višine filozofije, kakor je Heglova logika. Kot duševni atlet se igra s svojim predmetom. Da je Marx lahko krepko, jasho in splošno razumljivo obravnaval zapletena gospodarska vprašanja, dokazuje tretji zvezek, ki leži pred nami, kakor je nastal neposredno v glavi svojega avtorja — brez kasneje dodanega učenega aparata, brez otežkujočih pripomb in brez polemično-filo-zofskih izletov. Za razumevanje "Kapitala" je potrebno vedeti 1. Marx ne daje nikakih večnove-ljavnih definicij; taki pojmi kot kapital, mezda, vrednost itd. so zgodovinske kategorije, t. j. imajo v gotovih zgodovinskih dobah gotove pomene, ki jih v drugih dobah nimajo. Na primer: pojem vrednost more v drugih časih pomeniti le koristnost stvari; v še drugačnih časih lahko določa vrednost mera krepkosti ali lepote, ki jo gotova stvar pospešuje ali ima. V današnji družbi pa določajo vrednost produkcijski stroški, kar reducira Marx z zpanstvenim razčlenjenjem na delo; 2. Marx smatra znanstveno odkrite nauke za notranje, resnično bistvo rfivari, prakso pa za površne, po izkušnji razumeva-ne pojave stvari; na primer: vrednost je teoretični izraz, cena empirični; večvrednost je teoretičen, dobiček empiričen izraz; po izkušnji dognani pojavi (cena in dobiček) sicer niso povsem taki, kot jih riše teorija, toda niso razumljivi brez nje; 3. kapitalistični gospodarski proces smatra za bistveno prostega zunanjih ovir in motenj, prostega globokih državnih in proletarskih vmešavanj; delavski boji in zakoni o zaščiti tovarn, o katerih govori Marx v "Kapitalu", služijo prej za spopolnjevanje produkcijsKih sil kot pa za omejevanje izkoriščujočega dfflcvpnja suverenega kapitala; 4. pred očmi ima vedno kapitalistični razred in ne posameznih kapitalistov. 4. Uporabna m menjalna vrednost. Življenje in nehanje kapitalistične družbe se zdi kot neskončna, iz neštevilnih in zmedenih krogov sfpletena mreža menjalnih operacij. S posredovanjem denarja izmenjavajo ljudje neprestano najrazličnejše blago in službe. Večno kupovanje in prodajanje, neprestano izmenjavanje stvari in delovnih sil — v tem obstoje v glavnem človeški odnošaji v kapitalistični družbi. Gospodarska karta, ki bi grafično predstavljala te odnošaje, bi nas nič manj ne begala ikakor astronomska, ki bi predočevala mnogovrstna in druga drugo križajoča pota nebesnih teles. In vendai mora v tej navidezni zmedenosti biti neko pravilo, neki zakon; kajti ljudje vendar ne delajo in izmenjavajo svojih dobrin kar tja v en dan kot divjaki, ki dajo za venec steklenih biserov cele kepe zlata ali surove diamante. , Ta zakon, ki urejuje operacije izmenjavanja ,so iskali angleški in francoski ekonomi v 17., 18. in 19. stoletju, med katerimi so najoriginalnejši Petty (1623—1687), Quesnay (1694—1759), Adam Smith (1723—1790) in Ricardo (1772—1823) in katerih teorije o-značuje Marx kot klasično meščansko ekono-nijo. (Dalje prihodnjič.) MAKSIM GORKI: POVEST 0 ZLOČINU (Nadaljevanje.) — Ah, da bi &e le posrečilo! je globoko zastokal Vanjuška. — Se bo, boš videl! mu je zavedno zagotavljal Salakin. — Bog daj l Oj, če se posreči . , . Boga mi, nikoli več ne bi kaj takšnega poskušal! Slabo sta bila oblečena in sta zaradi mraza hitro hodila. Salakin je imel na sebi svoj) preluknjano žensko jopico, namesto škorenj je nosil velike galoše, na glavi pa je imel staro vojaško kapo. Vanjuška, ki je svoj kaftan zastavil, je nosil rjavo suknjeno jopo, čije desni rokav je bil bogstgavedi zakaj črn. S svojimi suknjenimi copatami in strgano čepico, potem z vrvjo, s katero je 4>il prepasan, je bil bolj podoben propalemu delavcu kakor kmetu. Dan poprej se je posrečilo Salakinu zmak-niti nekje bakreno ponev in star likalnik. O-boje je prodal na starini za osemdeset ko-pejk. V žepu je imel še pol rublja. — Ce nas dojdejo kake sani bi bilo zelo dobro! je dejal Salakin. Drugače bo težki priti še danes na cilj. Dobrih štirideset vrst je! Vozniku dava za vsakega petačo, če naju naloži . . . *A Sneg se je nabiral na njunih pokrivalih, drsel po licu, lezel jima v oči, grmadil beie e po le te na rameh in se na debelo oprijemaj podplatov. Okoli njiju in nad njima se j» vse vnelo kakor bela kaša in ničesar nista mogla videti pred seboj. Vanjuška je hodil molče in s povešeno glavo kakor staro kiju-se, ki ga peljejo k mesarju, živahni in zgovorni Salakin pa se je oziral na vse strani ter kle,»etal kar venomer. — Koliko sva že prehodila? Koliko poti še imava pred seboj? Tega ne utegneš vedeti. Prekleti sneg! Hej, pa je le dobro, da sneži! Sledove zabriše! Da bi le močno snežilo! Ogenj zanetiti pa pri takem vremenu ne bo preveč enostavno ... Vidiš, tu lahko spoznaš, da ni nič na svetu, kar bi bilo za vse prav. Snežinke so postajale manjše. Nič več niso padale počasi in naravnost, temveč so se pričele vrteti po zraku in so padale bolj na g o» to. Naenkrat se je pojavila pred njima ob strani ceste hiša, ki je bila navidez docela potlačena od ogromne teže snega na strehi. — To je Fokinovo posestvo, je dejal Salakin. Ah, stopiva v krčmo in popijva kozarček! — To vsekakor storiva! je pritrdil Vanjuška, ki je bil ves trd od mraza. Pred krčmo sta stala dva, v dvoje tovornih sani vprežena konja. Bila &a majhna in grivasta. S svojimi mehkimi očmi sta turobno zrla predse. Od časa do časa sta požmrknila in otresla sneg s trepalnic. Krni obeh sank sta bili obloženi s Črnim prahom. — Aha, ogljar! je uganil Salakin. No, pa če ima isto pot . . . V krčmi je sedel za mizo, ki je bila poleg okna, mladenič in je pil pivo. Imeli je dolg (koničast nos in suh, od oglja črn obraz. Ogljar je sedel prešerno nazaj naslonjen, noge je imel stegnjeni pod mizo in je pil v malih požirkih. Ko je spil, ga je popatlei kašelj in pobrizgal se je s pijačo od vrha do tal. Vanjuška je stopil k pregraji, zlil vase kozarec dobro dišečega in trpkega žganja ter je z mežikanjem opozarjal Salakina na o-glarja. — Ali pelješ v mesto, sosed? je vprašal Salakin, stopivši k oglarju. Ta ga je pogledal in odgovoril mrko: — S praznimi sanmi se ne vozi v mesto! — Torej prihajaš iz mesta? — Pa kaj te prav za prav to briga? — Eh, s prijateljem sva namenjena v Borisovo . . . Najeli so naju za sirarja . . . Isto pot imaš — vzemi naju s seboj! Ogljar je ogledoval Salakina, potem -Van-juško, si natočil po4n kozarec in odgovoril, potem ko je s prsti polovil koščke zamaška: — Ne, nikakor ne! — Ah, vzemi naju, prijatelj ! Dava ti vsak petačo! — Ne potrebujem, je odgovoril ogljar, ne da bi pogledal Salakina. — Za božjo voljo, vzemi naju! je prosil Vanjuška ves v skrbeh. Ogljar ga je pogledal, namršil obrvi in o-tresal z glavo. — Ah, kakšen si! je vzkliknil Salakin. Ali ti je res vseeno ? Dolgo pot še imava in trudna sva . . . Najina obleka pa — tak, poglej naju no, kakšna sva! — Zakaj se pa nista bolj toplo oblekla? je dejal ogljar in se posmehljivo zarežal. — Ce pa nimava ničesar! se je vsiljeval Vanjuška. Poglej naju vendar, kaj ne vidiš, da sva dva uboga vraga?! — Zakaj pa sta uboga? je vprašal ogljar ravnodušno in zopet popil malo piva. Prijatelja sta se spogledala in obmolknila. Odkrita sta stala pred ogljarjem. Tedaj je pričela stara krčmarica: — Ne bodi no tak, Nikolaj! Saj jih lahko naložiš. Konja ti sicer zastonj tečeta . . . Ta dva pa sta ti pripravljena dati vsak po eno petačo. Naj ti dasta denar naprej in vzemi jih v božjem imenu! Ogljar je znova pričel opazovati oba prijatelja, vsakega posebej. Potem je vzdihnil in dejal: ~ — Vsak deset! — Dobro, dobro! je zaklical Salakin in zamahnil z roko.' Na, in dobro naj ti teknejo ! — Pa si le dobro oglej denar! je svetovala krčmarica. Ogljar je vrgel dvajsetačo na mizo, prisluhnil žvenku, potem je vgriznil vanjo še z zobmi, šel k pregraji, vrgel zopet denar ob les in zaklical: — Plačam! — Pes! je šepnil Salakin Vanjuški. — Ti se usedi v prazne sani, je ukazoval oglar Vanjuški, potem ko je dobil od krč-marice drobiž, ti pa se usedeš k meni! — Dobro! je odgovoril Salakin. Toda, ali bi ne mogla biti oba skupaj —? — Zakaj hočeta biti skupaj—? je vprašal ogljar nezaupno. — Bolj toplo bi bilo! — Tako! Tako!, se je porogljivo zasmejal ogljar. Nak, tako bo, kakor sem rekel. Veš, če pa bi jo hotel tvoj prijatelj popihati s konjem, jo dobtt s tem železom pa betici . . . in te bom zvezal ... in--- Ne da bi končal, se je zakrohotal, potem pa ga je popadel kašelj in krehal je dolgo časa. VI. Peljali so se že pet vrst, ko je ogljar vendarle spregovoril: — Ti, kaj pa si prav za prav—? _Človek! je odgovoril Salakin skozi zobe. Bilo je hudičevo mrzlo in Salakina je zeblo, da je kar trepetal. Snežilo je le prav malo, vlekel pa je oster veter. Dvakrat je skočil Salakin s sani in tekel ob konju v na-di, da se malo ogreje. Toda teči v mehkem, globokem snegu je bilo tilno težko, kmalu se je utrudil in je zlezel nazaj na aani, kjer ga je potem še bolj zeblo. Vsakokrat, kadar je skočil s sani, je potegnil ogljar izpod kožuha kratko leseno ročko, na kateri je visela na verigi utež. Salakin je dobro poznal tako orožje in čutil je, kako mu silen srd stiska goltanec. . — Človek je vsakdo! je dejal ogljar. — Vprašal pa sem te, kaj si! _ Jaz—? Nič! Človek brez doma, jaz... je odgovarjal Salakin in je zaklical prijatelju, ki je čepel na drugih saneh: — Vanja, še živiš —? — Živim še, je odgovoril Vanjuška s težkim glasom. — Te zelo zebe? — Da . . . — Samo pogledati je vaju treba, je brundal ogljar, pa že človek ve, da sta res uboga hudiča. Dva strgana capina . . . Kaj sta? Jasno je, da sta lenuha! Salakin je čepel v dveh gubah in je stiskal zobe, da niso šklepetali. Ozrl se je nazaj in je videl skozi redke snežinke pusto, modrikasto planjavo. Kar mraz je šel od nje. Na planjavi ni bilo nič, •na čemer bi se spočilo oko . . . — Vidiš, mi Sjemakini smo trije bratje. Zgemo oglje in ga prodajamo v mestu v fa-briko za špirit... da! Živimo zadovoljno in delamo. Imamo jesti, obleko, čevlje . . . vse, kar človek rabi, hvala Bogu! Kdor dela in ne lenari in se ne potepa, temu gre dobro .. . Moja starejša brata sta poročena ... Jaz pa se oženim sedaj po praznikih ... Tako je! Kdor zna delati, ta ima lahko življenje! Dasiravno se je konj z vso silo upiral v komat, vendar je težko vlekel. Sani so se zibale in Salakin je odskakoval kakor oreh na dlani, Dolgočasne, votle in težke oglarjeve besede so se vlegle na njegova prsa kakor težak kamen in mučno mu je bilo od tega govorjenja. — Vanjuška, je zakričal. — Kaj? — Teci malo! _ Cemu? je vprašal Vanjuška komaj razločno. — Pazi se, da ne zmrzneš! — Ah, ne . . . Ogljar je zastokal, potem se je zasmejal, obrisal si je nos z rokavom in zopet pričel: — Ti ljudje, ti ljudje! Kakšno življenje! Mraz, lakoto ... Je li to življenje za človeka! Dobro se mora živeti . . . (Dalje prihodnjič.) DRAMA IN GLASBA Komedije in šale na ljubljanskem odru Gledališko pismo. i publiki je imela velik uspeh in Ljubljana, v marcu 1931J še najbolj je pokazala privlač-Na ljubljanskem odru smo, nost komada gledališka blagaj-gledali letos doslej dve šali, iz na. Zakaj "gospo ministrico" TO JE NENAVADNA TELOVADBA lanske sezone pa so ponovili domačo igro "Glavni dobitek" pisatelja in igralca Lipaha. "Glavni dobitek" je prav ljubljanska šala, domače napisana komedija našega dobrega igralca in režiserja Lipaha. Pisatelj pusti, da zadene upokojeni profesor Brvar glavni dobitek in na mah obogati. Vse njegovo življenje in vsa njegova hiša se izpremeni radi te nenadne sreče, dozdaj ljubljansko mirni in krotki u-pokojeni profesor Brvar postane ves prerojen, njegovo razmerje do sorodnikov in znancev se izpremeni, dokler ne pride vest, da je bila pomota in da Brvar ni zadel glavnega dobitka. Vsa njegova našo-pirjenost na mah izgine v ponižanje. Toda konča se ven- je gledal skoro vedno poln teater. Koncem januarja pa so uprizorili kmetiško šalo "Trije vaški svetniki", ki sta jo spisala nemška pisatelja zabavnih komadov Real in Ferner. Lani so jo igrali v Ljubljani bavarski kmečki igralci iz Tegern-seeja, ki so tudi letos nastopili z dvema večeroma v našem gledališču. Kmetiško šalo '"'Trije vaški svetniki" je poslovenil in jo zabelil z našimi dovtipi komik ljubljanske drame Cesar, ki igra v šali tudi glavno vlogo. Radi svoje zabavnosti jo bodo igrali gotovo še mnogokrat in bo ostala bržkone na programu več sezon. Zelo zanimiva je sorodnost te kmetiške šale s Cankarjevo farso "Pohujšanje v dolini šent- darle dobro: glavni dobitek florijanski"! Trije vaški svet-je res njegov in njegov sin se niki so župan in dva obrtnika, srečno oženi s bankirjevo hčer- Vsi trije so odborniki Društva za zaščito morale, ki ji je duševni vodja fajmošter. Toda vsi tiije "Svetniki" odborniki so nezakonski očetje z isto ne- ko. Lipahu se pozna, da je igralec in da pozna oder, zato je njegova domača komedija "Glavni dobitek" pisana spret-, zakonsko materjo, plačujejo no in je doživela že lani pri publiki velik uspeh in tudi letos so jo dajali večkrat pred pclno hišo. Glavno vlogo je igral. naš korpik Cesar, delo pa je zrežiral avtor sam. Komedijo "Glavni dobitek" Frana Lipaha je priporočljiva tudi za diletantske odre, ni težka, ne zahteva mnogo oseb, preprosta v inscenaciji in polna humorja. Zato jo priporočamo tudi i grajskim skupinam v Ameriki. Obrniti se je za rokopis na ljubljansko dramsko gledališče (ali pa direktno na avtorja Frana Lipaha, čla- alimente za fantiča in ne vedo drug za drugega. Pri Društvu za zaščito morale grozi, da pride vsa itvar na dan in vsi trije "svetniki" odkrijejo pri tem, da plačujejo vsi trije alimente za istega fantiča. Mnogo strahu prevžijejo, da se ne bi razvedelo v vasi in doma v familiji ,dokler se nazadnje ne konča vse srečno z ugotovitvijo, da njihova nekdanja ljubica Reza sploh nikoli ni imela nezakonskega otroka. In vas zaživi dalje svoje mimo življenje in vsi trije grešni svetniki so dalje člani društva za za- li. E. Mana v German to wnu, Tenn., pravi, da ga j« ie v zgodnji mladosti vosolilo telovaditi s živimo. Posebno ga jo veselilo igranj« s trotom, ki jo zrastel v močnega bika, ampak s Mannom sta oetala prijatelja in bajo "tolovajita" vsak dan no način, kot vidite tu na sliki. Bik vaga 835 funtov. Tudi Mann jo od aH« močan, ako ni vso skupaj raca. priporočamo našim odrom v A* meriki v uprizoritev. To so šale, ki nam jih je naše dramsko gledališče letos nudilo za zabavo in razvedrilo in ki so imele pri publiki zelo velik uspeh. Vee navedene igro-kaze priporočamo našim ameriškim odrom, o katerih z rastjo čitamo, kako pridno igrajo nedeljo za nedeljo. Veno Venomer. SODRUGOM IN S1MPATIČARJEM V CLEVELANDU. Sejo kluba it. 27 JSZ. so vrie vsak prvi potok ob 7:30 a večer in vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2:30 pop., sojo ien^ega odseka pa vsak prvi torek v mesecu ob 7:30 s večer v klubovib prostorih e S. N. D. Sodrugi in sodni gin je, agitirajte in pri v tistih njihovih •pridelkih" toliko zlobe, bi človek šel miipo ter mislil na Kaj lepšega. medtem ~ ko noče oglašati v programih skupin, katere te poslužujejo njene dvorane in ji dajo zaslužiti?" Iz tega "namiga" naj ljudje pridejo pod vtis, da dobi "po-kret" oglase od SNPJ. kadar hoče in kolikor hoče, neglede kaj priredi in v kateri dvorani. Najbrž se "pitanje" tiče reklame knjižice, ki jo je izdal ob priliki svojega koncerta zadnjo jesen pevski zbor "Sava". Jednota NI OGIBALA v dotični knjižici, >pač pa je imela v nji oglas tiskarna S. N. P. J. in knjižica je bila TISKANA V NJI. Tu je veljalo pravilo, business is business. Videl pa sem tudi reklamno je bil res dober in bi imenoval dotiine, ki so predložili «pri- delo » «n»h. enakih načel, k-bi.,ne račune . krina ima SNPJ. v .vojih pra- Venomer ponavlja, da slo- v,,iil •»•"'«cijah. Hišnik in venski listi, posebno "naprej-upravni odbor bi mu morala iti lzKubiir7o spoštovanje do ni"' pUejo P«*U4ko, nemarno, "a roko, česar M' klub ni resnice, zato so vzljubili laž. itd" Z« Primero, kje ¡bil del.«en. Giavm odbor je z Zelo radi "ramiiravaio" ie* naJdete Prostaško bezniško pi- *el«o>veiino izjavil, da je bi- ---, — —, jv ••..UII.VII11IKI a «tuji, KSiagur «vrv mui liUllll^av a J KJ , CcS, . . . r- • , . . listemu, kateremu so namenjeni." Potem je to je uspesno sredstvo, da se 8anj€' clt,ram ^deče, ki je J» k,ubu st- 1 storjena krivica. .1__- I I I I > > . . . _ I. .... ____7Paaln .r »alniu.. / .t ..A »X'. _ fillAKil mitflniA i A iiMLuilm 1. . . _ stopila h klavirju in je zapela. Soprog je zbega ljudi. Nekateri posta- tbaedel na otomani in stisnil ustni. nejo od jeze in fanatizma vsi Da se odpočije je sklenil Mover ostati ne- zaripljeni ter razgrajajo na kaj dni doma. V tem času ga je obiskalo društvenih sejah ali na svojih spijonu v dvorani SNPJ. med mnogo znancev in prijateljev. |sestankih tako zelo, da je dru- govorom predsednika Toda njim so bratje samo taki dec; od ka[ ,ma SNPJ* SV0Je člani, ki jim pomagajo rušiti ln te*a bo nekako 16 slogo in prijateljstvo. Doka- let\. Je na eni zov je polno 8ejl odbora poročal v i|e- prijaieljskem smislu do kluba Andrej je zelo hud na ured- 'št. 1, da je največ najemnine nika Proletarca, ker je objavil plačalo neko češko društvo, račune Kobalove "združeval- Kluba št. 1 niti omenil ni, cene" ture. Namiguje, da je še tudi je v isti dobi plačal $495.-več takih računov, toda priza- 00 najemnine za dvorano, ali deti jih ne predlože podrobno $192.50 več kot pa dotično oe- knjižico nekega pevskega zbo-definiranih, nego v "približni iko društvo, o katerem je his-,ra» ki ni imel koncerta v jed-skupni vsoti", j, Predlaga, naj nik Anton Hrast poročal, da notini dvorani, niti ni svoje ¿e ravnajo po njemu in naj je plačalo najvišjo vsoto ' knjižice dal v tisk tiskarni smatrajo njegov način računa Klub št. 1 prireja le rTdko- SNPJ*' *>a mu >® i«*«»»« dala za vzor. Kot dober bivši član kdaj samo plesne zabave, nego u ccU> AmPa* jednote bi lahko pokazal, da predstave, koncerte predava- tiate*a zbora Andrej nima v . ja in shode. Vrši prosvetno mislih- Morda je hotel oglas od SNPJ. za svoj kraljevaški "jugoslovanski dan". Dotične reklamne knjižice ni dal v tisk jednotini tiskarni in zato "jednota" samo njemu na ljubo menda ni dolžna oglašati v nji. Pa še tole iz zelnika: "Zakaj 'socialisti', ki tolikanj dopovedujejo, da jim je za SNPJ., jednote ne podpirajo, temveč jiočejo samo davka od nje in njenih društev?" Zelo nepošteno "pitanje", ki so ga zapisali v svoji zlobi in pokvarjenosti. Dotičnik, ki je za "pitanje" odgovoren, je dobil v teku let ko je bil pri "dobri materi", več "davka" od SNPJ. kot katerikoli drugi član. Ko je videl, da mu ne bo postala za vse čase molzna krava, je začel besneti. Kar se tiče zraslo v zelniku (marčna številka) : 'Ali je res, da ee je nekemu Enako mnenje je izrazila konvencija SNPJ. Toda intrige so se proti klubu radi najemanja dvorane SNPJ. nadaljevale. G1-. uradu so pošiljali protivna so intri- / p i « .. Med njimi je bil tudi Leander Duray, ki je Ištvom, narodu in tudi njihovi- k^jaTtako^ieiiFnos,Ta" S/j imeli^vJ 7 vesel stisnil prijatelju desnico. mu zdravju v škodo. Te bo- ga je moral radi preveliki te- Stl'h * / I! P Kako ti je izpadla kupčija ?" lezni se bi moral vgakdo v svo- že in dolžine nesU iz dvorane? T , V ** .v*aeno "Nu, hvala," je i nerad odvrnil Mover. "Ca- jem interesu varovati, kajti z Kdo je videl? Toliko vas je sih se zgodi, da držiš srečo v rokah, pa jo vr- zmernejšimi nastopi bi koristil bilo na charity dance, boste že 7!' ^^ V dvoste?° »n vljudno, ske in svojih žepov. On pa je strgaš raz njo cunje —stoji pred teboj spak; Umerjalnik. Resnica mu je per Zajca. Se prebavo bo 'iz-ii0^®.^ ali pa obratno," je dodal in se nemirno pre- nepojmljiva beseda. S svojimi gubil radi njega. V zelniku pitanja , oodo pnza- ni. Program njihovega bloka je stopil. "Toda, dragec," se je nasmejala ona, "ti nisi videl ne lepe, ne grde maske?" "Razuimem," je pritrdil Mover, "in prav zato, ker razumem, bodi uverjena, da ti v kratkem pogleda v oči kak — spak ..." V tem mu je legla na srce težka slutnja. Zdelo I sov raštvo do socialistov, predse mu je, da za njegovim hrbtom ni vse v re- vsem do slovenskih socialistov, du.- Kadarkoli se je med hojo okrenil, so Svoj boj zanašajo posebno v bile Hedyne oči v njegovem prijatelju in ne- društva SNPJ. Kar ne morejo koč se mu je celo zazdelo, da čuje Šepet za podjarmiti, skušajo diskrediti- ■ rati z blatenjem in intrigami. "Vem za sijajno kupčijo," je povzel po |Ko se je ustanovila v Chicagu trenotnem molku Leander. "Deset tisoč frankov lahko vtakneš v žep." "Dalje!" "Kaj nisi čital?" "Ne zanima me," se je hotel izmuzniti Mover. zaračunal jednoti še tisto hrano in stanovanje, katero so mu opazkami in Ka psuje mesec za mesecem. < ^ dnidir0JfžVe°,e,|ikakrŠnega "^»«-»"«-it dušeslovnimi" "članki" ter po svoje prireje-'pa mu še zdaj ni odleglo! oljni "dopisi" je raztresel mno- Zmerja in zmerja. On pravi: go strupa po čikaški naselbi- Zaje trobi. Zaje je revček, ki ■■ Kljub temu se mu je glavni ln zopet pitanje v zelniku: predsednik zahvaljeval za — Zakaj uprava SNPJ. oglaša v "požrtvovalnost"! še pisat ne zna, Zaje je hudi-man itd. Andrej prosi in prosi, da bi se ta-le Zaje kam pogreznil. Dobri Andrej bi se potem vrnil k "dobri materi" j |T in bi zopet romal na Pike's Peak združevati mladino s starši za procvit SNPJ. . . . "Stiska pesti in škriplje s federacija SNPJ., so sodelova-1 fovi zobmi". Tudi te besede nje odklonili, češ,da je ni treba, so iz Kobalovega zelnika. Kdo pa je bil tisti, ki je v Beiger- programih pokreta, ko ta nima prireditve v dvorani SNPJ., Naj bo zadosti za danes. — K. T. potem pa zaprosil Hedy, da bi poslala Do^ rotejo po večerni časopis. "Molči za boga!" je skočil nato predenj. "Vse vem. Ne izdajaj nesrečne preteklosti r Trenotek kesneje se je Hedy vrnila. "Plesalko?" je odprl oči Mover. "Tega nisem vedel." > Ko pa so videli, da je taka zveza potrebna, so ustanov ili svo- j:evi restavraciji vzel "fovš zo-namesto da bi se izrekli za be" iz ust in jih zavil v papir? složno delo. Združili so se Ali vam res ni mogoče izog-Kako bi te ne zanimalo," je prijel za be- I pod firmo pomožne akcije za niti t;e zmerjanju? sedo Leander, "meni se zdi, da zanimanje za brezposelne, in pri tem pridno Pa tole iz zelnika: "Zakaj kako stvar, ki je stala človeka za težke tiso- namigavali, da je to njihova fe- |se glavni nadzornik Zaje boji čake ne mine kar takole čez noč . . ." deracija, kajti ona druga ni za-1 luknjic, skozi katere utečejo "Ne razumem te," se je pretvarjal Mover, | »i*» ker je ta v nji, pa oni, in ' ^retji ter četrti. Priredili so »oncert, veselico in shod — vse za brezposelne. Dober namen, če bi ga ne izrabljali za napade proti tistim, katerih ne marajo. To bi bilo pošteno in vsakdo bi jim lahko veroval, 'slovensko in od sile slovnično! da so iskreni. Ampak kdor je Toda nikjer nobenega stav-Da, da," je popravljal Leander, "seveda, sledil njihovim zbadljivkam v ka, kakšne so tiste ja*n* taj-ti je ne poznaš dobro. Videl si jo pa gotovo Prosveti, je videl, da jih vodi oosti o nepoštenju Misli si* Ž6'..aNuU n Maksimu • • " - PH lem tudi razkačenost do ti- Takole bom pisal, pa bodo Aha, se je s silo začudil Mover. "Tista, stih, katerim oni pravijo, da morda ljudje zadvoniili' kai kako *p ii nruvi » I ni- -pravi socialisti". Tudi i On naj le začne pisat o nepo- štenju! Izgubil pa bo tistih KONCERT (& javne tajnosti o nepoštenju? Ako mu je toliko pri srcu od-kri.osrčnost, ako sani tolikanj dela, da se vse izve, zakaj se zgraža ravno seda j ? To je res logika prismuknjenca , . ." Kajne, kako "filozofsko", SAVE'* V NEDELJO 26. APRILA V DVORANI SNPJ. CHICAGO, ILL. niso "Deset tisoč !" "Tudi deset tisoč? Ni mogoče! čital to?" čakaj, kako se ji pravi . . r Madalena . . ." mu je pomagal Leander. I Andrejeva Svoboda se je na Da, da, da . . ." je pritrdil Mover, "sedaj vso moč radovala tiste prired-se spominjam. Vraga! Koliko praviš?" |be. Poroča o njenem "sijaj- lem uspehu" in zbada federa- kleli ... Kdaj si I cijo. Med drugim piše: "Med svojim govoro-m (na Lepa ženska mora biti," je posegla Hedy, priredbi) j« Vinoenc Cainkar ko so toliko razpisali zanjo." Potem je po- Upravičeno ošvrknil po tistih gledala Moverja, ki pa ni našel odgovora, čikaških naprednjakih, ki pri "Ali ne?" je še dodala. Mover se je presto- vsej svoji naprednosti ob takih Pil in se zagledal skozi okno. Tu mora biti dobrodelnih in bratskih prire-nekaj! Nekdo ga je izdal in sedaj to igra-čkanje ž njim. Nastavljajo mu past! Kako naj se ji ogne? Zdajci je opazil v steklu svojo soprogo, kako se je nagnila k prijatelju in mu pošepétala ... Moj Bog! ga je «preletelo. Njegove slutnje so se tisti hip I mi na naših priredbah, pa bile podvojile. Je to mogoče? Mar ga le va- Ue predstave, koncerti in pre-rajooči? V par trenotkih je sklenil, da jima davanja, koga "ošvrkujemo"? tudi on nastavi past Ujeti ju hoče! Tako Ako,je Cainkar res tako govo-bo najbolje! Potem se je počasi okrenil. | - il kakor piše Kobalov a Svt-(Daljs prihodnjič.) Vstopnice v predproda)! 75c. ditvah pokažejo, da s članstvom ne čutijo. Govornika sta bila še Matthew Turk in Richard Zavertnik . . Ali je to tolerantnost? Mar par prijateljev, ki jih še ima in ga h v \lijo. Potem ga bodo Tudi vprašujejo to in ono v zelniku. Eno njihovo pitanje se glasi: "Zakaj slovenski "socialisti" v Chicagu, ki ves čas naglaša-jo, kako jim je pri srcu SNPJ. skoro nobene svoje prireditve ne dalo (<* domači dvorani S. N. P. J.?" Ko je še izhajal Glas Svobode, so isti krogi, ki se zdaj zbirajo okrog zelnika, vpraševali pod vodstvom Zvonko Novaka, čemu je klub št. 1 "takorekoč okupiral dvorano SNPJ." Vpili so, da odriva društva in po-dibae buualos.i. Zadržanje ywwwwwdwwwwdvw OGLAŠEVALCE V PROLETARCU .««.....rrf(.fff fffrfiff rsssj vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, aaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, ............................................... jjjjjj. ker oglašalo v Proletarca « ........ Uspešna dramska prireditev detroitskih klubov Detroit, Mich. — V nedeljo 15. marca »ta tukajšnja aoc. kluba zelo uspešno uprizorila Jakob Dolinarjeve "Cigane" s petjem v treh dejanjih. Moralni in gmotni uspeh je bil kljub občutnim stroškom dober. — Vstopnic se je prodalo 352. A-ko upoštevamo industrijsko depresijo, moramo biti z rezultatom zadovoljni. Predvsem se moramo zahvaliti našim vrlim članom in sim-patičarjem, ki so šli z navdušenjem na delo in razpečali v pred prodaj i 250 vstopnic. Dalje moramo pohvaliti njih disciplino pri napornih vajah, ikojih posledica je bila zelo u-činkovita predstava. Ne smemo pozabiti dirigenta J. Ber-lizga, ki je s svojim orkestrom precizmo spremljal glasbene točke. Igro je režiral F. Česen. "PROHIBICUSKE" LADJE NA "SUHEM" Na sliki sta Udji, ki sta posest federalnih obrežnih straž v službi xa uveljavljanje prohfoicijo. Silen vihar ju je blizu Bostona, Mass., vTgel na »uho. Ko je priila prva ladja v nevarnost, je pozvala na pomoč drugo. Obe je zadela enaka usoda. Reports anal Comments tehniko in ima pravi igralski aprila, da gremo r.«i volišče in talent. Dr. Pacek je igral pri- volimo proti smrtni kazni. Ke-miatim dru- memo, l*Mo P* bi bil boljši, akcionarna legislatura je pred-Oceno ker je imel zelo hvaležno vlo-'loži)a to vprašanje volilcem. *im' laiikaiZlce in «o. Pisar je bi na mestu. O- Ako bi bila predloga odobre- sK dictm z rožni^ Je imel zel° dober na-; na, bi to pomenilo še večje u-viney Ul BlllingS cija. Radoslav je imel splošen igralke navajam v imeni, kakršne so imeli v gah. Sodni nadzornik je svojo Peter Benedict. . v 1- .. . . * I Sodnik je bil za pr-lf01* je «vajenci zelo ugajala, (JllITipijada V LOS AllgeleSlI Prihodnje leto se bodo vršile olimpijske igre v Los Angelesu, noefc. Brank je s svojim humorjem ustvaril med avdijenco veselo razpoloženje, toda v kupletu je ušel s tira. Zelo prijetno nas je iznena-dil odvetnik dr. Veselko. Upamo, da bomo igralca, ki je i-mel to vlogo, še videli na odru. Ugajala nam je tudi gostil-ničarka ga. Puc, le včasi je bila nekoliko pretiha. Njena hči Anica je bila tudi sedaj v svojem elementu — polna nja in spretna v interpretaciji. Nov talent je pokazala v klasičnem plesu. Natakarica Re-zika je bila zelo pridna in kadar potrebno, tudi huda. Cvetan, član slovenske drame, je imel kar tri vloge, katere je vse Igra sicer nima socialnih ten zeio c*enc'vendar vsebuje zdravo sa-. . . . . „ . • tirično jedro in izboren humor. Izvira?v SDl^šno zadovoij- Za «Premembo vpliva na živce na kateie so, ket običajno, po-absolviral v splošno zadovolj- fcot pomladanfilko 9olnce# Je ži_ vabljene tudi raine delavske vahna in dramatična, a pestri telovadne in športne organiza-kostumi in krasno petje jo cije po svetu. Eksekutiva ame-; dvignejo nad vsakdanjost. i riške soc. stranke je naslovilaj Upamo, da bodo naši dile- na evropske delavske telovad-tantje znali ceniti hvaležnost ne in športne organizacije apel, občinstva in Ae nadalje gojili da naj sporeče governerju Ca-lepo dramsko umetnost. lifornije, da se jim bo težko Delavske razmere se niso še odzvati radi tega, ker drži dr-nič spremenile v Detroitu. Ob- žava California delavska bori-ljube za povrnitev boljših ča- telja Mooneyja in Billingsa kri-sov so ostale le obljube, tako vično v ječi. Ce se udeleže, bo-da imamo dosfci časa za različ- do pokazali z žalnimi trakovi prireditve, katerih pa nam ali kako drugo demonstracijo, Veselica kluba na Imperialu lmperial, Pa. — Klub št. 31 JSZ. priredi plesno veselico v soboto 9. maja v Slov. nar. domu. Prebitek je namenjen klubovi blagajni v svrho pospeševanja delavske agitacije za delavske pravice. Rojake opozarjamo že zdaj na to prireditev. . Upamo, da se odzovejo v velikem števihi. Naš klub zboruj«* vsako prvo nedeljo v mesecu. Dozdaj so se vršila vsako tretjo. Prihodnja bo 5. aprila. Na zadnji seji smo sprejeli tri nova člane. V klubu je že 25 sodrugov in sodružic, kar je lep uspen v tako kratkem času. Frank Augustin. An Active Organization We still remember January 18, when the English Division of branch No. 114 JSF held its first program and made a big financial and moral success. And now we are in for another big affair. We aie going to have with us on May 10, a well known writer and speaker, comrade Anna P. Krasna. She will give a very interesting tallk, especially dedicated to the young folks. „ • Much has been written lately about sports. That they come before-politics. But how can we play games with empty stomachs? And that means we must have clean politics. Polities that will give us a better government. Because through the right ^government we can get the right kind of nourishment, and then we all can play games. We socialists care for games just as much as anyone else. So you young folks of Detroit come and hear for yourself from Anna P. Krasna "Why young people should join the Socialist Party". It will take place at the S. W. Home, S. Artillery Ave., May 10. Dancing will follow. • Here is another important date for you to fill. On April 18, a debate will be held by the Socialist clubs of Detroit at the same hall. Don't miss it. April 6, is election day and Michigan will go to the poll** to ballot on Capital Punishment. Agitate among your comrades to oppose it. Capital punishment will not decrease crime because statistics have proven that. Give the men a job and enough wages to make a decen* living for himself and for his family, then there will not be so many crimes committed. I think we have had enough of these hard time3. Come and wake up and demand your righ's. Don't we call America a free country and the Land of Liberty? Mary Nograsek, Detroit, Mich. important Conference in (ireensburg, Pa. Recently, comrade Jotuph Snoy of Bridgeport, Ohio touring thru western Pennsylvania visrted LaVrobe. Hi« minmon was eliciting subscriptions and telling; literature for Pro-letsrec. He it a tireless fighter and worker for our cause. He never shirks in spite of all the hardships he encounters, but with a smile go»* on agitating for the JSZ and lis official organ. We are sorry he could not extend his visit for a longer period. We had wk h us also Fred Gendral, state organizer of the Socialist Party of Pennsylvania and a member of a lodge "True Pali"' SNPJ. The Socialist of Westmoreland county have arranged for a special conference to be held Sunday, April 19, ait the Odd Fellows Hall, Greens-burg, Pa. The pui ¡the more or less tender mercies of private charity. And don It forget that there is another great difference between England and the United States. England has a great Labor Party, and it is partly in ?ower—that is it has a minority government and can do part of the things it wajnts to do bult by no means all of them. The United States has a rich nfen'a party in power, ably seconded by another rich mei'a party that wants to be in power. The difference between England and the United States in this respect is due to the fact that nearly (half of the votem of England voted for Labor Party candidates, wftiereas only an insignificant fraction of the voters in this country did so. The great majority of the voters here voted the Republication and Democratic tickefta. The conditions they are now suffering from are the natural result of that piece of witless stupidity.—Milwaukee Leader. Parker. The committee has already begun formulating plans to make the coming campaign the strongest in the history of the Cleveland movement. The platform committee is composed of Joseph Manlet, chairman, Bob Garvin, Ben Parker, and Meyer Weintraub. Cleveland Socialists Name Strong Slate in City Poll Why Sherwood Eddy is a Socialist KANSAS AND MICHIGAN Governor Harry H. Woodring of Kansas deserves credit for having vetoed the capital punishment bill which was passed by the legislature of that state. The bill provided for death in the electric chair for the crime of first degree murder and also for the crime of robbery with firearms. Of course, the crimes of first degree murder and robbery with firearms are horrible, but they can't be stopped by enacting a capital punishment law. In England they used to have the death penalty for all sorts of offenses. Pickpockets were hanged, and pockets were picked in the crowd watching the hanging, so futile was the law. In Michigan, two years ago, the legislature passed a capital punishment bill and Governor Green had the courage to veto it. But this year they have a referendum on a capital punishment bill and there is no telling how the people will vote. We hope they will consider that the most murders occur in states that have the death penalty. It would be a shame to have our sister state go back to legal murder after once having abandoned it. Readers, in Michigan or elsewhere, who wajit to get literature on this subject, can write to the League to Abolish Capital Pun-iBhmertt, 104 Fifth Avenue, New York City. Warden Lewis E. Lawes of Sing Sing is president of the league; or he was, and we suppose he is yet. He knows by long experience with prisoners that the death penalty is no good.—Milwaukee Leader. Regulation, says Senator Norria, has failed because the regulators are regulated by the power trust. The senator favora public ownership of power utilities. He bias made a long fight for public owneship and operation of the Muscle Shoals plant. Regulation is a fizzle because private ownership of public utilities is fundamentally unsound. It is "economically unsound", to use the pet phrase with which the standpatters try to damn every forward move. It ia also morally unsound and psychologically unsound. Men usually look out for their own interests. Men who enjoy the private ownership of public utilities find that their own financial interests are antagonistic to those of the public—and they look after flheir own. They have the advantage of being on the inside, of having a closely-knit organization, of having plenty of money to hire experts, of having access to all the figures. The public ia at a great disadvantage in going up against such a combination. There is no way—for the public—except to banish private ownership of public utilities and take the utilities over and run them for the benefit of all. There will then be no antagonistic financial interests. It will be to the interest of managers of the utilitiea— hired by the public—to operate them in the manner best suited to the public convience. In aaying this we have said nothing new, but it will have to be repeated so long as there are citizens who imagine that private ownereh:p can he harmonised with >ihe public welfare. It can't. — Milwaukee Leader. - MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7 Capital Punishment Law CONSEQUENCES OF CORRUPT POLITICS On Monday April 6, the people , in the state of Michigan will vote whether or not the Capital Punishment bill shall become a law. We cannot and do not intend to dictate to the people of how they should vote, but strongly recommend that this bill should! not pass. Many good reasons can be given v#iy it should not become a law. Mr. Brucker, the newly elected Governor of Michigan stated that "The death penalty is the S.rongetA preventive of crime'*. If so, can the Governor explain why in the state of Georgia where a capital punishment law is in effect has the highest murder rate, while in Wisconsin which has too iudi laws h«g tks lowest rsts in the United States? Leopold and Loeb of Chicago actually confessed and bragged about their killing of Bobby Fra.iks, and yet thev were not executed as the state laws of Illinois call for. llhis act alone is plenty proof that the dea.h penaltv does not concern the rich people. If it is a preventive of crime, can the Governor explain why the murrters are increasing in the following states: Illi wis, Pennsylvania, California and New York where the capital punishment law is in effect? New York alone had nine slayinga in 24 hours on March 24'. Has there ever been a rich murderer executed in any state in the Union? Our answer is NO. It is always the poor and helpless, who have no funds and are therefore not able to finance their defonee, that are made the victims of thia law. The rich take care of themselves splendidly. Branches No. 114 and 116 JSF. have with iU English Division gone on record as strictly against capital puuuhuient in the state of Michigan. Furthermore it is important that if you are not registered yet, do so at once in the city hall. Then go to the polls on Montay April 6, and voice your own opinion on the ballot. Herman Rngsl, Detroit, Mich. WISCONSIN All Socialist can (folates were assured a place on the Milwaukee election ballot a« a result of a preferential primary held March 17. For the first time in many years, Socialist control of the achool board is practically assured. In the primary, party candidates won the first three and the fifth and sixth places for their * candidates. Five members will be elected from the ten who qualified. William Swoboda, Socialist candidate for mayor of Racine, polled the largest number of votes ever received by a partly candidate in that city, winning majorities in two wards. Frank Crosswairlh has just finished a four-day organization campaign in Milwaukee which ha« added a large number of new comrades and resulted in much favorable publicity for the party. TRAFFIC SAFETY "Have you killed your man?" The foregoing arresting caption over an editorial in The Oregon Farmer refers not to the crime wave that is sweeping the country but to the lengthening motor vehicle casualty lisft. Statistics indicate that out of every 33 motor vehicles registered in the United States in 1929, one injured somebody in the course of the year; out of every 1,200 motor vehicles driven, one killed somebody in 1929. FYcm these figures the Oregon exchange deduces that if the average man drives a motor vehicle for 33 years of ihis life, he will injure two persons; if 100 average men drive some kind of a car 12 years of their lifetime, one of them will kill somebody. That is why The Oregon Farmer inquires: "Have you killed your :nan?" The gravity of the situation is reflected in the query. Surely it behooves all of us to drive more carefully and to shew greater regard for the rights of other drivers, in order that the law of averages may not overtake us. Neither the role of kiHer nor that of victim holds any appeal. —The Times, Roanoke, Va. fHÉ WHAT THEY SAY WHEN THEY DIE What do great men aay on their deathbed«? Are they solemn, or afraid, or indifferent? The Golden Book Magazine pv*ents this testimony: "I feel tlhe growing over me."—Keata. "I'm afraid to go home in the dark."—O. Henry, "I leave this world without a regretH—Thoreau. "I am not in the least afraid to die."—Darwin. "I suppose I am now becoming a god."—The Emperor Vespasian. "Alas, I am dying beyond my means."—Oscar Wilde. ^ "Now comes the mystery." — Henry Ward Beecher. "Draw the curtain, the comedy is ended."—Rabelais! Something wrong with the intellectual police of capital!«. Not one has stepped forwand with the charge that Socialism is responsible for the diseases of capitalism. No wonder laymen don't understand banking. No other bussinaa could bust without showing symptom« and auditor would recognize. A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, 3. P. prmtrtarcc OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH