POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S vpisujemo abonma novost 07/08 skupinski abonma brezplačna tel. št. 800 214 302 Primorski ČETRTEK, 18. OKTOBRA 2007 Št. 246 (19.029) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Dobrodošli danes, dobrodošli vedno Dušan Udovič Dejstvo, da je osrednje Slavistično društvo Slovenije tokrat (prvič) izbralo Trst za svoj kongres, je več kot le simbolnega pomena. Prvo, kar pride na misel je, da bi to utegnil biti zelo dober zgled za marsikoga, ki misli, da je Ljubljana center osončja, vse ostalo pa nepomembna periferija, v tej optiki pa Trst vreden kvečjemu kakega sindikalnega izleta. Res je, da tu ni več »pljuč slovenskega naroda«, kot je Cankar njega dni v Trstu citiral ljubljanskega župana Ivana Tavčarja. Tega je že neznansko dolgo. Preteklo stoletje je šlo čez ta prostor kar nekajkrat hudo grobo in brez milosti, od tega so ostale še danes ne povsem zaceljene brazgotine. Ostal pa je tudi zajeten del slovenskih ljudi, ki od Trbiža do miljskih hribov dnevno potrjujejo voljo po kulturnem in jezikovnem obstanku. Ni samo od nas odvisno, ali bomo obstali, to mora biti hotenje slovenskega naroda v celoti, sploh pa države in njenih institucij. Odločitev Slavističnega društva zato cenimo kot pomembno politično izbiro, gesto, ki nas bodri v prepričanju, da slovenskemu jeziku in kulturi tod tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo kisika. Kajti, da se navežemo na temo kongresa: mi smo to mejo živeli, ko je za mnoge bila travma in problem, z optimizmom smo doživljali njeno postopno rahljanje in z velikim veseljem pričakujemo njeno dokončno izginotje. Nismo pa povsem brez skrbi, prej nasprotno. Lepo in perspektivno je živeti vprostorubrez meja, na stičišču kultur. Odprt prostor daje lep občutek, ponuja priložnosti, vendar hkrati opozarja, da bomo kulturno in jezikovno na tem obodu slovenskega ozemlja morda še bolj na čistini, kot smo kdaj bili. Zato dobrodošli slavisti, danes, jutri, vedno. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) deželni svet - Brezuspešna obravnava Zakon FJK za Slovence že tretjič brez odobritve Napetosti pred deželno palačo, Rezijani prekinili sejo trgovinska zbornica - Predstavitev pobude Okusi Krasa Ob kraških jedeh tudi ponudba tipičnih proizvodov TRST - Šestnajst gostiln s Tržaškega in dve z Goriškega sodeluje pri letošnji, že 6. izvedbi enogastronom-ske pobude Okusi Krasa, ki jo prire- jata gostinska sekcija in sekcija trgovine na drobno pri SDGZ. Poleg okusnih jedilnikov pa bo od sobote, 20. oktobra, do nedelje, 11. novembra, publiki na voljo tudi t.i. »kotiček tipičnih proizvodov« v pekarnah in jes tvin skih ob ra tih. Na 4. strani TRST - Deželnemu parlamentu tudi včeraj ni uspelo odobriti zakona za zaščito slovenske jezikovne skupnosti, o katerem bo sedaj spet tekla razprava 23. oktobra. Zasedanje so zaznamovale napetosti pred deželno palačo, skupina Rezijanovje nato pod večer povzročila prekinitev seje. Predsednik deželnega sveta Tesini je zahteval poseg policije, po seji načelnikov svetniških skupin se je seja sicer nadaljevala, odobrili pa so le en člen zakonskega predloga. Nacionalno zavezništvo in Forza Italia podpihujeta protest skupine Rezijanov, ki uživajo podporo tudi nekaterih zastopnikov Marjetice in gibanja Državljani za predsednika. Na 3. strani Komisija slovenskega DZ za Slovence v zamejstvu o odprtih manjšinskih vprašanjih Na 5. strani Občina Trst in pristanišče: »bitka« za tovorni terminal Na 8. strani Ret: »Nova KGS z obema kraškima rajonoma« Na 9. strani Mestni upravi Gorice in Nove Gorice pripravljata strokovno podlago za čezmejno okoljsko konferenco Na 16. strani deželni svet - Ob robu včerajšnje razburljive seje Desnica odkrito na strani Rezijanov, ki nočejo biti Slovenci TRST - Že ob prvem protestu Rezijanov pred deželnim svetom smo napisali, da teh dogodkov ne gre podcenjevati in da jih je treba obravnavati zelo resno. Že prav, da v Trst ne prihajajo protestirat vsi prebivalci Rezije, res pa je, da njihove akcije presegajo meje doline pod Kaninom in dobivajo vse-deželno politično razsežnost. Protest Rezijanov, ki nočejo biti obravnavani kot Slovenci, politično izkoriščata Nacionalno zavezništvo in Forza Italia. Zlasti njen tržaški del, ki se vehementno bori tudi proti zakonu za Furlane. Nacionalno zavezništvo se je po zgledu MSI vedno dosledno borilo za obrambo italijanske identitete Benečije in za »sveto vzhodno mejo«, ki naj bi jo ogrožala slovenska oziroma slovanska nevarnost. Protest Rezijanov je sedaj po svoje prisilil desnico, da spremeni strategijo. Nič več ogroženi Italijani in nič več nostalgije po Gladiu, ogroženi so sedaj »Slovani« iz Rezije in Nadiških in Terskih dolin. Ogroža jih ne toliko Slovenija, ki postaja »evropska«, temveč Slovenci iz Trsta in Gorice, ki hočejo Benečiji vsiliti pripadnost slovenski manjšini... Desnica ne bi bila tako glasna in, žal, tudi vplivna, če ne bi nekatera njena stališča naletela na rodovitna tla tu- di v levi sredini. Gibanje Državljani za predsednika (Illy noče, da se ga predstavi kot občansko listo) od vsega začetka podpira Rezijane, ki nočejo biti Slovenci, podobna stališča pa zagovarjajo tudi nekateri zastopniki Marjetice iz vzhodne Furlanije. Nekdanji predsednik deželnega sveta Martini je včeraj celo predlagal, da bi deželni zakon po novem zaščitil ne samo slovensko, temveč tudi slovanske manjšine. Zadeve so zelo resne, saj trikrat zaporedna odložitev odobritve nekega zakona ne sodi v tradicijo našega deželnega sveta. Sandor Tence ITALIJA - Po hudih zapletih in polemikah Vlada odobrila dokončno besedilo pokojninske refbime RIM - Ministrski svet je sinoči na izredni seji odobril dokončno besedilo zakonskega osnutka o pokojninski reformi. Osnutek so s svojim glasom podprli vsi ministri, razen Bianchija (SIK) in Ferrera (SKP), ki sta se vzdržala. Kot je ob koncu seje zatrdil podtaj-nik pri predsedstvu vlade Enrico Let-ta, je imel beli glas obeh predstavnikov radikalne levice »konstruktiven predznak«. Z drugimi besedami, vlada naj bi odobrila zadnjo verzijo pokojninske reforme z večjo enotnostjo, kot jo je premogla prejšnji petek, ko sta se Bi-anchi in Ferrero prav tako vzdržala. To se je zgodilo, potem ko je vlada včeraj Predsednik vlade Romano Prodi dosegla dogovor najprej s sindikalnimi zvezami CGIL, CISL in UIL, potem pa še z zvezo industrijcev. Na 7. strani 2 Četrtek, 18. oktobra 2007 MNENJA, RUBRIKE GLOSA »Odvečni ukrepi za zaščito manjšine Jo2e Pirjevec »Civilizacija je velika mati, ki sprejema in ščiti. Zanjo se je treba odpovedati egoizmom, sovraštvu, nevednosti in kratkovidnosti.« S takšnim ekumenskim tonom zaključuje svojo poslanico deželni poslanec in občinski svetnik Piero Camber, poslanico, ki jo je na prvi in petnajsti strani v torek objavil tržaški »Il Pic-colo«. Kaj je Camberja vzpodbudilo k tako visokim razmišljanjem? Ne toliko odločitev, ki jo je sprejel župan Roberto Dipiazza, da v mestnem središču odpre administrativno »okence« za meščane slovenskega jezika, kolikor pripravljenost, da na njihovo zahtevo izda dvojezične osebne izkaznice. Ta prodor slovenščine v sancta sanctorum tržaškega italijanstva se zdi Camberju tako izzivalen, da nam je dal lekcijo o tem, kako je zares treba ščititi neko narodno identiteto. »Jezik in kulturo«, razglaša v svoji encikliki, »varujemo in ohranjamo tako, da ju govorimo v družini, s šolo, gledališči, časopisi, gospodarskimi in kulturnimi društvi, z možnostjo komuniciranja z javno upravo v lastnem jeziku, pa tudi z umirjeno socialno klimo, v kateri govoriti jezik, drugačen od urad ne ga, ne po vzro ča stra hov in od po -ra«. Avtorju besedila je treba čestitati. Kakšen razvojni skok od časov, ko so ti na cesti dali klofuto, če si govoril po slovensko, te prisilili piti ricinusovo ali strojno olje, če si pel v tem jeziku, in te poslali v konfinacijo, če si preživel! Čestitati mu je tudi treba, da vidi sosednjo Slovenijo kot državo, kiji prav malo manjka, da postane »v vseh obzirih« evropska. Dovolj bo, da prisluhne Dipiazzi, kiji bo znal pokazati pot k »tistemu socialnemu razvoju, h kateremu teži«. In kako bo Dipiazza izvršil to didaktično nalogo? Camber mu v tem smislu daje jasne napotke: »Spomnil jo bo, kako se je treba odreči titoistični in komunistični preteklosti, kako je dolžna spoštovati trpljenje, ki je prizadelo Italijane, ko so bili prisiljeni v emigracijo po drugi svetovni vojni. Ne gre pa tudi po za bi ti, da je po treb no vr ni ti pre mo že nje, ki je bi lo ne za ko ni to raz la šče no in na ci o na li -zi ra no, del ka te re ga je še ved no za pu ščen, ne - obljuden, brez ljudi in predmetov, vrniti, kakor se je zgodilo v ostali vzhodni Evropi«. Ne bom komentiral zgoraj navedenih napotkov, ker bi se zapletel v predolgo razpravljanje. Želim se pomuditi samo pri tistih ukrepih, ki so po Camberjevem mnenju odvečni za manjšinsko zaščito: »Nič nimajo opraviti z zaščito jezikovne manjšine«, uči v svojem razmišljanju, »dvojezična toponomastika, dvojezične izkaznice, dvojezični obrazci vseh vrst, s katerimi se postavi ali se dobi odgovor, se plača ali kasira, se stopi torej v stik z javno upravo. Vse to ne odgovarja resnični potrebi, kateri naj zadostijo pristojni uradi, ki že obstajajo, ali jih je treba ustanoviti, temveč starodavni politično-nacionalistični težnji glede suverenosti nad ozemlji, znotraj katerih se udejanja zgoraj omenjena zaščita. Gre za vpraša- Avtorju besedila je treba čestitati. Kakšen razvojni skok od časov, ko so ti na cesti dali klofuto, če si govoril po slovensko, te prisilili piti ricinusovo ali strojno olje, če si pel v tem jeziku, in te poslali v konfinacijo, če si preživel! nja, ki so različna od človeške in civilne obvez nos ti gle de za šči te, in se kot ta ka spo pa -dajo z drugo občutljivostjo, ki je abstraktna toda bistvena, z občutljivostjo državne večine, ki gre zaradi zgodovine, kulture in tradicije v nasprotno smer in čuti italijanstvo kot vredno to«. Stil je zve ri žen pač v skla du s kva li te to razmišljanja, vendar povsem jasen. Jasen tudi za Slovenijo, ki bi morala, če hoče doseči evropski standard sosednje Italije, italijanski manjšini na lastnem ozemlju odvzeti vsak znak vidne prisotnosti. Samo tako bo mogoče doseči med državama, kot komentira Il Piccolo Camberjevo pisanje, »pošten sporazum«! VREME OB KONCU TEDNA Čaka nas vdor polarnega zraka Darko Bradassi Pred nami je izrazit vremenski preobrat, ki nas bo prehodno popeljal kar v zimo. Konec tedna bo za ta čas povečini zelo hladen in vetroven. Predhodnica izrazite vremenske spremembe bo hladna fronta, ki bo nocoj hitro prešla naše kraje. Ob njenem prehodu se bodo pojavljale krajevne padavine, za njo pa bo začel pritekati proti nam polarni zrak in bo zapihala mrzla burja. V prihodnjih dneh bo prevladovalo suho, hladno in vetrovno ter povečini precej sončno vreme. Ni izključeno pa, da se bodo ob zadrževanju zelo hladnega zraka in morebitnem povratku od jugovzhoda bolj vlažnih tokov v nedeljo ali v noči na ponedeljek tudi ponekod na Kraški planoti in v Benečiji lahko prehodno prikazale posamezne snežinke. Razlika v temperaturi med zračno maso, ki se je v teh dneh zadrževala nad nami in središčem polarnega zraka, ki bo doseglo naše kraje v soboto ali nedeljo je velika. Višji sloji ozračja naj bi se ohladili za okrog 15° C. Radiosonda iz Campo-formida pri Vidmu je včeraj opolnoči na višini 1558 m namerila 9,2° C, ničta izoterma pa je bila na višini 3624 m. Višji sloji ozračja so bili za 2 do 4° C toplejši od dolgoletnega povprečja, ničla pa se je zadrževala za kakih 500 m višje. V nižjih slojih pa je bilo predvsem ponoči zaradi izrazitega prizem-nega temperaturnega obrata za ta čas že zelo hladno. Deželna meteorološka opazovalnica ARPA-Osmer je včeraj v Zgoniku namerila najnižjo vrednost 3,9° C, v Červinjanu 4,3° C, v Koprivnem 6,5° C, v Trstu pa 11,9° C. Kot primerjavo naj zapišemo, da je bilo ponoči na Trbižu 2,5° C, na 1630 m visokem Matajurju pa kar 7,4° C, torej topleje kot na Krasu in v nižinah. Najhladnejši zrak bo predvidoma dosegel naše kraje v noči na soboto. Na višini okrog 1500 m pričakujemo najnižje temperature med -5 in -7° C. Če se bo uresničila najekstremnejša varianta, bodo te, z izjemo zadnjih 5 dni v januarju, najnižje temperature na tej višini v celotnem letu. Višji sloji se bodo ohladili do preko 12° C pod dolgoletno povprečje. Padec temperature v prizem-lju bo zaradi sedanjega izrazitega obrata nekoliko manjši, še vedno pa občuten. Ponekod v nižinah in na Kraški planoti se bo živosrebrni stolpec ponoči spustil tudi do ledišča ali za kako stopinjo nižje. Ker bo vetrovno, pričakujemo najnižje vrednosti predvsem v bolj zatišnih legah, kjer bodo temperature prehodno lahko padle za več stopinj pod ničlo. Najvišje dnevne vrednosti pa bodo v nižinah in na Krasu predvsem v soboto in nedeljo okrog 10° C, ob morju bo kakšna stopinja več. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v popoldanskih urah se bodo pojavljale krajevne padavine, deloma nevihte. Zapihala bo burja. Jutri in v soboto bo pretežno jasno z občasno spremenljivostjo. Pihala bo zmerna do občasno močna burja in bo za ta čas hladno. V nedeljo se bo od vzhoda oblačnost postopno povečala. Še bo pihala burja. Ni izključeno, da bodo prehodno ponekod manjše padavine. Meja sneženja ob morebitnih padavinah bo sprva na okrog 300400 m, nato se bo zvišala. Na sliki: večji del Evrope in Sredozemlja bo zajel val polarnega zraka. Temperature bodo v višinah padle za več kot 10° C pod dolgoletno povprečje. PISMA UREDNIŠTVU Volitve brez slovenščine Stanujem v Škednju in sem sodelovala skoraj 20 let kot članica odbora društva Ivan Grbec. Eno od načel, ki smo si ga postavili na prvih sejah je bilo: društvo je slovensko in naš cilj mora biti, da obdržimo živo našo kulturo; vrata so odprta tudi našim prijateljem Italijanom, ki si želijo nas spoznati. Kar se dogaja že več let, nekateri so pristopili k našemu društvu in nam pomagajo pri našem delu. Ko društvo sposoja dvorano raznim društvom, da se spregovori tudi v slovenščini, vsaj pozdrav ali predstavitev, in letaki, da so tiskani dvojezično. V nedeljo, 14. oktobra, v Škednju so se vršile primarne volitve v društvu Grbec. Pri vhodu na dvorišče sta plapolali dve zastavi z grbom Ulivo, na dvorišču stojala z vabilom na volitve in urnikom. Oboje samo v italijanščini. Iskala sem napis tudi v slovenščini, ki ga pač ni bilo. Sem takoj protestirala, a premalo. Sem povedala, da zaradi tega ne bom volila. Kje so bili predstavniki demokratičnih strank, tudi Slovenci, in odgovorni pri društvu, da so tako mirno to sprejeli. Roža Počkar Doklada za dvojezično poslovanje za neučno osebje na slovenskih šolah V Primorskem dnevniku dne 9. 10. 2007 smo lahko kar na treh mestih brali novico, da nova kolektivna delovna pogodba za šolsko osebje predvideva do-klado za dvojezično poslovanje za neučno osebje slovenskih šol. V naslovu na 24. strani PD navaja, da je bila na tak način vključena v pogodbo zahteva sindikata UIL Scuola. Zaslugo naj bi imela predvsem članica omenjenega sindikata g. Maja Peterin ter pokrajinski in deželni tajnik UIL Scuo-la g. Ugo Previti. G. Peterin je namreč za PD izjavila: »Skupaj z deželnim in obenem goriškim pokrajinskim tajnikom šolskega sindikata UIL Scuola Ugom Previtijem sva pripravila prošnjo z zahtevo po dvojezični dokladi za vse učno in neučno osebje slovenskih šol, ki sva jo nato izročila državnim predstavnikom najinega sindikata. Po njihovem posredovanju v Rimu sta zahtevo podprla tudi zvezna sindikata CGIL in CISL, tako da je bila doklada za dvojezičnost vključena v osnutek kolektivne pogodbe, ki so ga podpisali v noči med soboto in nedeljo«. PD tudi navaja, da sta se Peterinova in Previti »zavzela, da bi do-klado za dvojezičnost priznali vsemu učnemu in neučnemu osebju slovenskih šol, sicer pa so njuni zahtevi le delno ugodili. Pravico do doklade so namreč priznali neučnemu osebju, še naprej pa jo bodo prejemali tudi osnovnošolski učitelji«. Ni moj namen, da bi komurkoli osporaval zasluge, da je bila neučnemu osebju z novo delovno pogodbo za šolsko osebje končno priznana pravica do doklade za dvojezično poslovanje. Za boljšo informacijo pa bi samohvali g. Peterinove vseeno dodal, da si je neučno osebje Zavoda Žige Zoisa in Liceja Franceta Prešerna prizadevalo za priznanje pravice do doklade za dvojezično poslovanje celih 20 let, in sicer od izdaje OPR št. 268 z dne 13. 5. 1987, ki je v 60. členu predvidel možnost priznanja pravice do te doklade tudi osebju krajevnih uprav, ki je službovalo kot neučno osebje na šolskih ustanovah, do razsodbe Državnega sveta št. 1731/07, ki je postala pravnomočna 12. 4. 2007. Z omenjeno razsodbo Državnega sveta je bila pravica do doklade za dvojezično poslovanje priznana petnajstim bivšim in sedanjim uslužbencem šol Zois in Prešeren v znesku, ki je po- prečno skoraj desetkrat višji od tistega, ki ga predvideva nova delovna pogodba za šolsko osebje. Zahtevi odv. Petra Močnika po vključitvi doklade za dvojezično poslovanje v novo pogodbo, ki jo je osebje omenjenih šolskih ustanov z dopisom z dne 13. 4. 2007 dostavilo vladni agenciji ARAN, sindikatom CGIL, CISL, UIL, CONFSAL SNALS in GILDA v Rimu ter Sindikatu slovenske šole, je sledila dostava dne 3. 5. 2007, istim naslovnikom, pravnomočne razsodbe Državnega sveta št. 1713/07 z zahtevo, da se pravica do doklade za dvojezično poslovanje razširi na vse neučno osebje slovenskih šol. Prepričan sem, da bi bila, brez zgoraj omenjene razsodbe Državnega sveta, še tako zavzeta prizadevanja tega ali onega sindikata za vključitev doklade za dvojezično poslovanje v novo pogodbo, le bob ob steno. To lahko trdim na osnovi dejstev in upoštevajoč nemajhna prizadevanja samih uslužbencev in nekaterih sindikatov v smeri priznanja omenjene pravice, ki so bila do podpisa nove delovne pogodbe povsem zaman. Za neučno osebje DTTZG Žige Zoisa in Liceja Franceta Prešerna David Malalan 13. člen deželnega zakonskega osnutka št. 205 (1) Ker nisem zasledila v medijih podrobne informacije o členih zakonskega osnutka o Slovencih, ki so bili odobreni na seji deželnega sveta dne 1. oktobra , sem jih poiskala na Deželi. Streslo me je, ko sem ugotovila, da je ostal 13. člen nespremenjen kot v osnutku deželnega odbora! Člen govori o zasebni rabi slovenščine in določa, da smejo zasebniki uporabljati slovenščino, poleg italijanščine seveda, na oznakah in tablicah izpostavljenih javnosti samo na območju, za katerega je uradno določeno, da na njem živijo Slovenci. Kar je tudi v nasprotju z zakonom 38/2001. Kot sem brala, so svetniki Ciani, Ciriani, Di Natale, Dressi, Ritossa predložili popravek, da se 13. člen črta, (morda bi bilo bolje?), a ta ni bil sprejet. Drugi popravek je podpisal svetnik Špacapan, in sicer, da je raba slovenskega jezika na zasebnih napisih v javnosti možna v vsej deželi FJK in da druga oznaka ni obdavčena. Ker je svetnik zaradi bolezni odsoten, je njegov predlog osvojil Ritossa (AN) - in ga takoj zatem umaknil. Ampak, predsednik deželne vlade ne more ne biti garant Deželnega posebnega statuta in Ustave italijanske republike!? Živka Marc 13. člen deželnega zakonskega osnutka št. 205 (2) Nekateri stari profesorji vedo, da v 8. členu italijansko-jugoslovanske pogodbe z dne 10. novembra 1975 stoji zapisano, da že sprejeti notranji ukrepi za izvajanje Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954 ostanejo v veljavi. Nekateri profesorji, ki niso samo stari, ampak tudi dlakocepski ali picajzlasti, vedo tudi to, da so v znameniti Cassandrovi komisiji obravnavali seznam že sprejetih notranjih ukrepov, ki naj bi v skladu z navedenim členom Osimske pogodbe ostali v veljavi. Med temi ukrepi je sklep tržaške občine, da je pri zasebnih dvojezičnih napisih, ki so izpostavljeni javnosti, obdavčen samo napis v enem od dveh jezikov. Ko me je nekdanja sošolka opozorila na 13. člen osnutka zakona št. 205 z dne 28. septembra 2006, sem 13. julija 2007 poslal uredništvu dnevnika Slovencev v Italiji pismo, da bi spomnil voditelje slovenske manjšine na to načelno že priznano ugodnost. Pismo ni bilo menda nikoli objavljeno, zdaj pa sem v Skupnosti (leto XXXI, št. 4, str. 3) bral, da je »svetovalec SSk Špacapan predlagal, da bi bila raba slovenščine na napisih na trgovskih in drugih obratov, etiketah ipd. ne samo dovoljena, temveč da bi se pri dvojezičnih napisih, ki terjajo plačevanje javnih dajatev, upošteval le napis v enem jeziku«. V istem listu sem bral, da je navedeni popravek spretno izničil svetnik Ritossa. Ker pa so v deželnem svetu poleg Špacapana še štirje svetniki in svetnice, nisem takoj obupal, temveč sem odšel v pristojni urad, da vidim, ali je bil 13. člen dopolnjen. Kot očividec lahko pričam, da je ostal nespremenjen, brez navedenega dopolnila. Toda iz besedila v Skupnosti izhaja, da je predlog popravka svetnika Špa-capana obsegal tudi vprašanje rabe slovenskega jezika v zasebnih napisih, ker pri izvornem besedilu 13. člena obstaja možnost tolmačenja, da na trgu Vit-torio Veneto ni mogoče postaviti zasebnega napisa v slovenskem jeziku. Izpred več desetletij se spominjam izjave Rafka Dolharja, da ni utemeljena trditev znane pesmi »tega kriv je tuji meč«. Modri italijanski narod pravi: »A buon intenditor poche parole«. Samo Pahor / ALPE-JADRAN Četrtek, 18. oktobra 2007 3 deželni svet - Razburljivo nadaljevanje razprave o zakonskem predlogu za našo manjšino Že tretja odložitev zakona o Slovencih Napetosti, incident in prekinitev seje Rezijani najprej grozili fotografu našega dnevnika, nato žalili ekipo RAI in zmerjali Tamaro Blažino TRST - Deželni svet je že tretjič zaporedoma odložil odobritev zakona za zaščito slovenske manjšine in predložil obravnavo na torek, 23. oktobra. Včerajšnji dan so zaznamovale napetosti pred deželno palačo in nato v sami palači, ki so se nekaj minut po 18. uri izrodile v incident, zaradi katerega je predsednik deželnega sveta Alessan-dro Tesini za več kot pol ure prekinil sejo. Skupščini je uspelo odobriti le en člen (številka 17) zakonskega predloga, razprava pa je bila kratka, saj so se deželni svetniki skoraj do 18. ure ukvarjali z dokumentom o gospodarskem načrtovanju, ki so ga na koncu odobrili. Deželna seja se je začela z dopoldanskim protestom Marije Ferletič, predstavnice zasebne TV postaje Tele-mare, ki očita predlagateljem zakona, da so jo popolnoma prezrli. Napetosti pa so se začele nekaj ur pozneje, ko je pred deželni svet prišla večja skupina Rezi-janov, ki je spet zahtevala, da se dolino pod Kaninom izloči tako iz tega deželnega zakona, kot tudi iz državnega zakona za zaščito Slovencev. V zgodnjih popoldanskih urah so nekateri prena-peteži tudi pod vplivom alkohola najprej žalili fotografa našega dnevnika in mu onemogočili opravljanje svojega dela, potem pa so se z istimi metodami spravili še na novinarja Radia Trst A in slovenske televizije RAI in na snemal- ca, ki ga je spremljal. V obeh primerih je posegla policija in naredila red. Pod vplivom alkohola pa ni bil Franco Pacilio, prvopodpisani peticije o Reziji in rezijanščini, ki je v predver-ju deželnega parlamenta grobo žalil svetnico Tamaro Blažino in nato še njenega kolego Igorja Kocijančiča. Predsednik društva "Identita Val Resia" Sergio Chinese se je pozneje sicer pred novinarji opravičil za te izpade, do pičice pa je potrdil ostro nasprotovanje temu zakonu. Dejal je, da si hoče slovenska manjšina v bistvu podrediti in celo izbrisati Rezijane, strokovne raziskave o slovenskem izvoru rezijanščine pa večkrat »pilotirane« iz Ljubljane. Podobna stališča so potem na deželni seji zagovarjali predstavniki Nacionalnega zavezništva in Piero Camber, tržaški svetnik Forza Italia. Žalitve in napetosti so bile uvod v incident, ki se je pripetil nekaj po 18. uri. Alessandra Battellino (mešana skupina, ki je bila izvoljena na listi Antonia Di Pi-etra) je od predsednika Tesinija glasno zahtevala, naj razdeli svetnikom peticijo Rezijanov in naj potem prekine obravnavo zakona o Slovencih z utemeljitvijo, da peticija sodi v ta zakon. Te-siniju je komaj uspelo pojasniti, da je peticija nekaj povsem drugega od zakona, ko so s tri bu ne za ob čin stvo za če li negodovati in kričati. Predsednik je zato policistu ukazal, naj najbolj razborite- ga Rezijana pospremi iz dvorane in zatem prekinil sejo. V bran protestnika so glasno nastopili svetniki NZ (posebna glasna sta bila zlasti Bruno Di Natale in Paolo Ci-ani) in takoj za njimi še predstavniki Forza Italia in UDC. Ko je bila seja že prekinjena, je skupščino s tribune kot Rezijani so pred deželno palačo in nato v deželnem svetu povzročili kar nekaj napetosti in poskrbeli tudi za incident med obravnavo zakona o zaščiti Slovencev kroma pravi tribun »nagovoril« še Chinese, ki je prepričan, da smo glede Rezije priča kršenju človekovih pravic. Na zahtevo Roberta Molinara (-UDC) je Tesini sklical načelnike svetniških skupin, ki so o incidentu razpravljali skoraj pol ure. Ob nadaljevanju seje so bili duhovi nekoliko mirnejši, za kar nosi zaslugo Tesini, ki so mu z desnice očitali, da je odgovoren za nepooblaščeno prisotnost policije na deželni seji. »Policisti od nekdaj spremljajo zasedanja deželnega parlamenta, zato njihov poseg ni nič nenavadnega. Ko sem ukazal odstraniti glasnega protestnika iz dvorane, sem sicer imel v mislih varnostnike deželnega sveta. Incident je vse ka kor za na mi in upam, da se kaj takšnega ne bo ponovilo,« je dejal predsednik. Dodal je tudi, da občinstvo ne more in ne sme z medklici ali pripombami motiti deželnega sveta, a mora tiho spremljati njegovo delo, čeprav se z odločitvami ne strinja. Cam ber je re kel, da je tre ba raz -umeti zaskrbljenost Rezijanov, »ki nočejo čez noč postati Slovenci in zaradi tega krčevito branijo svoje jezikovne in narodne značilnosti«. V bran Rezijanov se je postavil tudi Ciani (NZ). Njegova stranka je bila do pred kratkim velika zaščitnica italijanstva »svete vzhodne meje«, sedaj pa se je praktično čez noč prelevila v branitelja slovanskega izvora rezijanskih in nadiških narečij pred nevarnostjo njihove »slovenizacije«. Včerajšnji dan v deželnem svetu ni bil najbolj spodbuden za nastajajočo Demokratsko stranko. Med razpravo o dokumentu za ekonomsko načrtovanje je bilo odsotnih kar nekaj predstavnikov Marjetice, nekoliko čudna stališča o zakonu za Slovence pa je izrazil Antonio Martini, da ne govorimo o pristaših gibanja Državljani za predsednika (bivša Illyjeva lista), ki ves čas odkrito podpirajo zahteve protestnikov iz Rezije. Martini, bivši predsednik deželne ga sve ta, je ce lo pred la gal, naj uradni naslov zakona spremenijo v zaščitni zakon za slovensko in za slovanske (!) jezikovne skupnosti. Nekateri njegovi somišljeniki iz Furlanije pa očitajo deželnemu svetu premajhno občutljivost do »upravičenih« zahtev Rezijanov. In to kljub temu, da j e tudi včeraj Blaži-nova, večinska poročevalka zakona, večkrat ponovila, da zakon nikomur ničesar ne vsiljuje, ampak predstavlja priložnost, ki jo državljani in skupnosti lahko izkoristijo, lahko pa tudi ne. Odbornik Roberto Antonaz je poudaril, da Dežela ni jezikoslovec in da ni v njeni pristojnosti ugotoviti izvora rezijanščine. Obljubil je vsekakor korak deželne vlade za spremembo državnega zakona 482 (jezikovne skupnosti) v korist večje pozornosti do Rezije in Rezijanov. Sandor Tence koroška - 13. Primorski kulturni dnevi Kakovostna ponudba, skromen odziv Koroška publika, tako kot že v prejšnjih letih, žal ni pokazala velikega zanimanja za kulturno ustvarjanje primorskih rojakov iz Italije CELOVEC - Prekomejno kulturno povezovanje med Koroško in Primorsko ima že dolgoletno tradicijo. Izmenično že poldrugo desetletje prirejajo Koroške kulturne dneve na Primorskem in nato Primorske kulturne dneve na Koroškem. Letos je bila na vrsti Krščanska kulturna zveza (KKZ), kije pretekli teden vabila na niz prireditev v okviru medtem že 13. Primorskih kulturnih dnevov na Koroškem. Na sporedu so bili gledališki predstavi, razstava, predstavitev knjige in koncerta rojakov iz Italije. Ponudba je bila res kakovostna, vendar pa je - kot že v preteklih letih - tudi letos domača pubilka več ali manj izostala. Ponovil se je scenarij preteklih let, torej ogromno zanimanje za nastope koroških Slovencev na Primorskem in zelo skromen odziv koroške publike ob gostovanjih rojakov iz Italije. Tajnik Krščanske kulturne zveze Andrej Lampichler je skromen odziv na prireditve obžaloval, saj so se tako v celovški kulturni centrali kot tudi v krajih, kjer so gostovale skupine in umetniki s Primor- ske, resno potrudili za številčnejši obisk. Letošnji 13. Primorski kulturni dnevi na Koroškem so se začeli z gledališko predstavo v farni dvorana v Selah, in sicer s tragikomedijo »Balkanski špijon« Dušana Kovačeviča. Gostovalo je Prosvetno društvo Štandrež - dramski odsek. V prostorih Posojilnice-Bank Boro-vlje je bila na ogled razstava del Franka Žerjala, v Železni Kapli pa je Danijel Čo-tar predstavil svojo knjigo »Domače si-rarstvo za zabavo in zares«. V avli Slovenske gimnazije so se z »Malo Damo« (Luis May Alcott) predstavili člani gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba iz Trsta. Niz kakovostnih prireditev so v Domu prosvete »Sodalitas« v Tinjah zaokrožili z nastopi učencev Slovenske glasbene šole na Koroškem, Slovenskega glasbenega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in Glasbene matice iz Trsta oz. Mešani pevski zbor Mačkolje s kantato »Stabat mater« v slovenskem društvenem domu na Radišah pri Celovcu. (I.L.) V prostorih Posojilnice-Bank v Borovljah so odprli razstavo Franka Žerjala novice 4 Četrtek, 18. oktobra 2007 GOSPODARSTVO / okusi krasa 2007 - Predstavitev letošnje izvedbe, ki je že šesta po vrsti Z jesenjo se vrača uspešna enogastronomska prireditev Nasmejani ženski obrazi vabijo k obisku - Kotiček tipičnih proizvodov v pekarnah in trgovinskih obratih TRST - Jesenski čas nam ob rezkem hladu in v toplih barvah odeti naravi že šesto leto zapored prinaša tudi priljubljeno enogastronomsko pobudo Okusi Krasa, ki jo gostinci s Krasa iz leta v leto kulinarično še izboljšujejo in ple-menitijo. Spet bo torej zadišalo po slastnih kraških dobrotah in pristni kraški proizvodi kot so na primer med, oljčno olje, sir, vino, pršut, sladice ter kruh bodo ponovno odigrali vlogo absolutnega protagonista. O letošnji izvedbi (od sobote, 20. oktobra, do nedelje, 11. novembra) je včeraj stekla beseda na Trgovinski zbornici, kjer so predsednik gostinske sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju Niko Tence, predsednik sekcije za trgovino na drobno Ervin Mez-gec in tajnik SDGZ Davorin Devetak podrobneje orisali njen potek in vse novosti. Prva med temi je prav gotovo prisotnost žensk, se pravi poudarek ženskega lika vsake sodelujoče gostilne. V duhu starega pregovora, ki pravi, da hiša ne sloni na kamnu, ampak na ženski, so prireditelji pobude (po zamisli sodelavke Vesne Guštin) povabili gospodarice, kuharice oziroma natakarice in sodelavke gostinskih obratov, naj se nastavijo aparatu Igorja Grilanca. Njihovi sončni nasmehi in radostni obrazi bogatijo brošuro in vabijo radovedneže na obisk ter seveda okusen postanek. Tence in Mezgec sta poleg odličnih menijev, ki poudarjajo avtohtonost, tipičnost in kakovost hrane, opozorila tudi na lansko zelo uspešno pobudo »kotiček tipičnih proizvodov«, ki jo bodo seveda ponovili tudi letos. V šestih pekarnah (Ota v Boljuncu, Čok na Opčinah, Buka-vec in Starec na Proseku, Bruna Leghis-sa v Sesljanu in Cotič v Sovodnjah), enajstih jestvinskih obratih (tržaška droge-rija Toso, trgovina z zelenjavo Cristine Rossetto in Claudia Marchesicha, delikatesne trgovine Elene Debiasi in pa Ervina Mezgeca ter 5. stagione, trgovini Despar Slavec na Padričah in na Opčinah, Self service Katja na Opčinah, jestvini Kukanja v Nabrežini in Mosetti v Gorici) in dveh barih (tržaški Malabar in openska kavarna Vatta) bo strankam na voljo bogata paleta pristnih tipično kraških proizvodov. Sicer bodo tudi v zimskih in spomladanskih mesecih omenjeni proizvodi v prodaji v sodelujočih jestvinskih obratih. Šestnajst gostiln s Tržaškega in dve z Goriškega bo torej letos v sklopu že tradicionalne pobude, ki jo prirejata gostinska sekcija in sekcija trgovine na drob- Slastno vabilo na letošnje »Okuse krasa« kroma no Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (s prispevkom tržaške Trgovinske zbornice) v sodelovanju s konzorciji in odbori za promocijo vina Kras, olja Tergeste dop, sira Moisir, medu ter letos prvič konzorcij Trieste da Gustare, sladokuscem postreglo z okusnimi jedrni in odličnimi kraškimi vini. Gostom bo na voljo okusen kraški jedilnik po že določeni ceni (ki gre od 21 do 45 evrov) v restavraciji Pesek na Pesku, gostilni Pri pošti v Bazovici, restavracijah Scabar v Trstu in Daneu na Opčinah, gostilnah Valeria in Veto na Opčinah, restavracijah Kras, Furlan in Križman v Repen-tabru, gostilnah Guštin v Zgoniku, La lampara in Il pettirosso v Križu, Sardoč v Prečniku, restavracijah Gaudemus v Sesljanu in Dama bianca v Devinu, gostilnah Pri Pinotu v Medji vasi in Devetak na Vrhu sv. Mihaela ter v restavraciji Rosenbar v Gorici. Vse dodatne informacije o gostinskih in trgovskih obratih lahko interesenti najdejo v priložnostni brošuri in zgibanki (na voljo v sodelujočih gostilnah, pekarnah, jestvinskih obratih in seveda v uradih SDGZ), kjer so navedeni seveda jedilniki in vzporedni dogodki, koristen pa je lahko tudi spletni naslov www.sdgz.it. Ob besedah pa so prireditelji včeraj prisotnim postregli s pravzaprav res konkretnim in žgečkljivim vabilom: s kozarcem vina in odličnimi sladicami pekarn Čok in Legiša. (sas) tiskovno sporočilo Doberdobski župan Paolo Vizintin o 5. koridorju DOBERDOB - »V zvezi z vprašanji, ki zadevajo peti koridor, se v zadnjih mesecih redno pojavlja na časopisih novica, na osnovi katere, naj bi deželni odbornik Lodovico Sonego in župani iz Laškega podpisali dogovor, ki vsebuje novo varianto železniške trase AV/AC ali TAV na ozemlju tržiškega mesta okrožja. O tem poroča in zadevo potrjuje ob različnih priložnostih in okoliščinah sam Sonego. Ker sem neposredno pri zadevi soudeležen kot eden izmed županov podpisnikov, menim, da je obvezno v zvezi s tem vprašanjem nuditi nekaj pojasnil.« Tako začenja župan Doberdoba Paolo Vizintin izjavo, ki jo naslavlja na javnost, zato da ovrže trditve o obstoju takšnega dogovora. »Novica, kot jo pogosto navajajo, ni povsem točna. Poleg tega vsebuje pomanjkljivosti in izpušča nekatere vsebine, kar bi lahko vodilo bralce in javno mnenje, da si ustvarijo zgrešeno sliko o dejstvih in oblikujejo o tem vprašanju napačne zamisli in prepričanje. Sam nisem bil med podpisniki dogovora in nisem nikoli izrecno ali samo- Paolo Vizintin altran lendava - Časar na čelu slovensko-madžarskega poslovnega sveta Kopenski kontejnerski terminal za Luko Koper na Madžarskem Koprsko pristanišče ga bo gradilo skupaj s predstavniki madžarskega logističnega grozda LENDAVA - Ob robu skupne seje slovenske in madžarske vlade so slovenski in madžarski gospodarstveniki včeraj v Lendavi podpisali ustanovno listino Slovensko - madžarskega poslovnega sveta, ki združuje podjetja, organizacije in zasebnike, ki imajo interes za skupno nastopanje na trgih obeh držav. Gre predvsem za področje izmenjave informacij, gospodarskega sodelovanja, trgovine, turizma, znanstveno-tehničnega razvoja, tehnološkega transferja in investicij. Svet deluje kot forum in ni registriran kot pravna oseba. Vodita ga so-predsedujoča, člani (približno 30 podjetij iz Slovenije in Madžarske) pa so za prvi dve leti na čelo sveta izvolili Roberta Časarja, predsednika uprave Luke Koper, in Petra Lorinczeja iz podjetja Trigranit Fejlesztesi Rt iz Budimpešte. Izbira ni naključna, saj gre za podjetji, ki dobro poznata obe tržišči in že zdaj odlično sodelujeta med seboj in s partnerji z obeh strani meje. Robert Časar pa je včeraj podpisal tudi pismo o nameri o izgradnji kopen- Slovensko-madžarski poslovni svet vodita Robert Časar (levo) in Peter Lorincze skega kontejnerskega terminala na Madžarskem, skupaj s predstavniki Madžarskega logističnega grozda in podjetjem Masped ZRT. Gre za organizaciji, s katerima Luka Koper že zdaj uspešno sodeluje in ki jih veže skupen interes vlaganj na območju petega evropskega koridorja. Glavni motiv za vstop v projekt je hitro rastoči pretovor kontejnerjev iz Kitajske in ostalih azijskih držav skozi koprsko pristanišče v srednje- in vzhodno-evropske države. Ta promet predstavlja, v kombinaciji z geografsko lego Madžarske, obetavno priložnost za distribucijo kontejnerjev iz enega osrednjega (hub) kontejnerska terminala. umevno dal svojega pristanka. Takšno izbiro sta povsem osvojila in soglasno potrdila doberdobski občinski odbor in občinski svet, saj izvira in ima svoj temelj v trdnih vsebinskih postavkah, pa tudi glede postopka in politično upravne pristojnosti. Glede tega zadnjega vidika in ker gre za dogovor izrazito javne vsebine z velikanskimi posledicami na družbeni, gospodarski in okoljski ravni, menimo, da mora o njem predhodno in neizogibno sklepati po pazljivem pregledu in tehtni razpravi Občinski svet v vlogi najbolj predstavniškega organa glede interesov teritorija in celotne skupnosti. Glede same vsebine pa ugotavljamo, da je navedeni podpis (povsem politične narave brez pravne učinkovitosti), kljub obsegu in pomembnosti obravnavanega vprašanja, značilen po dokaj neopredeljeni in splošni vsebini ter se omejuje na enostavno prilogo v obliki drobnega zemljevida, na katerem so zarisane razne črte in geometrični liki, ki naj bi hipotetično prikazali novo traso hitre železnice na ozemlju tržiškega mesta okrožja. V dopolnilo temu skopemu dokumentu se z dopisoma 6.4. 2007 in 18. 5. 2007 zahteva od deželne uprave in RFI dostavo vseh upravnih aktov, ukrepov, gradiva, študijev in načrtov, ki vsebujejo novice, podatke in točna pojasnila glede možnosti uresničitve posega, vpliva na okolje, razmerja med izdatki in koristmi, upravnih bremen kot tudi glede družbenih, okoljskih in gospodarskih posledic, ki bi se lahko pojavljale. Doslej od vsega tega ni dospelo prav ničesar, zaradi česar očitno ne razpolagamo s pogoji, na osnovi katerih bi lahko izvedli kakšno preverjanje ali analizo stanja, še manj pa izrazili ustrezne ocene ali celo sklepe o tem vprašanju. Za zaključek ocenjujemo, da se po našem mnenju navedeni dogovor spreminja v neko vrsto blanko dokumenta ali menice, ki ga glede na sedanje stanje ni mogoče sprejeti, kaj pa šele podpisati,« še piše v tiskovni izjavi doberdobski župan. Evropska centralna banka 17.oktobra 2007 evro valute povprečni tečaj 17.10 16.10 ameriški dolar 1,4200 1,4150 japonski jen 166,27 165,17 kitajski juan 10,6719 10,63B0 ruski rubel 35,3640 35,3050 danska krona 7,4539 7,452B britanski funt 0,69730 0,69650 švedska krona 9,1456 9,153B norveška krona 7,6720 7,6660 češka krona 27,440 27,526 švicarski frank 1,6767 1,6753 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 250,44 251,05 poljski zlot 3,7021 3,7196 kanadski dolar 1,3B70 1,3B7B avstralski dolar 1,5901 1,5929 bolgarski lev 1,955B 1,955B romunski lev 3,3437 3,3513 slovaška krona 33,625 33,6B7 litovski litas 3,452B 3,452B latvijski lats 0,7029 0,7030 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona B5,2B B6,25 turška lira 1,7099 1,7314 hrvaška kuna 7,3225 7,3235 Zadružna Kraška banka 17. oktobra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar britanski funt 1,43B4 0,7067 1,40B9 0,6904 švicarski frank japonski jen 1,7004 169,B937 1,6590 161,6062 švedska krona 9,37B0 B,9295 avstralski dolar 1,6332 1,5643 kanadski dolar 1,4217 1,3676 danska krona 7,595B 7,3097 norveška krona 7,B720 7,4BB0 madžarski florint 257,3262 244,7737 češka krona 2B,2141 26,B37B slovaška krona 34,5291 32,B44B hrvaška kuna 7,5065 7,1404 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute 17. oktobra 2007 _evro_ nakup prodaja ameriški dolar 1,4396 1,4041 britanski funt 0,70B9 0,6914 danska krona 7,565 7,379 kanadski dolar 1,4137 1,37B9 japonski jen 167,59 163,46 švicarski frank 1,6974 1,6556 norveška krona 7,792 7,600 švedska krona 9,300 9,071 avstralski dolar 1,6314 1,5912 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale WM » ^B liANCAGRICOLA KMEČKA BANKA | \ J Milanski borzni trg 17. oktobra 2007 Indeks MIB 30: -0,37 delnica cena € var. % AEM 2,B275 +0,27 ALLEANZA 9,275 +0,0B ATLANTIA 25,9 +0,97 BANCA ITALEASE 13,75 +0,B3 BANCO POPOLARE 16,34 -0,54 BPMS 4,395 +0,37 BPM 10,69 +2,0B EDISON 2,42 +0,67 ENEL B,09 -0,36 ENI 26,45 -0,B6 FIAT 22,4 -0,49 FINMECCANICA 20,77 +0,92 FONDIARIA-SAI 32,79 +0,00 GENERALI 30,7B -0,29 IFIL B,04 +1,23 INTESA 5,37 -0,54 LOTTOMATICA 25,B5 -0,77 LUXOTTICA 25,2 +0,00 MEDIASET 7,05 -0,2B MEDIBANCA 15,31 -0,64 PARMALAT 2,7175 +1,21 PIRELLI 0,B475 -0,19 SAIPEM 30,B2 -1,31 SNAM 4,5475 -0,41 STMICROELEC 11,73 +1,09 TELECOM ITA 2,1025 -0,97 TENARIS 1B,53 +0,32 TERNA 2,6625 +0,40 UBI BANCA 1B,BB +0,19 UNICREDITO 5,BB -1,01 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN Četrtek, 18. oktobra 2007 5 ljubljana - Zasedanje komisije Državnega zbora za Slovence po svetu in v zamejstvu Manjšinska vprašanja v agendo slovenskega predsedovanja EU Problem tudi vidnost in slišnost programov RTV Slovenija v Furlaniji Julijski krajini LJUBLJANA - Komisija Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je včeraj sprejela sklep, da se še pred predsedovanjem Slovenije EU pripravi skupna seja z odborom za zunanjo politiko (OZP). Na njej naj bi določili odprta vprašanja slovenskih manjšin v zamejstvu za slovenski program med predsedovanjem povezavi. Obenem so člani komisije sklenili, naj svet vlade za Slovence v zamejstvu med prioritetami svojega delovanja določi tudi skupno predstavništvo za slovenske manj šin. Člani komisije so se drugič letos seznanili s prizadevanji za skupno predstavništvo slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik je poudaril, da se v SKS strinjajo s predlogi Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) za ustanovitev demokratično izvoljenega predstavništva. V manjšini sami naj bi bil prvi korak do skupnega predstavništva po Sadovnikovih predstavah razširitev Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS), usklajevalnega telesa med obema osrednjima organizacijama, NSKS in Zvezo slovenskih organizacij (ZSO). Vanj naj bi vključili tudi združenja, ki so zastopana v sosvetu za slovensko narodno skupnost pri uradu avstrijskega kanclerja in v svetu za Slovence v zamejstvu pri slovenski vladi. S predlogom o razširitvi KOKS kot prvem koraku se je strinjal tudi predsednik slovenske stranke Enotna lista (EL) Vladimir Smrtnik. Tajnik NSKS Marjan Pipp je glede predloga o predstavništvu slovenske manjšine na osnovi zakona opozoril, da tega zaradi avstrijskega notranjepolitičnega nasprotovanja ni mogoče pričakovati. Po njegovih besedah je "bistvo, da manjšina dobi mehanizem za oblikovanje tega pomembnega demokratičnega telesa". To naj bi storili v dogovoru s Slovenijo, vendar Pipp ni predstavil konkretnejših predlogov za predstavništvo.Glede položaja slovenske manjšine je poudaril, da ureditve za dvojezične topografske napise ni pričakovati v doglednem času. Na avstrijskem Koroškem bodo v prihodnjem poldrugem letu volitve tako za deželni zbor kot na občinski ravni, kar naj bi onemogočilo resne razprave o tem vprašanju. Včerajšnje razprave o skupnem predstavništvu se ni udeležil predsednik ZSO Rudi Pavšič slovenija/koroska Umrl kronist grozot na Ljubelju Janko Tišler TRŽIČ/CELOVEC - V 85. letu starosti je v Tržiču umrl Janko Tišler, kronist grozot na Ljubelju, kjer so med 1943 in 1945 vojni ujetniki podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen trpeli in umirali pri gradnji današnjega cestnega predora med Slovenijo in Avstrijo. Slovenski državljan Tišler, rojen na Golniku pri Kranju in priča dogajanja na Ljubelju ter aktiven borec proti nacizmu, je pred dobrim desetletjem izdal prvo obširno knjigo z dokumenti o usodi nad tisoč internirancev izpostave zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen. Lani je knjiga izšla še v francoskem prevodu, letos pa dopolnjena z novimi fotografijami v nemščini z naslovom »Das KZ Loibl«. Takrat je Tišler na predvečer vsakoletne spominske proslave komiteja Mauthausen-Karnten/Koroška na severni strani Ljubelja kot avtor in priča časa prejel častni znak Republike Avstrije iz rok podpredsednice avstrijskega zveznega sveta, druge hiše avstrijskega parlamenta, Anne Elisabethe Haselbach. Slednja je v svojem govoru izpostavila, da si je Tišler odlikovanje zaslužil kot človek, ki se je zoperstavil nacističnemu režimu. Označila ga je za »neutrudlji-vega delavca za osveščanje ljudi«. Janko Tišler lukan Na petkovi prireditvi v Celovcu je bila namreč predstavljena nova Tišler-jeva knjiga o podružnicah koncentracijskega taborišča Ljubelj »Das KZ Loibl« v dopolnjenem, nemškem prevodu. Soavtor knjige je Francoz Christian Tessier. Upoštevajoč, da so se na Koroškem zamolčala taborišče in zverinstva, v katera je bilo vpletenih tudi mnogo koroških nacističnih krvnikov v tem taborišču, je Tišler v svoji knjigi zapisal, da so se »grozote nacizma zgodile pred našimi domovi, tudi na koroških tleh«. S tega vidika je njegova knjiga glasnik vseh žrtev na Ljubelju, hkrati pa tudi zgodovinski dokument, ki ga je zapustil bodočim generacijam za opozorilo. Ivan Lukan Susanne Weitlaner Marjan Sturm, kije bil zadržan zaradi "nujnih obveznosti" na Dunaju. Sturm je doslej bil do skupnega zastopstva skeptičen. Predsednik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze (SKGZ) in prvi mož Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) Rudi Pavšič, pa je poudaril, da skupno predstavništvo za slovensko manjšino v Italiji predvideva že deželni zakon Furlanije-Ju-lijske krajine. V skladu s tem zakonom naj bi se oblikovalo okoli 500-člansko telo, ki bi združevalo predstavnike obeh krovnih organizacij, SKGZ in Sveta slovenskih organizacij (SSO), združenj civilne družbe in na listah političnih strank izvoljene slovenske predstavnike. Iz tega telesa naj bi se oblikoval še ožji desetčlanski organ, v katerega bi po tri predstavnike imenovali SKGZ, SSO in politične stranke, en član pa bi prišel iz vrst šolskih ustanov. Pavšič je o tem načrtovanem telesu dejal, da bodo s tem imeli "institucionalno predstavništvo, ki bo odločalo o vseh vprašanjih manjšine, dežela FJK pa bo v vsem spoštovala avtonomijo manjšine." Za slovensko manjšino na avstrijskem Štajerskem je predsednica Društva člen 7 Susanne Weitlaner menila, da bi pred skupnim predstavništvom potrebovali še vrsto drugih korakov. Dežela Štajerska bi morala uradno priznati slovensko manjšino in omogočiti dvojezično topografijo. V Druš- Marjan Pipp tvu člen 7 sicer načrtujejo postavitev petih zasebnih dvojezičnih kažipotov v t.i. radgonskem koncu, je še napovedala Weitla-nerjeva. V razpravi je član komisije Franc Puk-šič (SDS) opozoril, da bi se glede skupnega predstavništva za koroške Slovence morala zagotoviti vsaj takšna rešitev, kot bo predvidoma veljala za Slovence v FJK. Neurejena vprašanja slovenskih manjšin naj bi postavili tudi na agendo med slovenskim predsedovanjem EU, kar naj bi se omogočilo s skupno sejo z OZP je zahteval Puk-šič.Predlog je podprl tudi Samo Bevk (SD), Bernard Sadovnik poslanci so ga nato soglasno izglasovali. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je včeraj razpravljala tudi o vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija na območjih, kjer v Italiji živi narodna manjšina. Kot je pojasnil predstavnik RTV Slovenija Miran Dolenec, trenutno v Italiji vlada zasičenost s frekvencami. Z uvedbo digitalnega oddajanja leta 2008 bi se sprostile kapacitete za slovenske signale, kar naj bi se doseglo v dogovoru z italijanskim institucijami. RAI k pokrivanju s signalom v manjšinskih jezikih obvezuje ustrezen zakon iz leta 1975. (STA) Predsednik Sveta Evrope sprejel koroške Slovence LJUBLJANA/CELOVEC - Predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope (SE) Rene Van der Linden je v Ljubljani skupno z evropskim poslancem in s predsedniškim kandidatom Lojzetom Peterletom sprejel predstavnike Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN). Delegacija pod vodstvom predsednikov Matevža Grilca (NSKS) in Marjana Pippa (CAN) je seznanila predsednika parlamentarne skupščine SE Van der Lin-dna z aktualnimi manjšinskopolitični-mi vprašanji na Koroškem. Po besedah Van der Lindena za Svet Evrope nikakor ni razumljivo, da avstrijska vlada ne upošteva razsodb ustavnega sodišča, prav tako ne razume popuščanja zvezne vlade politiki koroškega deželnega glavarja. V tej zvezi je Van der Linden tudi poudaril, da je naloga SE, da nadzoruje spoštovanje manjšinske zaščite, še posebej Okvirne konvencije Sveta Evrope za zaščito narodnih skupnosti. Van der Linden je tudi izrazil željo, da se mu posreduje celovito poročilo o manjšinskopolitičnem položaju na Koroškem, ki ga bo predložil pododboru za manjšinska vprašanja pri parlamentarni skupščini Sveta Evrope. NSKS in CAN sta v okviru pogovora dala tudi pobudo, da Svet Evrope poveri Beneško komisijo z izdelavo izvedeniškega mnenja o pravnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. (I.L.) gorenji tarbij - Burnjaka bo popestrila kulinarična ponudba Konec tedna med drugim tudi v znamenju kulture SREDNJE - V okviru Burnjaka, tradicionalnega praznika kostanja, ki od 13. do 28. oktobra poteka v Gorenjem Tarbiju v občini Srednje in bo dosegel svoj višek prihodnjo nedeljo, so letos pripravili tudi tri srečanja s pristno domačo kuharsko umetnostjo. V ospredju so seveda tradicionalne jedi, pripravljene po starih receptih s kostanjem, gobami in drugimi jesenskimi pridelki, obenem želijo sredenjski gostinci ponuditi tudi »pokušnjo« krajevne kulture. Dru go sre ča nje bo na spo re du jutri v zaselku Duge v agriturizmu La casa delle rondini, ki so ga odprli letos pred poletjem. Po zelo uspešni pobudi izpeljani lansko leto v okviru projekta Inter-reg bodo ponujali domače dobrote, večer pa bo priložnost tudi za srečanje in pogovor s starimi gospodinjami iz Du-gega in drugih vasi na temo starih jedi in receptov. Seveda ne bo manjkala beneška muzika. Potrebna je rezervacija (0432 724177 in 724200). Tretj e srečanje bo v petek, 26. oktobra, v znani gostilni Sale e pepe v Srednjem (0432 724118), kjer bodo pripravili poseben jedilnik s kostanjem kot glavno sestavino. Večer bodo spremljale in popestrile di-atonične harmonike iz Nadiških dolin. Program je sicer zelo pester. V soboto popoldne bo v okviru Burnjaka posvet o novih perspektivah, kijih odpira beneškemu območju novo evropsko programsko obdobje (2007-2013). Ob 18. uri bo predstavitev pesniške zbirke Marine Cernetig »Pa nič nie še umarlo«, ki je komaj izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Gre za prvo knjigo domačinke, ki se s kulturo v Benečiji ukvarja že 25 let, poleg poezije pa jo zanima predvsem gledališče, kjer za predstave domače skupine prilagaja Kostanj je glavni protagonist burnjaka tekste in jih prevaja v beneško narečje. Objavljala je tudi v raznih revijah, na literarnih natečajih pa je tudi dobila že več nagrad. Sobotni večer se bo zaključil s koncertom Kraških ovčarjev. V nedeljo, 21. oktobra, je pravi Burnjak. Zjutraj ob 9.30 se začne pohod s Planinsko družino Benečije, ob 10. uri bo otvoritev prodajne razstave kmečkih pridelkov in obrtniških izdelkov Nadiških dolin. Sledila bo maša s procesijo. Zgodaj popoldne bo Mali Burnjak za otroke, ob 15. uri pa koncert moškega okteta Odmevi iz Saleža. Popoldne bodo seveda pekli kostanj in razne skupine in domači godci po vaških ulicah bodo poskrbeli za pravo vzdušje. Založništvo tržaškega tiska predstavlja novo pesniško zbirko vabljeni v Benečijo v GORENJI TARBIJ BBB^B ob 18.uri SLOV I K I Sporočamo, da je javno srečanje na temo "RAZGOVOR O EVROPI" z Milanom Kučanom in Dimitrijem Volčičem preneseno na petek, 30. novembra 2007 ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici Vstop prost 6 Četrtek, 18. oktobra 2007 SLOVENIJA / lendava, monošter - Prvo delovno srečanje slovenske in madžarske vlade v kratkem Poudarek krepitvi sodelovanja Sjpvni!d tudi na manjšinskem področju siovj Na pogovorih velik poudarek položaju obeh manjšin - Podpisali več sporazumov in Italije LENDAVA, MONOŠTER - Slovenska in madžarska vlada sta se včeraj sestali na prvem delovnem srečanju, ki je po besedah premierov Janeza Janše in Ferenca Gyurcsanya potrdilo dobre dvostranske odnose, hkrati pa bo spodbudilo nadaljnje sodelovanje med državama. Srečanje je potekalo na obeh straneh meje, v Lendavi in Monoštru, kjer živita manjšini, premiera pa sta prepričana, da se bo njun položaj izboljšal. Na srečanju je bilo podpisanih več sporazumov, rezultate pa bosta vladi pregledali na novem srečanju čez leto dni. Kot je dejal Janša, je bila namerno sprejeta odločitev, da skupna seja vlad poteka v krajih ob meji, kjer že stoletja skupaj živijo in sodelujejo pripadniki obeh narodov. Zgodovina je to sodelovanje v preteklosti včasih postavila na preizkušnjo, vendar imajo Slovenci v Porabju in Madžari v Prekmurju sedaj pred seboj okoliščine, ki so ugodne bolj, kot so bile kadarkoli v zgodovini, je ocenil. Madžarski premier je ob tem napovedal, da namerava Madžarska v prihodnosti povečati subvencije za različne narodne skupnosti. Slovencem v Porabju je obljubil trikrat daljši čas radijskega oddajanja in lažje financiranje dvojezičnih šol. "Na tem področju moramo storiti več," je dejal Gyurcsany. Premiera sta se pred začetkom seje sestala s predstavniki slovenske in madžarske manjšine ter poslanko madžarske narodnosti v slovenskem parlamentu Mario Pozsonec. Janša je izrazil upanje, da bosta vladi v kratkem potrdili sklepe 9. zasedanja slovensko-madžarske mešane komisije ter da bodo skupaj poskrbeli, da se bodo priporočila tega zasedanja uresničila tako na šolskem kot tudi na drugih področjih. Predstavniki manjšin so srečanje ocenili kot zelo koristno in predlagali, da bi se že v bližnji prihodnosti znova sestali. Ena osrednjih tem delovnega srečanja obeh vlad je bilo gospodarsko sodelovanje. Kot je dejal slovenski premier, obseg blagovne menjave med državama, ki presega milijardo evrov letno, zadnja leta izjemno hitro narašča in kaže, da bo v letošnjem letu rast 30-od-stotna. To bo realna podlaga za povečevanje blaginje v obeh državah, znotraj te blaginje pa lahko dobro poskrbimo tudi za obe narodni skupnosti, je dejal. Gyurcsany je potrdil, da so odnosi obeh držav brez težav, in se zavzel za boljši izkoristek danih možnosti za so- piran - Ob občinskem prazniku Janez Janša delovanje. Rezultati skupne seje se bodo konkretno pokazali v tem, da bosta državi do leta 2010 povezali električno omrežje s 400-kilovatnim daljnovodom, dokončali avtocestno povezavo, več kot 200 milijonov evrov pa bo madžarsko podjetje investiralo v potniški center v Ljubljani, je dejal. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak v vse bolj rastočem dvostranskem blagovnem sodelovanju v prihodnje vidi še precej potencialov. Vizjak precej novih priložnosti med državama vidi tudi na področju investicij, kakršna je bi- Ferenc Gyurcsany la med dru gim pod pis po god be med TriGranitom, ki bo investiral okoli 220 milijonov evrov v izgradnjo novega potniškega centra v Ljubljani, in Holdin-gom Slovenskih železnic. Državi sta v Lendavi podpisali več meddržavnih sporazumov, med drugim izjavo o nameri za nadgradnjo železniške proge med Pragerskim in Gyo-rom, memorandum o sodelovanju v kmetijstvu, sporazum o čezmejnem sodelovanju lokalnih in regionalnih oblasti ter sporazum o urejanju vojnih grobišč. V Lendavi so odkrili spomenik Gyorgyu Kulcsarju, protestantskemu pridigarju, ki je tu živel v 16. stoletju. V pogovorih so pozdravili tudi pripravljenost univerz z obeh strani meje za tesnejše akademsko sodelovanje pri rojevanju projekta Evro-sredozemske univerze. V zvezi s sodelovanjem na področju znanosti je Janša izrazil zadovoljstvo, da pouk slovenščine na univerzi v Budimpešti poteka že drugo leto. Gyurcsany pa je omenil skupno izdajo velikega madžarsko-slovenskega in slo-vensko-madžarskega slovarja ter napovedal tesnejše sodelovanje Avstrije, Slovenije, Madžarske in Hrvaške na območju reke Mure za vzpostavitev sistema za opozarjanje pred poplavami. Premiera sta tudi položila temeljni kamen za gradnjo cestne povezave med Gornjim Senikom in Verico na Madžarskem. Omenjena madžarska investicija, vredna več kot 300 milijonov forintov (približno 1,2 milijona evrov), bo po mnenju slovenskega premiera precej olajšala delo in življenje porab-skih Slovencev. (STA) MONOŠTER - Slovenska vlada ima v načrtu skupne seje z vladami vseh sosednjih držav, je v izjavi ob robu delovnega srečanja slovenske in madžarske vlade v Monoštru napovedal slo ven ski zu na nji mi nis ter Dimitrij Rupel. Kot je pojasnil, se bo v kratkem sestal dobršen del italijanske in slovenske vlade pod vod stvom zu na njih mi nis -trov obeh držav, naslednji korak pa bo sku pen se sta nek obeh vlad. Slovenija pa je že imela skupno sejo s hrvaško vlado na Brionih in čaka na povratni obisk. Skupne seje vlad so po bese dah Ru pla "do god ki, ki go vo -rijo, da gre za posebne odnose, posebno intenzivne in posebno prijateljske odnose". Države, ki nimajo prijateljskih odnosov, imajo težko skupne seje, je menil. cerkljansko - Po podatkih regijskih in občinskih komisij Septembrska ujma povzročila kar za 13 milijonov evrov škode Slavje slovenskih partizanskih pomorščakov PIRAN - V Piranu so v soboto in nedeljo imeli občinski praznik, posvečen slovenskim partizanskim pomorščakom. Na komemoraciji na trgu padlih pomorščakov je govoril župan Tomaž Gantar, prebrali pa so tudi govor večletnega predsednika skupnosti partizanskih pomorščakov Mira Kocjana, ker je bil zaradi bolezni odsoten. Kocjan je obravnaval prispevek pomorščakov med drugo svetovno vojno, saj je bilo Slovencev, v prvi vrsti Primorcev, kar blizu tisoč, od teh okrog 700 v prekomorskih enotah, tristo pa na Primorskem. Med drugim je poudaril, da je bilo več kot 70 partizanskih pomorščakov iz zamejstva, med njimi tudi J. Vincenti, ki je še zmeraj predsednik odbora VZPI-ANPI Furlanije Julijske krajine v Vidmu. Skupnost, ki se je bojevala v Sloveniji, se je ubadala z izjemno zahtevnimi nalogami, pomorščake prekomorce pa so v glavnem zadolžili na najbolj kočljivo dejavnost, saj so zvečine bili radiotelegrafisti, minerji, celo poveljniki oboroženih čolnov. Govornik je opozoril, da slovenska prisotnost na morju sega stoletja nazaj. Mimo tega, da sta slovenska zgodovinska veljaka Primož Trubar in Simon Gregorčič bila tesno povezana z morjem (Trubar je srednje in višje šole opravil v Trstu, Gregorčiču pa je finančno pomagala predvsem znana slovenska družina Gorjup iz Reke), so Slovenci bili tudi kar pomembno jedro nekdanje avstroogrske vojne mornarice. Malo je znano, da je bil Anton Haus, doma iz Tolmina, najprej minister za pomorstvo, nato pa v začetku prve svetovne vojne, poveljnik avstroogrske vojne mornarice. Med drugo svetovno vojno je bilo med partizanskimi pomorščaki, ali pa tistimi, ki so bili na zavezniškem bojnem ladjevju, šest slovenskih admiralov, med njimi štirje Primorci. Skupnost je pred 40 leti prejela tudi posebno zlato priznanje tedanje jugoslovanske vojne mornarice. Kocjan pa se je ozrl tudi na nekatere zdajšnje pojave, ki blatijo partizanstvo, seveda tudi pomorščake. Tako je med drugim naglasil, da zanje ne pride v poštev nikakršna zgodovinska revizija, saj je ta zgodovina zapisana, in ob tem grajal nepojmljiva prizadevanja nekaterih, da bi kolaborante razglasili celo za zaslužno formacijo, če ne celo enakopravno partizanom. Med drugim je pojasnil, da je takšno početje v Sloveniji edino v Evropi, saj bi ga recimo v Franciji brž razglasili za protidržavnega v drugih evropskih državah pa za ljudi, ki niso vredni ne spoštovanja in ne besede. Kocjan je tudi opozoril, da partizani v glavnem niso bili togi in grobi komunisti, marveč zvečine katoličani. Kocjan je seveda pojasnil, da sicer izhaja, kakor drugi partizani iz srčnega videnja, da si padli na eni in na drugi strani zaslužijo, da se jim izreče najbolj iskrena človeška spravna pieteta. Naposled je predlagal, naj bi prav v Piranu prihodnje leto organizirali zborovanje partizanskih pomorščakov iz vse Evrope. To da smo dožni storiti kot predstavniki Slovenije, ki ji partizanščino, tudi pomorsko, priznava ves svet. (AB) Vodna ujma je tudi v Cerknem povzročila precej škode kroma koper - Libris Danes v gosteh Desa Muck KOPER - V knjigarni in založbi Libris v Kopru prirejajo v danes ob 19.uri večer z gostjo Deso Muck, ki bo razkrila svoje poglede na svet in v človeško dušo. Pogovor z avtorico knjige Pasti življenja 2, v kateri so zbrana njena razmišljanja, bo vodila Nela Malečkar. Prve Pasti življenja Dese Muck so bile zelo lepo sprejete med bralci. Od njihovega izida je minilo že nekaj let in v tem času je avtorica še naprej pisala kolumne za časopise, ki jih je zdaj celovška Mohorjeva družba ponatisnila v knjigi. Drugim Pastem življenja so dodali tudi starejše, knjižno še neobjavljene kolumne. Njen pogled skozi kuhinjsko okno - kot je naslov njene kolumne v reviji Jana -je predvsem pogled v človekovo du šo. Ta po gled je ze lo ose ben, saj piše o tem, kar doživlja na svoji koži, vidi v svoji bližini ali sliši prek medijskih posrednikov. (O.K.) CERKNO - Septembrska vodna ujma je na Cerkljanskem povzročila za 9,522 milijona evrov škode, kar je za tretjino več, kot so znašale prve ocene, je za STA povedal župan občine Cerkno Jurij Kavčič. Tako so pokazali podatki regijskih in občinskih komisij, ki so pred dnevi zaključile z ocenjevanjem posledic neurja na 254 poškodovanih objektih, zemljiščih in vodotokih. Številka pa ne vključuje škode v partizanski bolnici Franji, kjer je voda po podatkih ministrstva za kulturo povzročila za 3,47 milijona evrov ško de. V občini Cerkno so največ škode povzročili hudourniki Zapoška, Pasice in Čerinščica, saj so odnesli večino objektov, kot so vodovodi, cevovodi za male hidroelektrarne, mostovi, oporni zidovi, poškodovali pa so tudi stanovanjske hiše, je pojasnil Kavčič. Ško da na vo do to kih, ki jih še vedno urejajo, znaša 4,53 milijona evrov, na plazovih 1,5 milijona evrov, na cestah pa 2,76 milijona evrov, je župan Cerknega izpostavil tri najvišje številke. Ocenjena škoda na gozdnih cestah, komunalni infrastrukturi, malih hidroelektrarnah, stanovanjskih in gospodarskih objektih, ribogojništvu ter kmetijskih zemljiščih skupno znaša 733.000 evrov. K temu je treba prišteti še škodo v bolnici Franji, ki pa je po mnenju mnogih ni mogoče oceniti, je opozoril Kavčič. Po podatkih, ki jih je ministrstvo za kulturo zbralo za pripravo vloge za nadomestilo škode iz Evropskega solidarnostnega sklada, ta znaša 3,47 milijona evrov. "Zaradi pravil Evropskega solidarnostnega sklada gre za oceno skupne škode le v razmerju do dejanskega stanja pred povodnijo in v zvezi s tem za stroške najnujnejših interventnih posegov za zavarovanje in ohranitev kulturne dediščine," so na ministrstvu v torek pojasnili za STA. Si cer pa na Cer kljan skem ak tiv -no nadaljujejo s sanacijo prizadetih območji. Tako urejajo dostopne poti, mostove, postavljajo tudi podporni zid pod stanovanjskim objektom, da bi preprečili najhujše ob morebitnem deževju, je pojasnil Kavčič. Odziv države po ujmi je označil za soliden, pomoč pa pričakuje tudi v prihodnje. Zaradi odpravljanja posledic bo namreč po njegovih besedah občinski proračun "trpel" precejšnjo ob re me ni tev. ( STA) / ITALIJA Četrtek, 18. oktobra 2007 7 politika - Našla je sporazumno rešitev s sindikati in z zvezo industrijcev Vlada končno rešila vozel pokojninske reforme Dokončno besedilo podprli vsi ministri, razen Bianchija (SIK) in Ferrera (SKP), ki sta se vzdržala RIM - Ministrski svet je sinoči na izredni seji odobril dokončno besedilo zakonskega osnutka o pokojninski reformi. Osnutek so s svojim glasom podprli vsi ministri, razen Alessandra Bianchija (SIK) in Paola Ferrera (-SKP), ki sta se vzdržala. Kot je ob koncu seje zatrdil podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Letta, je imel beli glas obeh predstavnikov radikalne levice »konstruktiven predznak«. Z drugimi besedami, vlada naj bi odobrila zadnjo verzijo pokojninske reforme z večjo enotnostjo, kot jo je premogla prejšnji petek, ko sta se Bianchi in Ferrero prav tako vzdržala. To se je zgodilo, potem ko je vlada včeraj dosegla dogovor najprej s sindikalnimi zvezami CGIL, CISL in UIL, potem pa še z zvezo industrij -cev. Dokončni zakonski osnutek prinaša nekatere novosti v primerjavi s sporazumom, ki gaje vlada podpisala s socialnimi partnerji minulega 23. julija. Po novem bo po 36 mesecih nestalne zaposlitve mogoče le še enkrat podaljšati začasne delovne pogodbe, in to na uradu za delo ob prisotnosti predstavnika reprezentativnega sindikata. Izjemo bodo predstavljali sezonski delavci in tisti delavci, za katere bo veljal drugačen sindikalen dogovor. Za nestalno zaposlene, ki so v takšnem delovnem razmerju ob vstopu v veljavo zakona, bodo zakonska določila začela veljati s 15-mesečno zamudo. Nekaj novosti zadeva tudi upokojitev. Tako se bodo vsako leto zvrstili po štirje roki za upokojitev tistih, ki imajo za 40 let plačanih prispevkov ali izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev. V zakonskem besedilu je nadalje določeno, da bodo bodoče pokojnine znašale naj -manj 60 odstotkov sedanjih plač, poleg tega pa je bila v njem črtana gornja meja za število tistih, ki se bodo smeli vsako leto upokojiti zaradi prenapornega dela (v julijskem sporazumu je veljala meja 5 tisoč enot na leto). Predsednik industrijcev Luca Cordero di Montezemolo je pozitivno ocenil dokončno verzijo zakonskega osnutka. »Gre za sprejemljivo besedilo,« je dejal. Pravtako zadovoljni so bili sindikalni voditelji. »V bistvu gre za spoštovanje črke in duha sporazuma, ki smo ga podpisali 23. julija,« je menil generalni tajnik CGIL Gugleimo Epifani. Podobno sta se izrazila voditelja CISL Rafaele Bonanni in UIL Lui-gi Angeletti. Rešitev vozla pokojninske reforme je pozdravil voditelj snujoče se Demokratske stranke Walter Veltroni. »Važno je, da je prišlo do sporazumne rešitve med podpisniki julijskega dogovora,« je poudaril. V opozicijskih vrstah so nasprotno menili, da je vlada zatajila sporazum, ki so ga ljudje plebiscitarno podprli na sindikalnem referendumu. Predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti pa je pristavil, da bo imel zadnjo besedo parlament. Podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Letta naznanja, da je vlada odobrila reformo ansa vatikan - Med njimi je 18 potencialnih elektorjev Papež imenoval 23 novih kardinalov VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj imenoval 23 novih članov kar-dinalskega zbora. Nadškofe, ki prihajajo s štirih celin, bo papež po napovedih povzdignil v kardinale 24. novembra na konzistoriju. Med novoimenovanimi kardinali jih 18 še ni dopolnilo 80 let in bodo imeli tako pravico v primeru smrti sedanjega papeža voliti novega. »Novi nosilci škrlatnih ogrinjal prihajajo iz različnih delov sveta, kar lepo odraža univerzalnost Cerkve,« je ob imenovanju novih kardinalov ob splošni avdien-ci na Trgu svetega Petra v Vatikanu dejal papež. 18 novoimenovanih kardinalov elektorjev, ki lahko volijo svetega očeta, prihaja iz Francije, Indije, Španije, Irske, Mehike, Senegala, Brazilije, ZDA, Poljske, Irske, Nemčije in Italije. Med njimi je tudi predsednik italijanske škofovske konference, genovski nadškof Angelo Bagnas co. Papež je imenoval tudi pet kardinalov, ki so starejši od 80 let in zato ne Benedikt XVI. bodo mogli sodelovati v konklavu. Benedikt XVI. je pojasnil, da je slednje imenoval zaradi njihovih posebnih zaslug. Na svojem drugem konzistoriju bo Benedikt XVI. blagoslovil vsakega novega kardinala posebej in mu izročil značilno škrlatno ogrinjalo in pokrivalo. Škrlatna barva kardinalskih oblačil simbolizira pripravljenost kardinalov dati življenje za vero. Z umestitvijo novih kardinalov bo kardinalski zbor štel 197 kardinalov, med njimi bo 120 elektorjev. Zadnji konzistorij, na katerem je papež umestil nove kardinale, je bil 24. marca 2006, ko je bilo umeščenih 15 novih članov kardinalskega zbora, med njimi tudi nekdanji ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Kardinali so po papežu najvišji predstavniki Cerkve in njegovi svetovalci pri vodenju Cerkve. Papež kardinale imenuje po lastni presoji izmed duhovnikov. Kardinalskemu zboru predseduje dekan oziroma v primeru njegove odsotnosti prodekan. Kardinali kot zbor s papežem sodelujejo na rednih ali izrednih konzistorijih. Kardinali, ki na dan smrti papeža še niso dopolnili 80 let, imajo tudi pravico voliti novega papeža. Po trenutno veljavnih pravilih je lahko kardinalov elektorjev največ 120, razen če papež ne odloči drugače. (STA) Evtanazija: Vatikan kritičen do kasacijskega sodišča VATIKAN - Življenje je treba braniti vsak trenutek, saj je božji dar in noben človek ni njegov gospodar. Tako poudarja glasilo Svetega sedeža LOsser-vatore Romano, ko v svoji včerajšnji številki piše o razsodbi, s katero je kasa-cijsko sodišče ob primeru Eluane En-glaro, ki že 15 let vegetira v komi, postavilo pogoje, ob spoštovanju katerih naj bi bilo dopustno prekiniti zdravstveno oskrbo pacienta. Po mnenju kasacijskega sodišča naj bi bila takšna pogoja dva: 1. pacient bi se moral nahajati v nepovratni komi po mednarodnih medicinskih merilih; 2. na osnovi pacientove osebnosti in njegovega življenja bi morali nedvoumno ugotovili, da bi pacient, ko bi bil pri zavesti, pristal na prekinitev zdravstvene oskrbe. L'Osservatore Romano pripominja, da prvi pogoj ni izpolnjiv, saj nihče ne more reči, kdaj je koma res nepovratna, drugi pogoj pa ni sprejemljiv, saj ni mogoče na osnovi trenutnih izjav sprejeti odločitve, ki zadeva človekovo življenje oz. smrt. Vse to naj bi vodilo v etični relativizem. Popravni izpiti burijo duhove v senatu RIM - Uvedba popravnih izpitov je včeraj dopoldne izzvala polemike in neodobravanje tudi v senatu. Podpredsednik senata in koordinator stranke Severne lige Roberto Calderoli je negativno ocenil ukrep, ki ga je predlagal minister za šolstvo Giuseppe Fioroni. Po slednjem naj bi šole med šolskim letom prirejale tečaje oziroma podporni pouk za dijake v težavah in redno preverjale njihovo znanje, pred začetkom pouka pa naj bi dijaki dokazali pripravljenost z zaključnim preverjanjem. Calderoli je opozoril, da so bili popravni izpiti zakonsko ukinjeni leta 1995 in da bi njihovo ponovno uvedbo moral odobriti parlament. Minister za šolstvo je zatem pojasnil svoje stališče, rekoč, da ne gre za stare popravne izpite, ampak v bistvu za ukrep, ki predvideva le zaključno preverjanje šolskih zaostankov. Polemike okrog reforme o sestavi parlamenta RIM - Včeraj je poslanska komisija za ustavne zadeve odobrila reformo o sestavi parlamenta, ki predvideva med drugim zmanjšanje števila parlamentarcev in spremembo senata v federalno zbornico. Glasovanja se je vzdržala desna sredina, ki meni, da tovrstni ukrepi dajejo pretvezo za nadaljevanje životarjenja sedanje vlade. Predstavnik NZ Gianni Alemanno je pojasnil, da je za Dom svoboščin oblikovanje federalne zbornice povsem neustrezno, strinja pa se z zmanjšanjem števila parlamentarcev. reggio emilia - Krvav epilog že tako žalostne zgodbe o ločitvi zakoncev Tragedija na sodišču Albanec je v sodno dvorano prišel oborožen in tam umoril ženo in svaka, njega pa so ustrelili policisti REGGIO EMILIA - Sodna obravnava je bila sicer posvečena družinski drami, ločitvi zakoncev, vendar se je iz drame sprevrgla v tragedijo. Zgodilo se je včeraj dopoldne na sodišču v Reggio Emilii, kjer je potekala obravnava o ločitvi albanskega zakonskega para, 40-letnega Klirima Fej-za in 37-letne Vyose Demcolli. Fejzo, ki se že deset let nahaja v Italiji in je bil očitno na koncu z živci iz bojazni za izgubo varstva otrok, je v sodno dvorano prišel oborožen s pištolo in začel streljati na prisotne. Pri tem je umoril ženo Vyose Demcolli in 32-letnega svaka Arjana Demcollija, ranil pa njuno odvetnico, dva policista in še eno osebo, na koncu pa so ga ustrelili drugi agenti. Seveda ostaja vprašanje, kako je moški lahko prišel oborožen na sodišče, kar bodo skušali ugotoviti funkcionarji pravosodnega ministrstva. Dogodek, ki je pretresel krajevno, pa tudi vsedržavno javnost, je drugače predstavljal tragičen epilog že tako žalostne zgodbe, ki jo je zaznamovalo družinsko nasilje. Kli-rim Fejzo je bil namreč že znan zaradi nasilnega obnašanja v družini, že leto dni se je njegova žena nahajala v nekem zavetišču, na koncu pa je zahtevala ločitev. Verjetno se je Fejzo zbal, da mu bo sodišče odvzelo varstvo dveh hčera, ki sta se rodili v zakonu z Demcollijevo, in je izgubil razsodnost, s čimer je presenetil vse, tudi lastnega odvetnika, ki takega razpleta sploh ni pričakoval. Zdaj sta 16- in 12-letna hči Klirima Fejza in Vyose Demcolli ostali sami. Enega od ranjencev peljejo v bolnišnico ansa sklep ministra mastelle Stekel postopek proti Storaceju RIM - Pravosodni minister Clemente Mastella je izdal dovoljenje za začetek postopka proti vidnemu predstavniku desnice ter bivšemu predsedniku Dežele Lacij Fran-cescu Storaceju zaradi žalitve predsednika republike. Storace se je svojčas zapletel v polemiko z dosmrtno senatorko in znanstvenico Rito Levi Montalcini zaradi njenega večkratnega glasovanja v prid leve sredine, zaradi česar ji je tudi poslal par bergel. Potem ko ga je zaradi tega okaral predsednik republike Giorgio Napolitano, se je lotil tudi slednjega, saj za Storaceja Napolitano nima pravice izdajati patentov o etičnosti. Od tod sprožitev postopka, na katero je Storace reagiral z ugotovitvijo, da minister Mastella ščiti le predsednika vlade Romana Prodija. Na Rito Levi Montalcini pa se je včeraj spravila tudi senatorska skupina Severne lige, ki je vložila popravek k finančnem zakonu, kjer se zahteva, naj se trije milijoni evrov namenijo inštitutu San Raffaele v Milanu. Gre točno za vsoto, ki jo finančni zakon predvideva kot izredni prispevek raziskovalnemu središču, katerega predsednica je ravno Montalcinijeva. Francesco Storace ansa 8 Četrtek, 18. oktobra 2007 TRST / APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 I/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.it fernetiči - Kdo bo upravljal strukturo v repentabrski občini? Občina Trst in pristanišče v »boju« za tovorni terminal v ^^ _ Zupan Križman:»Vse bo odvisno od politične volje«- Terminal»ocenjen« 5 milijonov 50 tisoč evrov Pristaniška oblast in tržaška občina že nekaj tednov bijeta boj za tovorni terminal na Fernetičih. Oba bi ga hotela upravljati. Kdo bo koga, bo verjetno znano na srečanju delničarjev družbe, ki bo čez te den dni na se de žu se da -njega večinskega delničarja, tržaške pokrajine. Pred poletnimi počitnicami je kazalo, da bo pristaniška oblast imela prosto pot na terminal. Velika struktura naj bi postala njegova logistična postojanka. Lega je pravšnja: terminal se nahaja blizu avtocestnih in železniških povezav ter je kot nalašč za pristaniške potrebe. Pristaniška oblast je iznesla željo po prevzemu delnic, da bi postala s kakim 40-odstotnim deležem večinski lastnik družbe Terminale intermodale Fernetti. Sedaj ima samo 6,01 odstotka delnic. Večinski delničar je tržaška pokrajina (36,04 odstotka), sledijo tržaška občina (24,03%), Trgovinska zbornica (14,29%), repentabrska občina 12,02%), carinska postaja (4,31%) in Autovie venete (3,30%). Na poletnem sestanku so delničarji izrazili pripravljenost, da vsi odstopijo pristaniški oblasti del delnic, po istem odstotkovnem deležu. Tržaško občino je na takratnem sestanku zastopal župan Roberto Dipiazza. Lastniki so ob tem izdali družbi Eu-ra Europe rating nalog za cenitev družbe Terminale intermodale. Ta je delo opravila in 10. septembra posredovala cenitev upravnemu svetu. V poletnih mesecih pa je prišlo do zasuka. Tržaška občina se je premislila. Sporočila je, da ne bo prodala Pristaniški oblasti dela svojih delnic. Prav nasprotno: izrazila je željo, da bi sama povečala svoj delež in postala upravitelji-ca tovornega terminala. Zakaj taka sprememba? Odgovor gre verjetno iskati v vse bolj »vročih« odnosih med občino in Pristaniško oblastjo. Občina je računala, da bo lahko upravljala tržaško nabrežje, in tako mastno »unovčila« prihode velikih potniških ladij v Trst, za kar si že leta prizadeva odbornik za turizem Maurizio Buc-ci. Pristaniška oblast pa je na vrat na nos ustanovila novo družbo Trieste terminal passeggeri ter ji izdala koncesijo za upravljanje nabrežja od 4. pomola vse do starega svetilnika. Z novim letom naj bi ta družba začela upravljati tudi parkirišča na nabrežju. Občina je Pristaniški oblasti vrnila udarec tako, da je zavrnila prodajo delnic tovornega terminala. Desna sredina namerava o zadevi razpravljati v mestni skupščini. Svetnica Nacionalnega zavezništva Angela Brandi je vložila resolucijo, v kateri poziva župana, naj zavrne prodajo delnic tovornega terminala. V dokumentu je zapisano, da je družba Terminale intermodale Fernetti zabeležila v lanskem letu za 2,7 milijona evrov bruto prometa, čisti dobiček pa je znašal 200 tisoč evrov. Terminal obsega za 30 tisoč kvadratnih metrov skladišč, ploščad je obsežna 130 tisoč kvadratnih metrov. Skupna površina znaša 350 tisoč kvadratnih metrov. Pristaniška oblast je v triletnem operativnem načrtu 2007-2009 predvidela premestitev dela proste cone prav na Fernetiče. Brandijeva je v resoluciji omenila tudi opravljeno cenitev. Družba Terminale intermodale naj bi bila vredna 5 milijonov 55 tisoč evrov. Repentabrska občina pozorno sledi dogajanju o upravni bodočnosti tovornega terminala. Zupan Aleksij Križman pričakuje, da bo na sestanku v četrtek, 25. oktobra, tržaška občina končno iznesla svoje uradno mnenje o morebitnem odstopu delnic pristaniški oblasti. Po njegovem mnenju je malo verjetno, da bi tržaška občina upravljala terminal. »Z logistiko se ukvarja pristaniška oblast, ne pa občina. Pravi absurd bi pa bil, ko bi se občina ukvarjala z logistiko na ozemlju druge občine,« je ocenil župan Križman, in takoj dodal: »Repentabrska občina je pripravljena prodati odstotek delnic pristaniški oblasti, ne pa drugim občinam. Če hoče, naj tržaška občina proda svoj delež naši občini, saj se tovorni terminal nahaja na naši zemlji!« Na srečanju na sedežu tržaške pokrajine bi se morali dogovoriti tudi o »ceni«. Zupan Križman pa je v tej zvezi previden: »Najprej je treba razumeti, ali obstaja politična volja za preureditev terminala v logistično postojanko tržaškega pristanišča. Če te volje ni, nima dogovarjanje o "ceni" nobenega smisla.« M.K. Tovorni terminal na Fernetičih kroma Zadovoljstvo sekcije SSk Na dogajanje v devinsko-na-brežinskem občinskem svetu se je odzvala tudi sekcija Ssk za Devin Nabrežino, ki je v tiskovnem sporočilu zapisala,da je z velikim olajšanjem sprejela odobritev variante 24-25. »Sprejeto je bilo vseh osem ugovorov, ki smo jih kot levo sredinska koalicija pripravili med našimi sestanki z občani po celotnem ozemlju naše občine. V boju s časom smo nabrali čimveč podpisov in tudi informirali ljudi o vsebini predloženih dokumentov. Prav tako smo pomagali posameznikom pri pripravi ugovorov, ki odražajo res nujne potrebe prebi-valstva,kot so npr. mlade družine ali posamezniki, ki so se morali izseliti iz domače vasi,ker ne morejo dobiti dovoljenja da si uredijo svoj dom ob domačiji staršev ali na enem izmed tolikih zemljišč v bližini vasi. Po drugi strani pa smo vsaki dan priča kako v naši občini večja podjetja gradijo in ponujajo veliko število stanovanj vrstnih hišic itd... Sporočilo, ki ga je podpisal tajnik sekcije SSk Edvin Forčič, se zaključuje s pozitivno ugotovitvijo, da bodo ostali ugovori, ki so socialnega pomena, vključeni kot osnovno gradivo za izdelavo nove varianto. rižarna Včeraj seja komisije Vsakoletna svečanost ob Dnevu spomina na holokavst bo potekala 27. januarja 2008 v Ri-žarni, nekaj dni prej pa bo vedno tam po te kal po svet ob 70-let-nici proglasitve rasnih zakonov v Italiji. To izhaja z včerajšnjega zasedanja komisije za Rižar-no, na ka te rem je pad la tu di zahteva, naj na januarski svečanosti govori tudi mestni institucionalni predstavnik. Ker bo tokratna svečanost potekala v letu, ko se spominjamo 70-let-nice proglasitve t.i. rasnih zakonov, ki so bili v Italiji uperjeni proti Judom, bo nekaj dni pred proslavo, točneje 24. januarja 2008, prav tako v Rižarni potekal posvet na to temo. Udeleženci včerajšnje seje, med katerimi sta bila tudi tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti-Marjetice Igor Švab in zgodovinar Sandi Volk, so tudi opo zo ri li na sla bo sta nje poslopja Rižarne in tržaški občinski odbor pozvali, naj poskrbi za obnovo, pri čemer kaže, da bodo potrebna denarna sredstva razpoložljiva. Dalje je bilo sklenjeno, da se v Rižarni postavi trijezično obeležje v italijanščini, slovenščini in hrvaščini, ki bo spominjalo na mučeništvo p. Placida Corteseja, redovnika mino rita s Cresa, kije leta 1944 postal žrtev nacističnega okupatorja zaradi pomoči političnim preganjancem, Judom, zavezniškim in jugoslovanskim ujet-ni kom ter ubež ni kom. V zve zi s tem po te ka tu di pos to pek za Cortesejevo beatifikacijo. Po leg te ga se za pri hod nje leto napoveduje še ena zanimiva med na rod na kul tur na po bu -da, namreč izmenjava razstav med Ri žar no ter zna nim - in zloglasnim - taboriščem Dachau v Nemčiji. Tako naj bi v mestni hiši v Dachauu blizu Munchna odprli razstavo o Ri-žar ni, v Trst pa bi priš la raz sta -va o Da chau u. devin-nebrežina - Izjave, reakcije in odmevi po sprejetju kolektivnih ugovorov Za Nacionalno zavezništvo se ni nič zgodilo. Leva sredina: Brez opozicije ne bi odobrili variante Nacionalno zavezništvo vztraja. Kot da se ne bi nič zgodilo. V desnosredinski koaliciji je vse lepo in prav, za vsa hudodelstva je kriva opozicija, devinsko-na-brežinski župan Giorgio Ret je vreden globokega zaupanja. Ze v ponedeljkovi tiskovni noti so podpisani de-vinsko-nabrežinski svetniki NZ (Colecchia, De Vita, Scapin, Romita, Humar) v zvezi z odobritvijo spremembe k regulacijskemu načrtu (t.i. varianta št. 24-25) v tiskovni noti čestitali županu za opravljeno delo in poudarjali, da soglašajo z vsebino in z vrednotami variante. Škoda, da sporazuma med Listo Ret in levo sredino in torej sprejetja osmih kolektivnih ugovorov niso sploh omenjali. Prav tako so spregledali obnašanje odbornika Humarja (NZ), ki je zaradi doseženega dogovora med županom in opozicijo še pred začetkom razprave zapustil županstvo (pa naj ne bi kdo očital, da je to storil, ker morajo svetniki in odborniki po zakonu zapustiti dvorano, ko je predmet glasovanja v njihovem interesu: na ponedeljkovi seji je bila domena, da kvečjemu zapustijo dvorano - in ne županstva - v trenutku glasovanja dotičnega člena). Še manj pa so omenili dejstvo, da brez opozicije (ki se je v tem primeru vzdržala) ne bi nazadnje odobrili variante. Zaradi Humarjevega odhoda bi namreč bil občinski svet nesklepčen, ko bi opozicija zapustila dvorano. Tis- kovna nota je bila skratka slavospev desnosredinski koaliciji in samohvalnica zaradi odobrene variante. Včeraj pa se je prek tiskovnega sporočila v prvi osebi oglasil devinsko-nabrežinski podžupan iz vrst NZ Massimo Romita in se spravil nad levo sredino, ki je po njegovem mnenju videla popolnoma izmišljen film, češ da je bilo vzdušje na županstvu mirno. Človek bi se vprašal, kakšen film je videl Romita (očitno so ga predvajali v drugi dvorani in ne v tisti občinskega sveta). Slednji zatrjuje, da so pač svetniki NZ mirno sedeli v svojih klopeh in da so se kvečjemu svetniki opozicije sprehajali gor in dol. Kako naj bi bilo drugače, ko so se mrzlično pogajali z Listo Ret... Dalje Romita pravi, da se je med glasovanjem o osmih skupinskih ugovorih NZ vzdržalo, ker je bilo mnenje tehničnih uradov negativno in da torej to ni bilo politično dejanje. Pozabil je povedati, da je sam župan Ret predlagal, da občinski svet (in torej tudi NZ) pripombe sprejme. Ravno tako je Romita prezrl, da se je tudi pri glasovanju glede sprejetja nekaterih manjših ugovorov NZ vzdržalo (in zaradi tega so bili tudi zavrnjeni), toda za te ugovore so tehnični uradi tokrat dali povoljno mnenje. Nacionalno zavezništvo se skratka nanaša izključno na konec seje, kot se ne bi pred končno odobritvijo variante nič zgodilo. Politično upravičeno, a rahlo nepremišljeno. Stališče NZ, ki je prvo šlo v splet, in sploh dogajanje v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu sta sprožila val reakcij. Takoj se je seveda oglasila opozicija, ki je milo povedano začudena nad njegovim stališčem, zadovoljstvo za sprejetje osmih ugovorov in za odobritev variante pa je izrazila tudi devinsko-nabre-žinska sekcija stranke Slovenske skupnosti, katere tiskovno sporočilo objavljamo posebej. Načelnik svetniške skupine Skupaj-Insieme Massimo Veronese je medtem že v ponedeljek zvečer ožigosal pisanje svetnikov NZ, ki so v prvi noti za tisk skušali paradoksalno prikriti zadrego zaradi dogajanja v občinskem svetu in na neformalnih srečanjih, ko je župan Giorgio Ret odločil sprejeti ugovore občanov. Nelagodje je postalo očitno z obnašanjem odbornika Humarja. Ko pa bi NZ glasovalo proti kolektivnim ugovorom, ne bi mogli kasneje odobriti variante in bi torej desnosredin-ska koalicija zašla v krizo. Dejstvo je, da je sobivanje med Listo Ret in NZ že zelo majavo in to dokazujejo mnogi primeri, med katerimi je bilo zadnje na vrsti sprejetje sklepa, po katerem bo devinsko-nabrežinska občinska uprava praznovala vstop Slovenije v schen-gensko območje (župan je s tem soglašal, Romita pa je velel svetnikom NZ, da glasujejo v tem smislu, čeprav so temu nasprotovali). Kar pa zadeva Romito, naj kar opusti triumfa- listične tone, je včeraj dodal Veronese. Varianto so namreč odobrili z 8 glasovi (3 Lista Ret, 4 NZ in župan), tj. eden manj od legalnega števila. Brez odločilne prisotnosti svetnikov opozicije ne bi torej variante odobrili. Leva sredina je bila dosledna in spoštovala sporazum, ki so ga dosegli na srečanju za zaprtimi vrati pred začetkom razprave v občinskem svetu - seveda pod pogojem, da bi sprejeli osem kolektivnih ugovorov. Opozicija bo dogovor spoštovala tudi v prihodnosti, še zlasti v zvezi s pripravo nove variante, ki bo omogočila občanom, da vložijo lastne ugovore v okviru prozornejšega postopka. Pomembnost sporazuma je poudaril tudi svetnik opozicije Lorenzo Cori-gliano (Skupaj), po mnenju katerega je treba novo varianto izdelati čimprej. Preveč je npr. mladih, katerih starši ne morejo graditi na lastnem terenu in se morajo zato sinovi odseliti. Svetnik opozicije Maurizio Rozza (Skupaj) je še izpostavil županove besede, da »smo preprečili gradbene špekulacije«. Soglašamo z Re-tovim zadovoljstvom, je povedal Rozza in spomnil, da je leva sredina vselej opozarjala na to nevarnost. Zato je bilo obnašanje NZ med glasovanjem še hujše, ker bi sprva predvidena varianta iz gradbenega vidika spreobrnila družbeno-okoljsko ravnovesje v devinsko-na-brežinski občini. Aljoša Gašperlin / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 18. oktobra 2007 9 nova »kraška občina« - Devinsko-nabrežinski župan o novi upravni enoti na Krasu Ret: »Rešitev? Nova KGS z obema kraškima rajonoma!« Upravljanje nove občine s samo devetimi uslužbenci je nemogoče« » Razprava o novi, samostojni občini na Krasu je že pred časom plju-sknila onkraj kriških kalun v sosednjo devinsko-nabrežinsko občino. Bilo je takrat, ko je na vaških sestankih v Križu in v naselju S. Quirico e Giulitta padla zamisel o priključitvi Križa občini župana Giorgia Reta. Župan Ret, ali imate skomine po aneksiji Križa vaši občini? »Ne, ne... Vprašanje morebitne aneksije Križa devinsko-nabrežinski občini bi morali obravnavati izključno v luči upravljanja kraškega ozemlja, ne pa v politični luči.« Ali bi »prevzeli« Križ? »Eh... Povedal vam bom, kar se mi je prejšnji dan zgodilo v središču Sesljana. Približal se mi je priletni gospod in me vprašal: "Ali nimaš že dovolj nadlog, da si hočeš naložiti še tiste iz Križa?" (v sočnem izvirniku: Ma non hai gia abbastanza rogne, vuoi prenderti anche quelli di Santa Croce?" op. ur.) Gre sicer za simpatičen dovtip, če pa zadevo resno premislim, lahko rečem, da bi s priključitvijo Križa občini Devin-Nabrežina razširili vizijo Krasa, ki leži pri srcu županom kraških občin.« Katero vizijo? »O poenotenem in skladnem upravljanju kraškega ozemlja. Medtem ko bi bila ustanovitev nove kraške občine po mojem mnenju pogubna (v izvirniku: deleteria, op. av.).« Zakaj? »Ustanovitev nove občine bi pomenila trošenje energije in finančnih resursov na škodo služb in dejavnosti na ozemlju. Na Krasu imamo že štiri občine; pet, če k njim prištejemo še miljsko, s katero tesno sodelujemo. V tem času, ko se je razcvetelo sodelovanje z bližnjimi slovenskimi občinami, potrebujemo usklajen razvoj celotnega kraškega ozemlja.« Tudi dveh kraških rajonov tržaške občine? »Zupana Dipiazzo sem že zaprosil in bom zaprosil tudi ostale upravitelje tržaške občine, naj dodeli obema kraškima rajonoma določene pristojnosti.« Katere? »Ne gre se za vprašanja "zunanje politike", kot temu pravimo, ker o tem odloča župan. Pač pa bi morala kraška rajona imeti besedo pri upravljanju ozemlja. Naše upravljanje ni striktno politično; nanaša se predvsem na upravljanje ozemlja, družbenih odnosov, kulture, gospodarskih dejavnosti, urbanistične integracije in tipičnih krajevnih proizvodov, ki jim posvečamo župani treh bližnjih kraških občin, naše, zgoniške in repentabrske, še posebno pozornost.« Ali je aneksija Križa Devinu-Nabrežini formalno mogoča? »Obstajajo nekateri precedensi. Ustrezni odlok mora podpisati predsednik dežele, a dvomim, da bi to bilo mogoče v tej zakonodajni dobi, pred bližnjimi volitvami. Obstaja pa vprašanje, ali bi prebivalci Križa pristali na prehod v drugo občino.« Kaže, da se nekateri za to ogrevajo. »Po svoje imajo prav. Vas je razdeljena med tri občine. V danih pogojih je usklajen razvoj vasi nemogoč, kar prizadene vse domačine. Treba bo poiskati rešitev.« Kaj bi vi predlagali? »Obstaja več možnosti. Na primer prehod vse vasi pod tržaško občino. Ali pa drugačna razmejitev. Kajti sedanja je res čudno začrtana: del vasi je pod tržaško, del pod devinsko-nabrežinsko občino, zgoniški občini pa pripadajo štiri hiše. Ali ni to zelo čudno, če že ne absurdno?« Kot je, po svoje, čudno, da je zamisel o prehodu Križa k devinsko-nabrežinski občini "združila" večino in opozicijo v vaši občini. Tudi opozicija soglaša z aneksijo Križa. Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret »Soglašamo s preureditvijo ozemlja, kajti sedanja upravna ureditev Križa je nemogoča.« Ne gre morda tudi za politično računico? »V kakšnem smislu?« Vi, desna sredina, računate na bodoče glasove prebivalcev istrskega naselja v Križu, leva sredina pa na glasove domačinov starega jedra. »Po računih, ki sem jih opravil...« Torej ste že opravili račune... »Račun bi bil zelo uravnovešen. Podobna računica bi kvečjemu obveljala pred nekaj leti. Časi pa so se spremenili; ljudje sedaj glasujejo za politične sile, ki zagotavljajo dobro upravo.« S Križem bi vaša občina vsekakor pridobila lep kos obale. »To bi bilo zelo koristno. Tako bi lahko končno začeli uveljavljati načrt o tem delu tržaške obale.« Z novimi gradnjami? »Absolutno!« Absolutno, kaj? Da, ali ne? »Absolutno - ne! Mi se že dolgo borimo za izkoriščanje brega v kmetijske namene. Hočemo obnovitev paštnov, obnovitev vinogradov, tudi s prispevki vinogradnikom. Sicer bomo priča hidrogeološkemu propadu tega krajinsko nadvse dragocenega območja.« Zakaj je - po vašem mnenju -imelo gibanje za odcepitev kraških rajonov od tržaške občine tolikšen odziv? »Nezadovoljstvo je dolgo tlelo med prebivalstvom. V Križu, na primer, se niso hudovali nad tržaško občino, so pa menili, da so občani naše občine privilegirani, ker imajo lahko neposreden stik z županom in odborniki, kar v veliki občini ni mogoče.« Ali vežejo prebivalce obeh kraških rajonov in občane okoliških občin podobni problemi? »Gotovo! Pomislimo le na plinsko omrežje, na ceste, šolske strukture, prosti čas.« Koliko prebivalcev šteje vaša občina? »Konec lanskega leta jih je štela 8.870.« Koliko občinskih uslužbencev imate? »129.« Koliko znaša občinski proračun? »Kakih 15 milijonov evrov.« Ali bi lahko novo »kraško občino« vodil le župan, brez odbora, kot je bilo slišati na vaških sestankih? »To bi bilo zelo, zelo, zelo težko. Uprava mora posredovati politično voljo tehničnim uradom. To vlogo opravljajo župan in odborniki. Sam župan bi bil težko kos tej nalogi. Poleg tega upravitelji predstavljajo občino na raznih institucionalnih srečanjih, na sestankih. To počnejo župan in odborniki. Kako bi to opravljal sam župan, brez odbornikov? Pomemben je tudi stik z občani. Zupan vsega ne bi zmogel.« Po napovedih pobudnikov naj bi nova občina štela le devet uslužbencev. Bi taka občina lahko delovala? »Nemogoče! Kaj takega je nemogoče. Mi imamo morda malce preveč uslužbencev, kajti vsedržavno povprečje se suče okrog sto uslužbencev na 10 tisoč prebivalcev. Ko bi maksimalno racionalizirali občinske službe, bi lahko skrčili število uslužbencev na 90, pod to mejo pa ne bi mogli. Občina z devetimi uslužbenci ne bi mogla storiti ničesar. Potrebovala bi kakih 30 do 40 konvencij z drugimi občinami, da bi lahko krila potrebne službe, te konvencije pa drago stanejo.« Katere vire dohodkov ima vaša občina? »Največ nam prinaša davek na nepremičnine ICI, ki smo ga zadnje leto znižali za pol točke... « In znaša? »5,5 promile.« Je torej višji od davka ICI v tržaški občini. »Da. Prej smo imeli najvišjo stopnjo, letos smo davek znižali. Imam pa sanje: s 120 tisoč kubičnimi metri novih gradenj v Sesljanskem zalivu, hotelom Evropa in gradnjami, ki jih predvideva v sredo odobrena varianta, bi lahko iztržili bistveno več denarja, kar nam bi omogočilo novo znižanje davka ICI, da bi občani plačali manj.« Drugi prihodki? »Deželni in državni, ki pa so vedno nižji. Zato mnogo investiramo v turizem, da bi postali s finančnega vidika resnično avtonomni.« Ali bi nova občina na Krasu lahko bila avtonomna? »Po izračunih, ki sem jih opravil, in dolgoletnih upraviteljskih izkušnjah menim, da bi občina od Bazovice do Križa s svojimi prihodki kvečjemu krila le stroške za osebje. Za vse ostalo ne bi imela denarja.« Ali bo na Krasu res nastala nova občina? »Po mojem mnenju - ne!« Zakaj? »Ko bodo v obeh kraških rajonih dodobra analizirali razloge za in proti novi občini, bo - po mojem mnenju - prevladala zdrava pamet. Kajti mislim, da probleme vzhodnega in zahodnega Krasa ne bosta rešila nov župan in nova uprava.« Oprostite: nov župan, brez uprave... »Ne, to je nemogoče. Kajti občine vodi župan, ne pa... podesta.« Ali bi Kraška gorska skupnost predstavljala možno rešitev? »Taka Kraška gorska skupnost, kot smo jo predlagali mi, kraški župani, bi lahko predstavljala rešitev, ko bi k njej preko obeh rajonov pristala tudi tržaška občina.« Marjan Kemperle pedofilija - Obširna preiskava Pregledi in zasege V pedofilski mreži tudi Tržačan Policija pregledala 43 stanovanj in uradov, preiskavo vodijo v Palermu Videmska poštna policija je včeraj zjutraj temeljito pregledala stanovanje 50-letnega Tržačana v okviru obširne akcije, ki je istočasno potekala v 15 italijanskih deželah. Pregledi, ki so baje še v teku, sodijo v okvir mednarodne preiskave v zvezi s širjenjem in uporabo spletnih pedofilsko-pornografskih posnetkov, ki jo v Italiji koordinira javno tožilstvo v Paler-mu. Agenti so iz tržaškega stanovanja odnesli računalnik ter 163 zgoščenk in DVD plošč, z delovnega mesta 50-letni-ka pa še en računalnik. Vsebino zaseženih predmetov si bodo podrobneje ogledali v naslednjih dneh, na podlagi ekspertiz pa bo jasno, ali bo prišlo tudi do aretacije. Preiskovalci so identificirali moškega po analizi »logov« ali internetnih sledi, ki ostanejo v računalniškem sistemu, ko se uporabnik poveže z določeno spletno stranjo. Italijanska policija je izvedla 43 pregledov v 15 deželah, zasledila je prav toliko uporabnikov, ki so z neke spletne stra- ni prevzemali pedofilsko-pornografski material. Tržaški primer je bil edini na območju Furlanije Julijske krajine. Preiskovalci so vzeli na muho 36 oseb in 7 podjetij, v Palermu naj bi ena oseba uporabljala prepovedano gradivo z računalnikom javne ustanove. Policisti so zasegli računalnike, mobilne telefone, videokamere, fotoaparate, na tisoče zgoščenk, DVD-jev, USB ključev in drugih računalniških pripomočkov. O morebitnih aretacijah bodo odločali v naslednjih dneh. Operacijo z nazivom »Trinity« je omogočilo sodelovanje med italijansko in nemško policijo. Slednja vodi že 10 let preiskavo v zvezi z mrežo ponudnikov in uporabnikov pedofilskih posnetkov, ki so rezultat spolnega nasilja nad mladoletniki. Nekateri posnetki pričajo celo o nasilju nad desetletnimi otroki. Pred letom dni je nemška policija, s pomočjo Interpola, opozorila italijanske kolege na obstoj spletne oglasne deske, ki je črpala pedo-filske videoposnetke iz raznih nemških strežnikov. Skrivnostni večer 30-letnega Slovenca V noči na sredo se je 30-letni slovenski državljan pojavil v oddelku za nujno nego glavne tržaške bolnišnice z ranami na vratu in prsih, ob tem pa je bil popolnoma moker. Površinske rane je povzročilo strelno orožje in moški je imel v žepu glavo izstrelka, a zdravstvenemu osebju ni hotel povedati, kaj se mu je zgodilo. Z molkom je nadaljeval tudi med poznejšim zasliševanjem pri karabinjerjih. Po nekaj urah jim je le povedal, da si je skušal vzeti življenje, toda rane naj ne bi potrjevale njegovih besed. Karabinjerji so nato izvedeli, da so v v torek zvečer nekateri ljudje videli človeka, ki se je v Sesljanu vrgel v morje. Po vsej verjetnosti je bil to Slovenec, katerega so karabinjerji na koncu aretirali zaradi nedovoljenega posedovanja orožja, saj so po temeljitem pregledu našli v njegovem avtu dušilec za pištolo. Orožja samega do včeraj niso našli, kaj se je zgodilo prejšnji večer pa je zaenkrat skrivnost. Bombaša pred sodnikom Prihodnjo sredo bo znana razsodba o t. i. »Teritorialnih protiimperialističnih oddelkih« (NTA) oziroma o kaznivih dejanjih, ki sta jih sredi 90. let zagrešila 39-letni Luca Razza in 32-letni Gian-luca Cosattini. Proces s skrajšanim postopkom poteka pred tržaškim sodnikom za predhodne obravnave Raffae-lejem Morvayem. Dvojica je na zatožni klopi zaradi manjših bombnih atentatov, najhujši od katerih se je zgodil leta 1996 v Spilimbergu, ko je eksploziv v stroju za pripravo kave razstrelil avto ameriškega oficirja. Razza, ki je ustanovil NTA, pripravil atentate in nato prevzel odgovornost zanje, je obtožen posedovanja razstreliva, terorističnih naklepov, povzročanja škode in apologije kaznivega dejanja. Cosattini je baje sodeloval samo pri atentatu v Spi-limbergu. Javni tožilec Giorgio Millil-lo je včeraj predlagal zaporno kazen v višini štirih let in šest mesecev za Raz-zo ter treh let in 10 dni za Cosattinija. Obramba zavrača obtožbe o terorističnih naklepih (bombe naj ne bi bile nevarne za ljudi) in zahteva, naj se upošteva samo posedovanje bombnih naprav. Po Drevoredu Miramare s hitrostjo 149 km na uro Drevored Miramare je bil večkrat prizorišče resnejših prometnih nesreč, zato je ta cesta pod drobnogledom mestnih redarjev, ki pogosto nadzorujejo promet z lasersko napravo za merjenje hitrosti. Pred dnevi so bili kar presenečeni, ko je popoldne mimo njih zdrvel motor suzuki 1000, laserska naprava pa je izmerila hitrost 149 kilometrov na uro. Motociklista, ki je vozil 99 kilometrov na uro prehitro, so seveda ustavili in mu naložili globo v višini 500 evrov. Vozniško dovoljenje mu bo odvzeto za obdobje od 6 do 12 mesecev. Konferenca o univerzi in podjetništvu Danes dopoldne bo v konferenčni dvorani fakultete za ekonomijo Univerze v Trstu z začetkom ob 9.30 potekala konferenca na temo Univerza in podjetništvo: naša prihodnost, ki jo prireja center Bic za Furlanijo Julijsko krajino v sodelovanju z Univerzo v Trstu. Srečanje bo posvečeno potrebi po tem, da se novi podjetniki lahko naslonijo na konkreten sistem, ki ga sestavljajo institucije, univerze, raziskovalna središča, že obstoječa podjetja, vlagatelji in napredni tretji sektor, za razvoj takega sistema pa so potrebni zakoni, davčna pravila ter inovacije v izobraževalnem in finančnem sistemu. Konference se bosta poleg drugih udeležila tudi Lesa Mitchell, podpredsednica Fundacije Ewing Marion Kaufmann (največje neodvisne organizacije, ki se v ZDA ukvarja z gospodarskimi raziskavami), in Richard Boly, gospodarski svetovalec ameriškega veleposlaništva v Rimu in odgovoren za program Partnerstvo za rast (Partnership for Growth), s katerim ameriška ambasada želi spodbujati italijansko podjetništvo. 10 Četrtek, 18. oktobra 2007 TRST / dolina - Predstavitev na županstvu Interaktivni vodnik o rastlinstvu Doline Glinščice Posvet o flori Doline Glinščice - Kmalu veliki atlas kraškega rastlinstva prof. Poldinija V ponedeljek se je na dolinskem županstvu odvijal posvet Flora Doline Glinščice, v sklopu katerega je bila predstavljena znanstveno-didaktična pobuda Občine Doline v sodelovanju z evropskim projektom KeyToNature, ki ga vodi profesor Lui-gi Nimis, z naslovom Interaktivni vodnik flore Doline Glinščice. Županja Fulvia Premolin se je zahvalila predvsem priznanim profesorjem, ki so se udeležili posveta in podčrtala dejstvo, »da so dejanja, ki jih občinska uprava uresničuje za poznavanje, zaščito in razvoj ozemlja, na katerem se nahaja Dolina Glinščice, izjemno pomembna za vse prebivalce dolinske. Rezervat mora postati simbol konkretne rasti tega ozemlja, tudi glede možnosti zaposlitve, saj je bilo dosedaj govora predvsem o obveznostih, ne pa o možnostih, ki jih nudi zavarovano območje za rast celotnega ozemlja. Pobudo so »sprožili«, ko dolinska občina še ni bila upraviteljica rezervata in so bili ustrezni postopi šele aktivirani. Nedvomno je, da je ta dosežek v čast tako mali občini, ki se je že od začetka mandata zavzela za trajnostni razvoj, tudi ob upoštevanju naravnega bogastva na občinskem prostoru. Poleg izsledkov, ki so vidni ob predstavitvi interaktivnega vodnika rastlinstva Doline Glinščice, je pobuda, v sodelovanju z oddelkom za biologijo univerze v Trstu, pripomogla tudi k odobritvi projekta Keytonature, ki lahko računa na skupna sredstva skoraj 5 milijonov evrov.To bo omogočilo še tesnejše sodelovanje z znanstvenimi ustanovami, ki jo namerava Občina zasledovati tudi v bodoče, je bilo iz-neseno na srečanju na županstvu. Deželni odbornik za kmetijske, naravne in gozdne vire ter gorske predele En-zo Marsilio je z navdušenjem pozdravil po-učno-znanstveno pobudo, ki lahko predstavlja prvi korak pri uresničitvi vodnika rastlinstva za celotno deželo Furlanijo-Julij-sko krajino ter predvsem za njena zaščitena območja. Omenjeno sredstvo pomeni nedvomno pomoč pri poznavanju in ovrednotenju ogromnega naravnega bogastva naše dežele. Občina, v svoji vlogi upravitelja naravnega rezervata, ora ledino in njene izkušnje bodo zagotovo v zgled ostalim upraviteljem zaščitenih območji v deželi, je pripomnil deželni upravitelj. Tone Wraber, profesor ljubljanske univerze, je poglobil najvažnejše elemente, ki označujejo rastlinstvo Doline Glinščice. To se lahko ponaša z mnogimi ende-mičnimi vrstami (torej tistimi, ki rastejo samo na omejenem prostoru) ter z vrstami, ki se nahajajo na meji med sredozemskim in predalpskim svetom. Udeleženci posveta o flori Doline Glinščice kroma Prof. Livio Poldini je orisal svoje življenj sko de lo, ki ga bo v kratkem zbral v velikem atlasu kraškega rastlinstva. Podatki, ki jih je zbral in obravnaval, segajo od 19. stoletja do naših dni in zadevajo celoten pas tržaške pokrajine, s predeli, ki gredo preko meje, ter pokrajino Gorica (Sa-botin). Skupno je nabral podatke kakih 2.300 vrst in iz primerjave med zgodovinskimi podatki in današnjimi je lahko prišel do izsledkov o razvoju rastlinstva, ki je neločljivo povezan z razvojem zunanjega okolja in človeških dejavnosti. Profesor Luigi Nimis je nato predstavil prvi interaktivni vodnik rastlinstva Doline Glinščice, v katerem je vključenih skoraj tisoč vrst različnih rastlin. Poleg profesorja Nimisa so avtorji tega dela še prof. L.Poldini, dr. S. Martellos in dr. A.Moro (ki je tudi avtor tisočih fotografij vključenih v vodnik), vsi zaposleni na Oddelku za biologijo tržaške univerze. Vodnik sloni na in-formatskem sistemu, ki uporablja gesla, ki jih lahko prepozna tudi začetnik in je tako vsakomur mogoče ugotoviti pravilno znanstveno ime neke rastline. Vodnik predstavlja odlično pomoč za študente, ljubitelje narave in izletnike. A tudi za univerzitetne študente predstavlja koristen instrument za prepoznavanje rastlin, medtem ko je za šolarje to lahko poučna igrica, ki jo je mogoče izvajati neposredno na licu mesta. dolina - Občina Razpis Spomin na oktobrski Kras Spomin na oktobrski Kras: to je naslov natečaja, ki ga razpisuje dolinska občinska uprava. V sporočilu za javnost so zapisali, da v duhu ohranjanja krajevnih običajev želijo po dolgih letih ponovno uvesti slikarski ex-tempore, ki se je takrat imenoval »Oktobrski Kras«. Združenje AFC Stadion v sodelovanju z dolinsko občinsko upravo organizira v nedeljo, 21. oktobra pri občinskem gledališču France Prešeren v Bol-juncu slikarski ex-tempore namenjen vsem umetnikom, ki bi želeli pri njem sodelovati. Organizatorji obveščajo, da morajo sliko na prosto tematiko (70cmx100 cm), skulpturo (30 kg, vključno s podstavkom) ali grafiko (50cmx70 cm) udeleženci izročiti v nedeljo, 21 oktobra od 9. do 12. ure in od 14. ure do 15.30. Zbirališče umetnikov za žigosanje platna, kartona, risarskega papirja je ob 9.00 uri pri občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Umetnine morajo prikazovati odseke krajevne stvarnosti. Dimenzija umetnine ne sme presegati mere 70cmx100 cm in imeti morajo obeske. Rok za izročitev umetniških del zapade ob 15.30, od 18. ure dalje pa bo ocenjevalna žirija podelila nagrade najprej za slikarski ex-tempore, nato za likovni natečaj na prosto tematiko. Ob koncu prireditve, bodo udeležencem vrnjene umetnine. Za žigosanje in kot dodatno mesto sprejemanja izdelkov se je mogoče obrniti tudi na Atelier La Cornice Andrea Mi-lia, v Trstu, Androna della Chiusa št. 3 od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure (tel. 040308097, pren.tel.: 3288964078). Za dodatne informacije se je mogoče obrniti na organizatorja g. Graziana Romio od 18.00 do 21.00 na tel. št. 040-275001 ali na pren.-tel.: 3473440806. V okviru niza o multiviziji tudi delo o Borisu Pahorju Od danes do sobote bo na Pomorski postaji potekala že šesta izvedba pobude z naslovom Trst se srečuje z multivizijo, v okviru katere si bo mogoče ogledati vrsto fotografskih pripovedi s pomočjo več projektorjev. Pobuda, ki jo prireja združenje Merlino Multivisioni pod pokroviteljstvom Občine in Pokrajine Trst ter Fundacije CRTrieste, obsega 23 del različnih avtorjev in različnih zvrsti. Tako danes kot jutri se bo predvajanje del pričelo ob 21. uri, v soboto pa ob 17. in 21. uri. Za nas je še posebej pomembno, da bo eno od del, ki jih bodo predvajali jutri zvečer, posvečeno tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju. 16-minutno pripoved z naslovom Nekropola (po istoimenskem Pahorjevem romanu) je letos pripravilo samo združenje Merlino Mul-tivisioni, poleg fotografskega materiala pa vsebuje tudi branje odlomkov iz Pahor-jevih del ter intervju z avtorjem, ki ga je opravil Giorgio Pilastro. Ob priložnosti poteka manifestacije bo v veži Pomorske postaje na ogled tudi fotografska razstava Franca Paceja z naslovom Jadra na pomorsko tematiko. Svetovni dan OZN v Trstu V sredo, 24. oktobra, bo Svetovni dan Organizacije združenih narodov (OZN), ki ga bodo obeležili tudi v Trstu. V tem mestu se namreč nahajajo kar štiri ustanove, ki sodijo v »galaksijo inštitutov« pod širšim okriljem OZN. To so Mednarodni center za teoretsko fiziko Ab-dusa Salama (ICTP), Mednarodni center za genetski inženiring in biotehnologijo (ICGEB), Mednarodni center za znanost in visoko tehnologijo (ICS -UNIDO) in Akademija znanosti tretjega sveta (TWAS). Glavno breme organizacije dogodka je prevzel center ICTP v sodelovanju z Občino Trst, Tržaško univerzo in drugimi ustanovami. Častni gost bo Filippo Giorgi, poddirektor delovne skupine za klimatsko fiziko pri IPCC, letošnje dobitnice Nobelove nagrade za mir. V sredo popoldne bosta prvi srečanji ob 15.30: na ekonomski fakulteti bo govor o načrtih OZN za ekonomski in družbeni razvoj ter o globalnih težnjah v gospodarstvu, ob isti uri pa bo na li-ceju Oberdan delavnica za dijake. Ob 17. uri bo potekalo izredno zasedanje tržaškega občinskega sveta, ki bo namenjeno »ciljem tisočletja« - izkoreniniti revščino in lakoto, zagotoviti osnovno izobrazbo in boj proti virusu HIV. Glavna slovesnost se bo začela ob 18.30 v dvorani Tripcovich, kjer bodo navzoči predstavniki mednarodnih in krajevnih ustanov, znanstveniki, profesorji in študenti. Po uvodnih pozdravih in telekon-ferenci generalnega sekretarja OZN Ban Ki Moona bodo podelili nagrade Galileo Galilei dijakom, ki so se v šolskem letu 2006/07 odlikovali v fiziki, konec pa bosta zaznamovali glasba in ples v izvedbi krajevnih izvajalcev, nekaterih znanstvenikov in študentov Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina. licej prešeren - Volitve v razredne svete Izidi so znani Dijaki so sicer izvolili svoje predstavnike, starši pa so deloma zatajili Dijaki so volili, starši pa nekoliko manj, tako da so nekateri razredni sveti zaenkrat ostali brez predstavnikov staršev. To je izid volitev za obnovo razrednih svetov, ki so potekale prejšnji petek in soboto na Lice-ju Franceta Prešerna. V petek popoldne so volili starši, v soboto dopoldne pa dijaki, kot že rečeno samo za razredne svete, ker se za dijaško konzulto ni oblikovala nobena lista. Od ostalih slovenskih višjih srednjih šol v Trstu bodo volitve v razredne svete in dijaško konzulto potekale na Pedagoškem in družboslovnem li-ceju Antona Martina Slomška v torek, 23. oktobra, na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana in na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa pa v petek, 26., in v soboto, 27. oktobra. Na vseh omenjenih šolah pa bodo 11. in 12. novembra potekale volitve za obnovo zavodskih svetov. Poglejmo, kakšni so izidi volitev na liceju Prešeren. Razredni sveti - izvoljeni predstavniki dijakov Naravoslovno-multimedijska smer - 1.A: Sara Peric, Melina Colsani; 3.A: Erik Hrovatin, Mateja Mezgec; 5. A: Sharon Ostrouška, Carol Bozzola. Znanstveno-fizikalna smer - 1.B: Elena Budin, Ivan Zudek; 2.B: Vid Antoni, Mojca Briščik; 3.B: Jožica Forčič, Ludvik Zobec; 4.B: Jakob Sossi, Benjamin Škrap; 5.B: Marta Čermelj, Vanja Kalc. Jezikovna smer - 1.C: Tjaša Matešič, Marina Ereiz; 2.C: Tadeja Kralj, Roberta Chissich; 3.C: Veronica Tence, Sara Košuta; 4.C: Patrizia Jurincic, Barbara Vidmar; 5.C: Malina Tedeschi, Tania Petroni. Klasični licej - 4. višja gimnazija: Mia Kraus, Caterina Ducci Novelli; 5. višja gimnazija: Moira Ber-ginc, Tjaša Oblak; 1. klasični licej: Tanja Cibiz, Alenka Cergol; 2. klasični licej: Nicoletta Ferfoglia, Monika Pecchiari; 3. klasični licej: Jana Zupančič, Maja Grisonic. Razredni sveti - izvoljeni predstavniki staršev Naravoslovno-multimedijska smer - 1.A: Rita Milazzi, David Ota; 3.A: Vasta Racman, Elena Alberti; 5.A: Ada Pancrazi. Znanstveno-fizikalna smer - 1.B: Natalia Gregori, Robert Žerjal; 2.B: Danilo Antoni, Edvard Počkaj; 3.B: Edi Zobec, Milena Rebula; 4.B: Paolo Sossi, Sonja Gregori; 5.B: Luciana Pribac, Nataša Rauber. Jezikovna smer - 1.C: Igor Švab, Lucia Kremžar; 2.C: Alenka Bajc, Marina Cebulec; 5.C: Bruna Mahne, Elena Ciuch. V razredna sveta 3. in 4. C razreda niso bili izvoljeni predstavniki staršev. Klasični licej - 4. višja gimnazija: Jožko Milič, Gabriella Pahor; 5. višja gimnazija: Fulvia Berginc, Marko Tavčar; 3. klasični licej: Doriana Kofol. V razredna sveta 1. in 2. klasičnega liceja niso bili izvoljeni predstavniki staršev. svetovni dan ozn - V okviru tržaških pobud Nagrada Galileo Galilei odličnjakinji Lari Devetak Nekdanja dijakinja klasične smeri Liceja Franceta Prešerna Lara Devetak bo prihodnjo sredo ob priložnosti Svetovnega dneva Združenih narodov prejela nagrado Galileo Galilei, ki jo podeljuje Mednarodni center za teoretsko fiziko Abdusa Salama pri Miramaru. Laro je izbrala posebna komisija, ki je poleg odličnjakinje liceja Prešeren za prejem nagrade določila še druge štiri dijake iz raznih tržaških višjih srednjih šol, ki so se izkazali zlasti na področju fizike, prejemali pa so dobre ocene tudi v drugih predmetih. Lara Devetak, doma iz Milj, je letos z najvišjo možno oceno, se pravi s stotico, maturira-la na klasičnem liceju Prešeren, kjer se je izpra-ševalni komisiji predstavila z maturitetnim referatom o barvah. Kot nam je po prejetju ocene Lara povedala v priložnostnem intervjuju, se ni ke-sala, da je pred petimi leti izbrala študij na klasičnem liceju, saj je bil slednji zanjo tista šola, ki mlademu človeku nudi tako znanstveno kot humanistično podlago. Miljska odličnjakinja se je tudi udeleževala raznih tekmovanj, kot npr. tekmovanja za Cankarjevo priznanje in Matematične olimpijade, ukvarjala pa se je tudi z gleda- Lara Devetak kroma liško dejavnostjo. Zdaj študira ekonomijo na Univerzi v Trstu. Kot že rečeno, bo podelitev nagrad potekala prihodnjo sredo, 24. oktobra, ob 18.30 v dvorani Tripcovich v Trstu. Po pozdravih predstavnikov oblasti in centra za teoretsko fiziko bodo predstavili cilje tisočletja Združenih narodov, dalje pa tudi knjigo z naslovom Sto dobrih razlogov, da postaneš znanstvenik. Ob podelitvi nagrad bo stekel tudi priložnostni koncert ob Dnevu Združenih narodov. Pobuda se uokvirja v niz prireditev ob svetovnem dnevu Združenih narodov, ki so ga predstavili včeraj na tržaškem županstvu. / TRST Četrtek, 18. oktobra 2007 1 1 slovenski klub - Tokratni torkov večer Narodni dom pri Sv. Ivanu v zanimivi publikaciji in besedi Na večeru so ob vsebini publikacije govorili tudi o nekdanjem živahnem kulturnem življenju Narodnemu domu pri Svetem Ivanu in nekdanjemu živahnemu slovenskemu kulturnemu življenju v tem mestnem predelu, je bil posvečen tokratni torkov večer Slovenskega kluba. Priložnost za raz go vor je ponudi la predsta vitev zbor ni ka, ki ga je poleti izdalo Slovensko kulturno društvo Slavko Škamperle, uredila pa Bogomila Kravos. O svojih raziskavah, iskanju gradiva, risanju zemljevidov so poleg urednice spregovorili še Igor Čok, Samo Pahor in Aleš Plesničar; Gorazd Bajc, avtor prispevka Pregled zgodovinskega ozadja na-stan ka Narod ne ga do ma pri Sv. Iva nu, in Ne va Za-ghet (Oris kulturnega in verskega življenja pri Sv. Ivanu) pa se predstavitve nista mogla udeležiti. Kot je uvodoma pojasnila Bogomila Kravos, je dolgo razmišljala o zborniku, ki bi pripomogel k ohranjanju zgodovinskega spomina: kar se iz roda v rod prenaša preko družinskega izročila, so le drobci, kolektivni spomin na obdobje, ko je bil Sv. Ivan v razcvetu, pa je nekaj drugega. Da ne bi šla v pozabo »za vest o pre teklem bogas tvu« je tako na stal zbor nik, tudi ob kon kretni spodbu di in pomo či de -želne svetnice Brune Zorzini, ki mu je zagotovila dežel ni de nar ni pri spe vek ( izid so omo go či le tudi Zadružna kraška banka in Zveza slovenskih kulturnih društev). Urednica se je zahvalila svojim delavnim in potrpežljivim sodelavcem: zbornik Narodni dom pri Sv. Iva nu je na mreč rez ul tat sku pin ske ga de la, Urednica in nekateri izmed avtorjev publikacije (levo), desno pa publikacija kroma v sklopu katerega so sodelujoči preverjali oziroma usklajevali poglede in ideje. Izrazila je željo, da bi tak zbornik, ki vsebuje tudi zemljevid, na katerem so označena krajevna in hišna imena, sedeži nek-da njih gos tiln, druš tev in ustanov, do bil vsak tr žaš -ki okraj. Samo Pahor je v svojem prispevku obdelal Vr-delo in v njem nanizal toliko zanimivih podatkov, da bodo po mnenju urednice odlična podlaga za vsakega nadaljnjega raziskovalca teh krajev; Pahor je pojas nil, da je ma teria la še toli ko, da bi z nji mi lahko zapolnil štiri zvezke. Na podlagi popisov prebivalstva in katastrskih map je zbral imena zemljiških par cel in poti, šte vilo hiš po posa mez nih na se-ljih in zaselkih (Frdenič, Česnik, Brandežija), a tudi opisal ustanovitev političnega društva Edinost, živahno delovanje čitalnic, potek raznih volilnih kampanj. Igor Čok je zasnoval zemljevid celotnega območja Sv. Ivana, »delal na terenu«, zbiral mikrotoponime, imena vseh potokov, lokacije številnih gostiln in društvenih sedežev, a tudi na primer hišo Josipa Godine Vrdelskega, avtorja prve zgodovine o Trstu. Njegove koristne informacije je računalniško obdelal Aleš Plesničar, ki je oblikoval tudi ostali del zbornika. Dejal je, da je želel knjigi dati jasno in čisto podobo (saj mora biti njen pravi protagonist vsebina), obenem pa tudi »pečat starinskosti«, ki knjigo umešča v točno zgodovinsko obdobje. V zborniku je ob omenjenih prispevkih Goraz-da Bajca in Neve Zaghet tudi opis gledališkega življenja pri Sv. Ivanu (tu se je namreč rodila gledališka skupina Josipa Negode, ki je nato delovala v tržaškem Narodnem domu) in bogat izbor izpisov iz tržaškega časopisa Edinost; oba je pripravila Bogomila Kravos in pri tem obdelala preko petdeset letnikov Edinosti, kar bo gotovo koristilo tudi nadaljnjim raziskovalcem. Večer Slo ven ske ga klu ba je že lel bi ti tudi pri-lož nost za pogo vor o bodo či na memb nos ti stavbe, ki mo ra bi ti kot zna no na podla gi zaščit ne ga zakona ponovno na razpolago manjšini. Med občinstvom sicer ni bilo političnih predstavnikov, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič pa je poslal zapis, v katerem je podal ne kaj izho dišč, ki jih bos ta obe krov ni or ga-nizaciji ponudili Deželi. V njem med drugim piše, da je iz posvetovanj s krajevnimi društvi, šolami in drugimi ustanovami izšla zamisel o stavbi, » ki naj bo predvsem znan stve no-do ku men ta-cijski in raziskovalni center z interakcijo Odseka za zgodovino pri NŠK in SLORI. Nadalje bi z ureditvijo večnamenske dvorane, čitalnice, in okrepčevalnice zadovoljili potrebam tamkajšnjih šol in torej mla di ne. Dvo ra na bi slu žila tudi dru gim usta-no vam, posebej še Glasbeni ma ti ci, ki bi lah ko tako pri do bi la pro stor za kon cer te, nas tope in snemanja.« (pd) Predstavitev masterja na visoki šoli Mib Danes bodo v prostorih Visoke šole za podjetništvo Mib na Ferdinandeju predstavili letošnji že sedmi niz predavanj za dosego izvršnega masterja na področju upravljanja podjetij (Executive Master in Business Administration), ki velja za posrečeno sredstvo za soočanje s konkurenco na mednarodni ravni. Predstavitev prirejajo v sodelovanju z visoko šolo Mib Združenje tržaških industrij-cev, njegova sekcija mladih in-dustrijcev in Deželni odbor mladih industrijcev za Furlani-jo Julijsko krajino. Prisotna bosta voditelj masterja prof. Francesco Venier in predsednica mladih industrijcev v okviru Združenja tržaških industrijcev Michela Cattaruzza Bellinello. Klekljarski tečaj v Bazovici V Bazovskem domu se enkrat tedensko zbira skupina kleklja-ric, ki vadijo pod spretnim vodstvom gospe Ivijane. Skupina žensk in deklet deluje že osmo leto, v lastni režiji so pripravile že tri razstave različnih izdelkov ter več poučnih izletov z ogledom klekljarske umetnosti. Vsi, ki bi se radi preizkusili v tej tehniki, se lahko pridružite že homogeni skupini, ki se zbira v Bazovskem domu v Bazovici vsak četrtek od 17.30 do 20.30. Razstava o pomorski policiji V ponedeljek, 22. oktobra, bo v dvorani Illiria na Pomorski postaji odprta razstava o pomorski mejni policiji, ki jo prirejata tržaška kvestura in pristaniški urad mejne policije. Brezplačna razstava bo spremljala odhod velike ladje za križarjenje MSC Opera. Na ogled bodo uniforme, raznovrstno gradivo in zgodovinski predmeti pomorske policije. Letos je leta pregledala 4.000 ladij, 1.000 tovornjakov in 900 avtomobilov. Večerja s plesom v Krožku Pisoni Krožek Pisoni Ljudskega doma v Naselju sv. Sergija v Ul. Peco 14 prireja prihodnjo soboto, 20. oktobra, ob 18. uri večerjo s plesom s Tulliom Trombo. Na razpolago bo večje parkirišče, pripeljati pa se je mogoče tudi z avtobusoma št. 21 in 48. Za rezervacije je treba klicati telefonsko številko 040-826921. pokrajina - Predstavili program sezone 2007-08 Gledališče Contrada za mlade in otroke Gre že za 26. sezono, namenjeno mladim gledalcem - Ponudbo sestavljajo produkcije Contrade in gostovanja - Sodelovanje sSSG Pro gram gle da liš ke sezo ne za otro ke in mlade 2007 - 2008 Gledališče v družbi (A teatro in compagnia), ki ga že 26. leto zapored prireja tržaško Stalno gledališče La Contrada, je tudi letos pester. Gledališka sezona za otroke in mla de, ki se bo začela 7. no vem bra, sodi v šir -ši projekt Contrade Aperte, ki zaobjema več pobud, katerih smo ter se kaže v pove zo vanju šolskega izobraževanja z gledališčem. Učence in di-ja ke bodo v gle da li šče pospre mi li uči telji ozi roma profesorji. Poleg gledaliških iger bo paralel no potekal tudi ci kel predstav za dru žine in otroke Povem ti pravljico (Ti racconto una fia ba). Pokrajinska odbornica za vzgojo Adele Pino je na včerajšnji uradni predstavitvi gleda-liš ke sezo ne za otro ke in mla de gle da li šča Contra da pouda rila pomemb nost pobud, ki lah ko otro ke in mla de pri bli žajo k gle da li šču in s pomočjo vzgojno-izobraževalne metode pripomorejo k njihovi kulturni obogatitvi. Predsed-ni ca gle da li šča Con tra da in odgo vor na za rea -lizacijo projekta Contrade Aperte Livia Ama-bilino Bobbio je podrobneje predstavila gleda-liš ko sezo no za otro ke in mla de, ki jo sestavlja devet gledaliških iger in bo trajala od novem- bra 2007 do aprila 2008. Sedmega novembra bo uprizorjena prva gle da liš ka igra z na slo vom Evrop ski balet vče -raj in da nes, v kateri bo v vlo gi go vor ni ce nastopila nekdanja prva baletka v milanskem gledališču La Scala Liliana Cosi. Uprizorjene bodo tri gledališke igre, ki so produkcija gledali šča Con tra da: dve lan ski us peš ni ci Potovanja Mar ca Pola in Rde ča kapi ca ter no vo pečena prireditev pravljice bratov Grimm Janko in Metka. Giorgio Amodeo, odgovorni za otroško in mladinsko sekcijo gledališke dejavnosti Con tra de in igra lec je ori sal pro gram ne del-jskih predstav ciklusa Povem ti pravljico, ki bodo od novembra 2007 do januarja 2008 name-nje ne ne le otro kom in mla dim, tem več tudi dru žinam. Med naš teti mi predsta vami, naj ome ni mo vsaj gle da liš ko igro Ma la Ol ga in mavrica, ki bo 2. decembra uprizorjena v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Vse gledališke predstave bodo potekale v gledališču Orazio Bobbio. Vstopnica znaša 5 evrov. Za podrobnejše informacije sta na razpolago telefonska številka 040-390613 in spletna stran www.contrada.it. Jasmina Strekelj Odbornica Adele Pino je s predstavniki Contrade predstavila ponudbo za mlade gedalce kroma 12 Četrtek, IB. oktobra 2GG7 TRST / saz Slovenska kulturno- gos v sodelovanju s KRD BRIŠ jodarska zveza siki VLJUDNO VABI NA predstavitev priročnika za uveljavljanje Izvorne oblike Imena In priimka »PRAVICA DO IMENA IN PRIIMKA« danes, 18. oktobra, ob 20.30 uri v Domu Briščiki (Briščiki 7) KD R0VTE-K0L0NK0VEC Ul. Monte Sernio 27 vabi na večer Amerika v sliki in besedi Taisije Cesar V soboto, 20. oktobra, ob 19.30 Avtorica je med svojim trimesečnim bivanjem v Kaliforniji obkrožila, si osledala in posnela svetovno znani Los Angeles, Hollywood, Disneyland in celo bivši zapor Alcatraz Vabljeni! Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 18. oktobra 2007 LUKA Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 18.15 - Dolžina dneva 10.50. Luna vzide ob 14.30 in zatone ob 22.44. Jutri, PETEK, 19. oktobra 2007 LUKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,6 stopinje C, zračni tlak 1025,9 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo spremenljivo, morje mirno, temperatura morja 18,4 stopinje C. CI3 Lekarne dhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Škedenj - Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9121294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (040 7606477), Ške-denj - Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9121294) - samo s pre- ALCIONE - 20.30 »Le vite degli altri»; 17.30, 19.00 »Soffio«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Ratatouille«. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Espiazione«. CINECITY - 16.20 »I Simpson - Il film«; 16.00, 17.50 »Un'impresa da Dio«; 16.10, 18.00 «Surf's up: i re delle onde»; 19.40 «Michael Clay-ton»; 18.15, 20.10, 22.05 »Resident evil extinction«; 17.55, 22.15 »Stardust«; 16.00, 20.20 »Invasion«; 16.30, 17.00, 19.00, 19.30, 20.00, 22.00, 22.15 »Ratatouille«; 22.00 »Quel treno per Yuma«. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 21.00 »In questo mondo libero...«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.15, 20.00, 21.30 »Viaggio in India«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15 »Becoming Jane: Ritratto di una donna contro»; 22.15 »Stardust«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Michael Clayton«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.05 »Stardust«; 22.15 »Quel treno per Yuma«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30 »Slutnja«; 21.00 »Gospod Brooks«; 18.10 »Super hudo«; 17.00, 18.00, 19.00, 20.00 »3D manija«; 18.40, 21.20 »Petelinji zajtrk«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.30, 19.30, 21.30 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Resident evil: extinction«; Dvorana 3: 16.30, 22.15 »Un'impresa da Dio«; 18.15, 20.30 »SMS - Sotto mentite spoglie«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Invasion«; 18.15, 20.15 »Hair-spray«. SUPER - Prepovedan mladini pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Ratatouille«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.15 »Micheal Clayton«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 «Stardust»; Dvorana 4: 17.30 »Surf's up i re delle onde«; 20.00, 22.00 »Sms: sotto mentite spoglie«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »Resident evil: extinction«. S Izleti 040-3773359 v uradnih urah, 3472551807, po mailu: »federazio-ne@comunisti-italiani.ts.it«. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE sporoča, da bo v petek, 19. oktobra, ob 21. uri, odpeljal tudi iz Trsta posebni vlak na manifestacijo levice v Rim. Rezervacije do petka 19. oktobra, do 14. ure, na sedežu SKP, Ul. Tarabocchia 3, oziroma na tel. št.: 040-639109. IZLET KZ NA BURNJAK-PROSTIH JE ŠE NEKAJ MEST Kmečka zveza obvešča, da je prostih še nekaj mest na avtobusu za izlet na Praznik kostanja v Benečiji, v nedeljo 21. oktobra. Odhod avtobusa je predviden ob 7.30 iz Boljunca izpred gledališča Prešeren, po tradicionalni poti, Bazovica 7.45, Padriče 7.50, Trebče 7.55, Opčine 8.00, Križ 8.10, Na-brežina (pred Bunkerjem) 8.15, Se-sljan 8.20, Štivan 8.25 in Krmin 8.45 ( na glavnem križišču Gorica Krmin, pri piceriji Napoli express). Vse interesente vabimo, da zaradi organizacijskih potreb potrdijo svojo udeležbo na telefonsko številko 040 362941. SPDT NA BURNJAK- V nedeljo, 21. oktobra 2007 organizira SPDT avtobusni izlet v Benečijo, na praznik kostanja »Burnjak«, ki bo v Gornjem Tarbiju (občina Srednje). Odhod avtobusa bo ob 7. uri s trga Oberdan v Trstu in ob 7.15 s trga v Sesljanu. Planinska družina Benečije prireja ob tej priliki planinski pohod. Člane in prijatelje vabimo na ta izlet med kostanje; kdor pa se pohoda ne bi mogel udeležiti bo lahko ostal v vasi, saj je v nedeljo program praznika še posebno bogat. Poleg prodajnega sejma kmetijskih pridelkov, maše s procesijo, raznih kulturnih pobud, bo tudi koncert okteta Odmevi in raznih glasbenih lokalnih skupin. Prostih je še nekaj mest. Prijave sprejema: Livio (tel.: 040-220155) in Vojka (tel.: 0402176855). Vabljeni! TRADICIONALNI IZLET OLJKAR-JEV, ki ga organizira Tržaška Kmetijska Zadruga, se bo odvijal v dneh 23., 24. in 25. oktobra in vas bo peljal na ogled Istre in bližnje Dalmacije. Poleg oljčnih nasadov in oljarn si boste lahko ogledali Bri-jone, Opatijo in Otok Krk. Če ste zainteresirani, pokličite na tel.št. 040/8990103 Laura ali 040/8990108 Roberta. SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško Območje vabita na izlet na Trsat-Reka v soboto, 27. oktobra 2007. Za vpis in podrobnejše informacije kličite številke: 0402024053 in 348-4440474 (g. Pahor) ter 040-327229 (g.a Milič). KRUT vabi v nedeljo, 28. oktobra 2007, na prireditev »Starosta mali princ«. Poleg koncerta je organizirana ekskurzija z obiskom Čedada in Benečije. Informacije in vpisovanja na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE prirejajo v soboto, 17. novembra 2007, izlet na Bled in v Begunje k Avseni-kom. Javite se najkasneje do danes, 18. oktobra, na tel. št.: 335-6174714 (Marjan) ali 040-228302 (Marija). RIM, 20. OKTOBRA: manifestacija levice za obrambo socialne države in proti izkoriščanju mladine s časovno negotovimi delovnimi pogodbami, skratka za spoštovanje Prodije-vega programa. Iz naše dežele bo v Rim odpeljal vlak v petek, 19. oktobra 2007, v večernih urah iz Trsta. Ustavil se bo v Tržiču, Vidmu in Pordenonu. Iz Rima bo odpeljal v soboto zvečer, povratek v nedeljo zjutraj. Okvirna cena prevoza je 20,00 evrov, za študente in upokojence 50% popust. Stranka slovenskih in italijanskih komunistov sprejema prijave na telefonskih številkah DRUSTVENA GOSTILNA NA PROSEKU vabi člane in goste na otvoritev gostilne z novimi gostilničarji, ki bo danes, 18. oktobra ob 18.30 / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 18. oktobra 2007 13 □ Obvestila AŠD POLET-ŠPORTNA ŠOLA PO-LET-AŠD KONTOVEL Motori-ka+minibasket+preventiva+športna vzgoja+zabava za dečke in deklice od 3. do 11. leta starosti. MINIBA-SKET-dečki in deklice letniki od 1996 do 1999: ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15, petkih od 16.15 do 17.15; samo dečki: ob sredah od 17.15 do 18.15, v telovadnici na Rou-ni - Briščiki (bivši Ervatti). Novost!!! Deklice (letniki od 1997 do 2001): ob sredah od 17.15 do 18.15 trenirajo posebej v telovadnici OŠ Franceta Bevka na Opčinah. MOTORIKA-letniki od 2000 do 2002: ob ponedeljkih in sredah od 16.15 do 17.15, v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). MINIMOTORIKA-letniki 2003 in 2004: začne v oktobru, ob sobotah od 10.30 do 11.30 v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). Ne zamudi priložnosti! Info: »poletkosarka@libero.it«, Andrej Vremec tel.: 338-5889958. KRUT obvešča, da ob sredah redno poteka vadba v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata Net Point center v Nabrežini, brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik, pa tudi na zabaven način ustvarjati svoje spletne strani in deskati po spletu. V učilnici v Grudnovi hiši bodo za to na razpolago računalniki in usposobljen učitelj. Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob petkih od 15. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Na-brežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah in četrtkih tudi od 14. do 17. ure. OBČINA DOLINA - Odborništvo za kulturo prireja brezplačni TEČAJ SLOVENŠČINE dvakrat tedensko, od novembra 2007 do januarja 2008, v občinski knjižnici v Boljuncu. Predvideni urnik: ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19.30. Možne so še spremembe urnika. Tečaj je namenjen samo občanom in število mest je omejeno. Info in vpisnina v občinski knjižnici v Boljuncu, tel.: 040-227008 (ponedeljek 16.00 18.30 in sreda 9.00-11.30 ter 16.00 18.30). RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 18. oktobra 2007, ob 20. uri, v svojem sedežu (Prosek št. 159). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE organizira začetniški tečaj latinsko ameriških in standardnih plesov za odrasle, vsak ponedeljek ob 20. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maja. Za info poklicati na tel. št.: 040-213153 ali 349-7338101 (Tanja). SKGZ v sodelovanju s KRD Dom Briščiki vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »PRAVICA DO IMENA IN PRIIMKA« danes, 18. oktobra 2007, ob 20.30 v Domu Briščiki (Briščiki 7). ZDRUŽENJE AFC STADION v sodelovanju z ODBORNIŠTVOM ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v nedeljo, 21. oktobra, pri občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu slikarski extempore z naslovom »Oktobrski Kras«. Izdelke (slika 70?100 cm, skulptura 30 kg, grafika 50?70 cm) je treba, ob predhodnem žigosanju ob 9. uri, izročiti v nedeljo, 21 oktobra, od 9. do 12. ure in od 14. ure do 15.30 pri občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Za dodatne informacije se je mogoče obrniti na organizatorja g. Grazia-na Romio od 18.00 do 21.00 na tel. št. 040-275001 ali na pren.tel. 3473440806. 35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info po- kličite Barbaro na št. 040-226167 od 12. do 19. ure. OBČINE Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo tečaj telovadbe s psihomotricistko dr. Loreno Ravbar, v igralnem kotičku »Palček« v naselju sv. Maura št. 124, Sesljan. Ob ponedeljkih: od 17. do 18. ure za ženske in/ali mame: v tem času lahko mamice pridejo na tečaj s svojimi otroki. Mesečna cena vključuje namreč tudi sodelovanje vzgojiteljice igralnega kotička »Palček«; od 18. do 19. ure za ženske in mamice; v tem času vzgojiteljica ne bo na razpolago, zato morate poskrbeti za domače varstvo otrok. Tečajnina: 20 evrov mesečno. Tečaj bo potekal od 17. septembra 2007 do 30. junija 2008. Za informacije in prijave vam je na voljo Igralni kotiček «Palček« v Naselju sv. Maura št. 124 - Sesljan: dr. Antonella Celea, tel. 040-299099 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. SKD IGO GRUDEN prireja dve delavnici ročnih spretnosti za otroke od 7. do 13. leta v oktobru in novembru, ob četrtkih z urnikom od 17. do 18.30: šivanje bleščic in biserčkov (začetek 11. oktobra) tel. 3388475906 ( Sandra Poljšak); oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 3338980166 (Erika Kojanec). TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo danes, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanieklein.org«. SKD F. PREŠEREN vabi na tečaj TAMBURIC za otroke in najstnike pod vodstvom diplomiranega učitelja Sergia Zigiottija iz Ferrare. Tečaji se bodo odvijali vsak petek v popoldanskih urah. Možne so individualne in skupinske vaje. Začetek tečajev bo v petek, 19. oktobra. Info: Sergio 347 4735017. ATELIER DEGLI ARTISTI vabi do 20. oktobra (ko bo ob 17.30 tudi nagrajevanje) na ogled kolektivne kulturne razstave »Jadra in marine našega morja« (Dvorana - Sala Victoria -Pomorska postaja, Molo Bersaglie-ri št. 3). Razstava je odprta s sledečim urnikom: od 8. do 12. ter od 15. do 20. ure. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@me-lanieklein.org«. KULTURNO DRUŠTVO ROVTE-KO-LONKOVEC vabi na predavanje »Amerika v sliki in besedi« Taisije Cesar, v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19.30 v Ul. M. Sernio 27. Avtorica večera je obkrožila, si ogledala in posnela svetovno znani Los Angeles, Hollywood, Disneyland in celo bivši zapor Alcatraz med trimesečnem bivanjem v ZDA (država Kalifornija). Obeta se poseben prikaz tega predela onkraj »velike Luže«. SKD IGO GRUDEN - VABILO NA PILATES VADBO Začetnikom in nadaljevalcem: vadba poteka ob torkih in petkih z urniki 18-19, 19-20 in 2021, v kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. V uvajalnem tečaju, ki bo pričel v soboto, 20. oktobra, od 9. do 10. ure, je še nekaj prostih mest. Za vpis in info: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia in Drustvom Krd Dom Briščiki, organizira v soboto, 20. oktobra 2007, ob 15.00 uri v Briščikih,77 (Občina Zgonik), »Kotiček pravljic«, za vse otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče v zgoraj navedenih občinah. Vstop je prost, toplo vabljeni! JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveno regato. V nedeljo, 21. oktobra, s pričetkom ob 11. uri. Prijave v tajništvu v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure in v nedeljo, 21. oktobra, od 8.30 do 10.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 22. oktobra, na srečanjem s Srečkom Gombačem, ki bo govoril na temo »Letala s sidrom - Hidroavioni v Portorožu in okolici«. Večer bo v Pe-terlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, ob 20.30. SKD TABOR OPČINE - V prosvetnem domu od ponedeljka, 22.10.2007 se srečujemo med 15. in 17. uro, v krožku »Ob pletenju še kaj...« Pridite! 45-LETNIKI dolinske občine bomo skupno ugasnili svečke na torti v petek, 26. oktobra. Prijave zbirajo najkasneje do 19. oktobra, Fausto 3355465636, Robi 333-6557822, Boris 347-3591855 in Ksenja 3200717920. BAMBIČEVA GALERIJA na Opčinah, Proseška ul. 131, vabi na ogled likovne razstave Ivana Zerjala »Oko je sintetično«. Razstava bo na ogled do 26. oktobra od ponedeljka do petka 10.-12. in 17.-19. ure. MPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo odhod avtobusa za Ljubljano v soboto, 20. oktobra ob 13.30 iz Pa-drič. V torek, 23. oktobra, ob 20.45 bo pevska vaja. Odhod avtobusa za nastop v Zirih pri Škofji Loki bo v soboto, 27. oktobra ob 16. uri. ODBORNIKI JUSA KONTOVEL obveščajo članstvo, da sprejemajo prošnje za sečnjo svežih drvi in pobiranje suhljadi do 31. oktobra. AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 -sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdi-na.org«. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repenta-bor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel.: 040327122) najkasneje do 15. novembra 2007. 0 Prireditve SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: danes, 17. oktobra 2007, ob 20.30, predavanje »Kras - tako znani, tako neznani«, ki ga je pripravil Paolo Sossi; v nedeljo, 21. oktobra 2007 »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke; v ponedeljek, 22. oktobra ob 20. uri Riccardo Illy: La rana cinese. Ob prisotnosti avtorja bo srečanje vodil Bojan Brezigar; v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 - »Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas! TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODI-NAMIČNO KMETOVANJE prireja v petek, 19. oktobra ob 20. uri v Kulturnem društvu Ivan Grbec, Ške-denjska ul. 124 - Trst, predavanje na temo: PREHRANA IN BIODINA-MIČNO KMETOVANJE, primerjalna analiza med industrijsko, biološko in biodinamično metodo kmetovanja. Predavatelj je dr. Michele Codogno, univerzitetni raziskovalec, docent rastlinske ekologije. Vstop prost. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »24 ur pleha ali maraton ljubiteljev pleh glasbe«. Pričetek v soboto, 20. oktobra 2007, ob 19. uri, zaključek v nedeljo, 21. oktobra, ob 19. uri v Praprotu, v ogrevanem šotoru na šagri pod borovci. Vabljeni vaški veseljaki, vse godbe, skupine narodnozabavne glasbe, ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati eno po domače. Prijave in info: tel. 3476849247 (Erik) ali info@godbana-brezina.it ali fax 040-2529063. KD ZA UMETNOST KONS KC L.BRA- TUŽ vljudno vabita na odprtje razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti/Večdiscipli-narne umetniške delavnice« v galeriji KC L.Bratuž, Drevored XX. septembra, 85 (Gorica), v petek, 20. oktobra ob 19. uri. KD IVAN GRBEC iz Škednja priredi v nedeljo, 21. oktobra 2007, ob 18. uri, v društvenih prostorih »Jesenski koncert«. Nastopajo: Tambu-raški ansambel F. Prešeren iz Bol-junca, pod vodstvom Ervina Zerjala in solistka Marjetka Popovski. KRD DOM BRIŠČIKI vabi v nedeljo, 21. oktobra 2007, ob 18.30, v društvene prostore na ogled satirične komedije »Kdor išče, najde!« Avtorja Fabrizio Polojaz in Paolo Tance; igra gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba; režija Lučka Susič. Popoldan bodo uvedli gojenci Glasbene matice iz oddelka za zabavno glasbo in jazz, iz razreda prof. Andrejke Možina. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 21. oktobra, na sporedu predstava Gledališkega vrtiljaka »Mali Ribič« v izvedbi LG Jože Pengov iz Ljubljane. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). ZSKD obvešča, da se bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, odvijala deželna zborovska revija »COROVIVO«. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: società polifonica »S.Maria Maggiore« (TS), In-sieme »Lumen vocale« (Videm), Officium Consort (PN), Coro Guar-neriano (videm), associazione corale »Città di Gradisca« (GO), coro polifonico »Città di Pordenone (PN), vokalna skupina »Ars Musica« (go). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ »Le note allegre« (GO), vokalna in instrumentalna skupina »Cantarè« (TS), OPZ »Fran Venturini« (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale »A. Salie-ri« (Videm), vokalna skupina »Cit-tà di San Vito« (PN), associazione corale »Audite Nova« (GO), ZPZ »Multifariam« (videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo »Cappella Tergestina« (TS), zbor »Cjastelir« (Videm), OPZ Del Con-trà (PN), Catticoro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. B Mali oglasi MUCA oranžno-bele barve, stara 5 mesecev, že sterilizirana, nujno išče nov dom z vrtom. Ni izbirčna in živi na prostem. Tel.: 040-231549. PODARIM dva simpatična psička mešane pasme manjše rasti. Tel. na št.: 040-228365. 30-LETNO DEKLE z znanjem angleščine, slovenščine in italijanščine ter z izkušnjami kot natakarica in prodajalka išče resno službo. Tel. na št.: 328-2060951 (ob obrokih). DVOSOBNO, zelo sončno, opremljeno stanovanje, dam v najem na Krasu, približno 70 kv. m., me-sečnina 450,00 evrov. Tel. na št.: 348-4462664. GOSPA SREDNJIH LET z znanjem italijanščine išče delo kot varuhinja starejših oseb ali za katerokoli hišno delo. Tel. na št.: 389-0558458. GOSTILNA KAPRIOL obvešča cenjene goste, da v zimskem času bo ob vikendih kuhinja odprta non-stop od 11. do 24. ure. Za rezervacije: 0481-78114. KAMINSKI VLOŽEK Palazetti Eko-palex 64, 9,3 kw prodam za 500,00 evrov. Tel. na št.: 348-7027195 (zvečer). KMEČKI TURIZEM ŠVARA v Trnov-ci, je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št.: 040200898. OBRTNA CONA ZGONIK, prvo nadstropje, 120 kv.m. v prodajo ali v najem. Tel. št.: 338-4719734. PRODAJAM 800-litrski sod inox (»sempre pieno«) cena po domeni. Tel. ob uri kosila ali večerje na št.: 040-327212. PRODAM Alfa romeo duetto spider letnik 1992, hard top v odličnem stanju. Tel.: na št. 338-4288100 v urah obedov. V SESLJANU NUDIM stanovanje za 1-2 osebi v samostojni hiši v zameno za prisotnost in pomoč starejši gospe. Tel. 040-299454. PRODAM citroen C3 črne barve, letnik 2004. Tel.: 335-6407258. PRODAM kuhinjski pomivalni stroj whirpool 6th sense, klasa A, zelo malo rabljeno, zaradi dvojnega darila, za 300,00 evrov. Tel. na št.: 3485183106. PRODAM lestve (kobilice) po ugodni ceni. Tel. na št.: 040-228447. PRODAM peč na drva, obloženo s ploščicami, rabljena samo 2 meseca. Tel. na št.: 349-4342293. PRODAM omaro visoko 2 m in široko 2,20 m za dnevno sobo, v zelo dobrem stanju, 200,00 evrov. Tel. na št.: 338-4288100 v urah obedov. SKD TABOR išče fotografije z družbenega, kulturnega, športnega, verskega, političnega, gospodarskega življenja na Opčinah izključno v letih 1967-1968. Fotografije s pripisom 40-letnica, v kuverti in naslovom izposojevalca/ke sprejemamo v društveni knjižnici P. Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. Za informacije: tel. 040-213945, 040-211923 (Živka , v večernih urah) ali »info@skdta-bor.it«. Že vnaprej se zahvaljujemo za sodelovanje! SKLADIŠČE v dolinski občini (cona Domjo) oddam v najem, v izmeri 240 kv. m., z uradom, prostorom za vozila, wc-jem, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah: 040-828861. V BOLJUNCU dajemo v najem opremljeno stanovanje: dnevna soba, kuhinja, dve spalnici, kopalnica, balkon in parkirni prostor. Tel. na št.: 335-6036609. V DOBERDOBU smo ponovno odprli agriturizem pri Cirili. Na voljo smo vam ob petkih od 16. do 24. ure, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 24. ure. Bliža se Sveti Martin; tudi letos vas vabimo, da se prijavite za Martinovo večerjo na tel. 0481-78268. V DOLINI dajem v najem poslovni prostor. Zainteresirani naj se zglasijo na tel. št.: 040-228390. [H Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040-299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Miro Žigon. Zgo-nik 36, tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Samatorci 17. Tel. 040229449. PRI PIŠČANCIH sta odprla osmico Andrej in Erika Ferfolja. Toplo vabljeni! Prispevki Ob 6. obletnici smrti našega dragega Sergia Cibica daruje družina 15,00 evrov za obnovo bolnice Franje in 15,00 evrov za ŠD Primorje. V spomin na drago Jolando Komar darujejo svak, svakinja ter nečaki 250,00 evrov za repentabrsko cerkev. Ob 10. obletnici smrti dragega moža Karla Milič daruje žena Zofija 50,00 evrov za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Jolande Komar darujejo: Olga in Janko Guštin 50,00 evrov, Marija Guštin 20,00 evrov, Ivanka Guštin 20,00 evrov, Zofija Milič 20,00 evrov, Mara Se-ražin 15,00 evrov, Ivanka Hrovatič 20,00 evrov, družina Škabar-Gomi-zelj 20,00 evrov za repetabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Mirka Calzi in Jolande Komar daruje družina Hrovatič 20,00 evrov. V spomin na drago Jolando Komar darujejo vaščani 250,00 evrov za MePZ Repentabor. V spomin na strica Bernarda Kralja daruje Marica Vidoni 50,00 evrov za kriški cerkveni zbor. V spomin na Albina Verginella daruje Rada Bogatec 10,00 evrov za kriški cerkveni zbor. 14 Četrtek, 18. oktobra 2007 KULTURA / 18. slovenski slavistični kongres - Uvodno razmišljanje Mirana Košute »Živeti mejo je bil iz življenja samoumevno prišepnjen naslov« Slavistično društvo Slovenije prvič prireja kongres v Trstu, ki se bo nadaljeval še jutri Danes se v Trstu začenja 18. Slovenski slavistični kongres. Organizator, Slavistično društvo Slovenije, je tokrat prvič izbral mesto Trst, ki bo s svojo jezikovno in kulturno identiteto postalo snov za poglobljeno strokovno razpravo pod naslovom Živeti mejo. Predavatelji bodo s svojimi posegi razmišljali o vlogi slovenskega jezika v multikulturnem, obmejnem prostoru, na osnovi štirih tematskih sklopov. Živeti mejo je tudi naslov uvodnega razmišljanja v zborniku, ki ga je napisal in ki ga bo danes podal Miran Košuta, predsednik Slavističnega društva Slovenije. »Nekoč je rekel ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar lepo in resnično besedo: Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča! - Brez pljuč srce ne bo utripalo, brez srca ne bodo pljuča dihala!« Smisel, zakaj, pomen, idejni zenit in azimut letošnjega Slovenskega slavističnega kongresa v Trstu je bržkone še najz-gledneje in scela sežet prav v tej znameniti anatomski primeri, s katero je 20. aprila 1918 Ivan Cankar uverturno nagovoril »prijatelje Tržačane«, ki so v Delavskem domu trumoma prisluhnili njegovemu predavanju Očiščenje in pomlajenje. Poudariti neločljivo soodvisnost, organsko vzajemnost matice in »zamejstva«, preseči s kulturo in znanostjo miselne ločnice, ki ostajajo združeni Evropi navkljub kakor latvice trdno prisesane v naših glavah, opredmetiti vsaj na slavističnem polju Prešernov sen o »Slovenš'ni celi«, tisti še zmeraj neuresničeni skupni slovenski kulturni prostor, omogočiti osmotični, obojestranski pretok najnovejših slavističnih in slovenističnih spoznanj, predstaviti »unejskim« slavistom italijansko predmejstvo in obratno, opozoriti na nespregledljiv doprinos Pri-morja, Goriške in Benečije nacionalni kulturni zakladnici, ovrednotiti sredozemsko, stično specifičnost tukajšnjih slovenskih piscev, umetnikov, razumnikov, snovalcev, cepiti na deblo celinsko kdaj presamopašne Slovenije izkušnjo vsakodnevnega doživljanja meje in dialoga z drugim, drugačnim, uzavestiti s pogledom v globalni svet sodobno bistvenost medkulturnosti -to so namreč tudi stremljenja in vodila, srce in pljuča tokratnega strokovnega zbora slovenskih slavistov sredi »mesta v zalivu«, prvega v doslej osemnajstkratni kongresni zgodovini Slavističnega društva Slovenije. Lani je predsedniško smelo začrtana pot znanstvenega odpiranja in dvogovora nacionalne slavistike s sosednjimi stvarnostmi prvič zanesla zborovanje izven matice, v Zagreb, letos ga je na obodno zamišljeni obplovbi državnega ozemlja zasidrala v Trstu. Tokratna izbira zalivskega pristana je kajpada vse prej kot naključna. Kajti da je Trst z vsem svojim bližnjim in daljnim primorskim zaledjem - od Kopra in Istre do Goriške, Benečije, Rezije in Kanalske doline - nepogrešljiv sotvorec slovenske nacionalne istovetnosti, našega kulturnega, duhovnozgodovinskega in zato tudi slavi-stično-slovenističnega obraza, to že brez Cankarjeve pnevmološke pomoči ali Župančičevih proglasov o njegovi mejniški pomembnosti zgovorno potrjujeta sama mestna preteklost in sedanjost. Vemo namreč: tu je ob zarji etničnega časa Alpski Slovan spoznal morje in splovil vanj svoje čupe, tu je domovala hrepeneča Lepa Vida, od tod je priimek obdaril na poti iz Benetk slehernega Slovenca, tu v lučajski bližini so Videmski, Starogorski, Černjejski in Goriški rokopis požlahtnili prednarod-no pismenstvo, tu je začel Trubar izzore-vati misel o prvi slovenski knjigi, tu je v novem veku dopisujoče si plemstvo slovenščino izvolilo čez jezik konjev in hlapcev, sem je po habsburški milosti davkov osvobojeno pristanišče primamilo od leta 1719 desettisoče naših Krpanov in Svetinov, tu je bil rojen in z mecenskimi plavži obdarjen Žiga Zois, tu je po »pomladi narodov« Levstik tajnikoval prvi slovenski čitalnici, tu so feministično osveščene sodelavke Edinosti izcvetele prvi slovenski ženski list, tu so med številnimi našli svojemu navdihu domicil tudi Aškerc, Kette, Gregorčič, Kosovel ali Bartol, tu je s požigom Narodnega doma Mussolini najprej geno- Miran Košuta na tržaški univerzi kroma cidno zastregel Slovencem po življenju in spodbudil njihov zgodnji, prvi antifašistični odpor v Evropi, sem je s prvomajsko osvoboditvijo prisijala Slovencem v drugi svetovni vojni zgodnja zarja partizanske svobode in tu, nenazadnje, še danes domuje -obmejno razprostranjena od Milj do Trbiža po deželi Furlaniji Julijski krajini - številčno čedalje manjša, a vsestransko živa in živahna slovenska narodna skupnost v Italiji. A Trst ni bil vselej tako pljučno ključen. Če se je mogel na primer ob avstro-ogrskem popisu leta 1911, s krepko preseženo polstotisočico avtohtonih Slovencev, še utemeljeno pobahati z demografskim prvenstvom največjega slovenskega mesta in v tem nadkriliti celo Tavčarjevo ljubljansko srce, je po prvi svetovni vojni in Rapalski pogodbi takšno nacionalno sosre-diščnost naglo izgubil. Odcepitvena meja, fašizem, nacizem, druga svetovna morija, povojna blokovska konfrontacija in železna zavesa za njegovim hrbtom, barikadno zaostreni sosedov nacionalizem in polsto-letno državno zapostavljanje avtohtone manjšinskosti so ga s pristaniško in gospo- JEl«! T Mi\ i U darsko agonijo vred strmoglavili v nič kaj zvezdnato črno luknjo, iz katere se šele v novejšem času mukoma izkopava. In za nameček: po izgubljeni bitki zanj je ostal Trst s svojim deželnim manjšinskim zaledjem dolgo odpisan tudi v osrednjeslovenski nacionalni zavesti. Saj ni, da bi ga kakor protagonisti Javorškove drame Odločitev ne objokovali, da bi se v matici državniško ne zavzemali zanj in ga iz Ljubljane ali Beograda podpirali. A vseskozi prej dolžnostno, kakor daljnjega brata za oceanom, kakor emonskim očem bolj ali manj provincial-no nacionalno folkloro. Tako smo sčasoma dopustili, da se je meja zasteničila med nas, v našo narodno bit, v naš jezik, glave, misli, srca, zako ne, medije, časopise ali šolske učbenike. In polagoma se je tu rodilo drugačno, ločeno, robno, z blagrom in prekletstvom stika hkrati obdarjeno slovenstvo. Slovenstvo, ki živi mejo, izkuševaje dan na dan obilje njenih čarov in možnosti, a tudi njenih zank, protislovij, nevarnosti, pogub. Živeti mejo je bil potemtakem iz življenja samoumevno prišepnjen naslov za slavistični kongres in zbornik, ki želita stro- kovno karseda izčrpno pomodrovati tudi in ravno o tem: o hibridni, črno-beli oksi-moričnosti meje (v istoimenskem razdelku Živeti mejo); o leposlovnih pretokih v in iz slovenskemu sosednjih prostorov (v razdelku Književnost v stiku); o vlogi, delovanju in pomenu jezika v multikulturnem, posebej bilingvalnem okolju (v razdelku Jezik v stiku 2 ); o slavistični in leksikograf-ski kontaktologiji spričo tako pomembnega okroglega jubileja, kakršen je letošnja šti-ristoletnica izdaje prvega italijansko-slo-venskega slovarja, 1607. v Vidmu natisnjenega in Devinu izpisanega besednjaka Vo-cabolario italiano e schiauo redovnika Gregoria Alasie iz Sommarive (v razdelku Slavistika in slovaropisje v stiku); nenazadnje pa še o nespregledljivem ustvarjanju predvsem zamejskih piscev za otroke in mladino, o njihovem in siceršnjem hudomušno zavzetem kovanju lepše bralsko-nacionalne prihodnosti (v razdelku Zamejska mladinska književnost). Preko štirideset razpravljalcev, od osnovnošolskih slavistov ali mladih raziskovalcev do akademikov, izpisuje ob predstavljenih knjigah in projektih vsebinsko po-setnico tokratnega tržaškega kongresa in pričujočega zbornika, med najobsežnejšimi doslej v tozadevni knjižni zbirki Slavističnega društva Slovenije. Ob tem velja z zadovoljstvom podčrtati, da pravi razlog takšne zborne in zborniške zajetnosti ni tokratna nadpovprečna uredniško-predsed-niška prizadevnost, temveč predvsem razveseljivo dejstvo, da se v zdajšnjem sta-novsko-besedilnem shodu vsestransko prepoznavajo in zrcalijo ob matični slavistiki še duša, delo ter zavzetost mnogo širše, tudi čezmejne primorske in vsemanjšinske stvarnosti. Tako obsežnega kongresa in zbornika bi namreč v Trstu še zdaleč ne zmogli brez dragocenega strokovnega, organizacijskega, pokroviteljskega ali donatorskega sodelovanja številnih, seveda večjidel krajevnih zaslužnikov: pokrajinskih slavističnih društev in kolegov, slovenskih šol in šolnikov v Italiji, tostranskih in onostran-skih obmejnih univerz, italijanskih in slovenskih javnih uprav, državnih izpostav ali diplomatskih predstavništev, manjšinskih krovnih in kulturnih organizacij ter ustanov, denarnih zavodov, zasebnih donator-jev in slavistično zavzetih posameznikov. A če komu, potem pripada levji delež izvedbene hvale predvsem Organizacijskemu odboru osemnajstega Slovenskega slavističnega kongresa, ki ga s prof. Borisom Pangercem za predsedniškim in Marijo Besednjak za tajniškim krmilom vse od decembra lani bremeni nelahka skrb za kar- seda ustrezno prireditveno podobo tržaškega zasedanja. Da bi ob povnanjenju aktualnih slavističnih spoznanj, debatni izmenjavi strokovnih pogledov na zastavljena tematska vprašanja in zlasti predmejskim pedagogom ter šolam koristnem dopolnjevanju slavistične vednosti hkrati obratno posredoval matičnim slavistom v spremljevalnem kulturnem programu predstav, razstav ali ekskurzij tudi omenjeno specifičnost tukajšnje manjšinske stvarnosti, je kajpada enako zaželen in pomemben cilj zborovanja. Naj vsaj med slavisti - če pač drugje ne - res zaživi tisti skupni slovenski kulturni prostor in naj odpadejo ločnice v glavah, da bomo s srcem in pljuči vsi bratsko tkivo istega nacionalnega telesa! Slavistično društvo Slovenije je z izvolitvijo »zamejca« za svojega predsednika takšno nacionalno kohezivno voljo že otipljivo izpričalo. In to celo lesenim postavam matične države navkljub, ki ostajajo do rojakov izven njenih meja, kljub pozitivni rešitvi tokratnega stvarnega primera, še dalje diskriminatorne in v današ'e4nji združeni Evropi, milo rečeno, anahroni-stične. Svojo nacionalno tvorno in povezovalno vlogo pa želi v duhu sodobnega po-licentrizma naša stanovska organizacija podkrepiti tudi z nadaljnjim prirejanjem kongresov izven matičnega državnega ozemlja, kjer slovensko kožo prav kakor v Trstu stično poživlja tudi sosednji kulturni kisik. Pri tem bo kazalo najbrž pluti proti toku. Kajti kakor je v sestavku Separatisti plediral nekoč Kosovel »bodimo eno po duhu in ljubezni, a ohranimo svoje lastne obraze«, tako se bo treba z izkušnjo in zavestjo slovenske obmejnosti v bodoče zagotovo zavzemati tudi za to, da zdajšnje modno, frazersko votlo ali zgolj gospodarsko zainteresirano poveličevanje Evrope in sveta brez mej paradoksalno nadomesti prav smiselna ohranitev mejnih razlok, zrelo in moderno doži vljanje limesa kot naravnega ograjevalca posebnosti in hkrati dialoškega prinašalca stika, tujosti, drugačnosti. V uravnilovko in protiutež globalnemu valjarju mej namreč še zdaleč ne gre odpraviti, ampak raje dojeti in sprejeti normalno, v vsej njihovi specifično hibridni, prehodno samosvoji mavričnosti. Vsebinska rdeča nit tokratnega Slovenskega slavističnega kongresa v Trstu in pričujočega zbornika se potemtakem izrisuje v bistveno geslo in vodilo našega ne le nacionalnega, ampak tudi celinskega in planetarnega jutri: živeti mejo. In dihati ob njej slovensko, evropsko, svetovljansko. S polnimi pljuči. trst - Pobude ob 50-letnici smrti pesnikov »Posmrtna teža« Sabe in Giottija Prihodnji teden bodo o številnih aspektih Sabove in Giottijeve ustvarjalnosti razpravljali številni strokovnjaki »Si pesa dopo morto« je naslov mednarodnega kongresa ob petdesetletnici smrti tržaških pesnikov Umberta Sabe in Virgilia Giottija, ki bo prihodnji teden v Trstu. Mesto bo počastilo znamenita umetnika z dvodnevnim poglabljanjem, ki bo privabil literarne strokovnjake iz cele Evrope in tudi iz Amerike. Društvo Tries-teDistrettoCulturale bo ob tej priliki združilo kritike in docente različnih generacij, da bi prišlo do plodnega soočanja s prijemi in pogledi preteklosti in sedanjosti. Kot je pojasnila koordinatorka projekta, prof. Cristina Be-nussi, je tema vzbudila toliko zanimanja, da so organizatorji morali omejiti udeležbo. Med številnimi gosti, ki bodo predavali v Trstu, velja omeniti, da bodo spregovorili o mnogih aspektih Sabove in Giottijeve osebnosti profesorji Zeljko Djurič z beograjske univerze, Pi-etro Frassica z ameriške univerze v Princetonu, Miroslav Košuta in Tatjana Rojc o odnosih med slovensko in italijansko pesniško identiteto. Kongres se bo pričel v četrtek, 25. oktobra, ob 15.uri v avditoriju muzeja Revoltella, naslednjega dne se bo v dopoldanskih urah preselil na leposlovno fakulteto (Androna Campo Marzi-o 10), popoldne pa bo spet v avditoriju v ulici Diaz 27. Povezava s tržaško specifiko in pomen opusa »trgovca literature«, Umberta Sabe, v italijanski literaturi 20.stoletja bosta pola debate, ki se bo razvijala tudi skozi analizo odnosov s sodobnimi pesniki in pisatelji, s časom in družbo, z upoštevanjem intimne razsežnosti vznemirljivega umetnika in človeka, ki je pogumno gledal v globine lastne duše. Pobuda ima podporo odborništva za kulturo Dežele FJK, ki ga je na tiskovni konferenci zastopal odbornik Roberto Antonaz, ki je poudaril visoko kakovostno raven dogodka. Program kongresa bo dopolnilo nekaj stranskih dogodkov na temo, pri katerih bo kot soorganizator sodelovalo tudi novoustanovljeno združenje literarnih društev Dom literature v Trstu, kateri predseduje Roberto Dedenaro. Na predvečer kongresa bodo v novih občinskih prostorih v Ul. Capitelli 8 odprli razstavo portretov, del slikarjev Uga Pierrija in Paola Cervi Kervi-scherja. V četrtek zvečer bo društvo Sidaja v kavarni Tommaseo priredilo mednarodno pesniško revijo, posvečeno Sabi in Giottiju. Pesniki različnih narodnosti bodo brali prevode poezij tržaških ustvarjalcev; med njimi bo tudi slovenska pesnica Taja Kramberger. V petek ob 18.uri pa bo Ul. Capitelli pa bo potekala okrogla miza z naslovom »Kateri literarni festival za Trst?«, katere se bodo med drugimi udeležili Branko Čegec, Riccardo Cepach in Umberto Mangani.. Opus Umberta Sabe je pomemben za tržaško, a tudi za italijansko kulturno zgodovino, zato bodo razpravljali o njegovem delu razpravljali na velikem kongresu, ki bo na sredi novembra v Milanu. (ROP) Včeraj so predstavili niz pobud kroma / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 18. oktobra 2007 15 mitsubishi - Z novim SUV po škotskem brezpotju Outlander bolj terenski z novim 2.2-kubičnim turbodizlom Za ta motor za sedaj ne predvidevajo samodejnega menjalnika - Dve 7-sedežni različici Mitsubishi od nekdaj slovi po svojih terenskih vozilih, prej kot po potovalnih limuzinah, vsaj v Italiji. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da je njen lancer, ki ga v Italiji prodajo komaj nekaj desetin, v Rusiji velika uspešni ca. Outlander sodi med tako imenovane SUV: doslej se v Italiji s prodajo ni kdo ve kako izkazal. Kje je razlog za medel odziv italijanskih kupcev, le s težavo pojasnimo, saj je tudi dozdajšnji model bil zmogljiv, pa tudi majhen ni bil, čeprav je novi outlander kar za 10 cm daljši. Morda prejšnji model ni bil dovolj »terenski« vsaj v očeh kupcev, ki se morda v velikih terencih počutijo varnejše, mimo tega, da imajo tudi kaj pokazati. In to kljub temu, da vas outlander, seda nji kot tu di prejš nji, lah ko po ne se tja, ka mor naj brž ni ko li ne bos te sili li. Novi outlander je narejen v sodelovanju s francosko skupino PSA in je tretje vozilo v seriji, v katero sodita tudi peugeot 4007 in citroen C-crosser. Novinarjem so ga predstavili v škotskem Invernessu, nedaleč od slavnega jezera Loch Ness, kjer naj bi domovala prazgodovinska pošast, ki je si cer nis mo vi de li in v ob stoj ka te -re pravzaprav niti ne verjamemo. Škotsko podnebje nam je bilo kolikor toliko naklonjeno, v smislu, da za časa našega bivanja na Škotskem ni deževalo: našli smo baje dva od sedmih dni na leto, ko ne dežuje. Outlander ima sedaj, poleg dvo-litrskega VW turbodizla, ki ga je imel tudi doslej, tudi veliko bolj zmogljiv motor PSA 2.2 turbodizel, ki ga poznamo iz številnih drugih avtomobilov. Motor je odličen, zanesljiv in prožen, pri outlanderju razvije 156 KM in 380 Nm navora, kar je dovolj, da vozilo doseže 200 km na uro. Tega seveda na Škotskem nismo poskusili, saj so tamkajšnji policisti dokaj strogi. Z vo la nom na le vi in z vož njo po le vi strani cestišča pa tudi ni bilo primerno spuščati se v kake vratolomne in adrenalinske avanture. Motorju so dodali 6-stopenjski ročni menjalnik, kar za de va po gon pa se šti ri ko les ni lahko vključi z enostavnim pritiskom na gumb. Za sedaj si samodejnega menjalnika ne morete privoščiti, čeprav bi se temu motorju še kako pri-le gel: do bi te ga lah ko v mo de lu z 2400-ku bič nim ben cin skim mo tor -jem MIVEC. Bencinar razvije kar 170 KM in 280 Nm navora in požene ou-tlanderja do najvišje hitrosti 190 km/h. Gre za trajni samodejni menjalnik CVT, ki se je odlično obnesel tudi na brezpotju, saj smo prevozili dobrih trideset km po poljskih poteh, kjer o as fal tu ni bi lo ne du ha ne sluha. Oba nova motorja sta namenjena outlanderju s sedmimi sedeži: dodatna dva sedeže v tretji vrsti se skrijeta v dno prtljažnika. Brez njiju je prtljažnik dokaj zajeten, če pa sta dvignjena, je prostora bolj malo. Outlander bodo predstavili konec te ga me se ca in za se daj so ce ne le okvirne. Vstopni dvolitrski turbo-dizel bo veljal najbrž manj kot 29 tisoč evrov, za 2.2-litrski turbodizel boste morali najglobje seči v žep, saj bo stal več kot 33 tisoč evrov. Cena ben-cinarja pa se bo sukala okrog 30 tisoč evrov. Stran pripravil Ivan Fischer Mitsubishijev outlander je z novim turbodizlom veliko bolj terenski, kot je bil doslej seat - Športnosti se v Španiji reče FR Ibiza 1.9 Tdi med hitrejšimi v družini Prevladujejo športni elementi - Trdo podvozje zagotavlja odlično lego na cesti in ne ogroža udobja potnikov Pri španskem Seatu je že tradicija, da imenom svojih športnih modelov dodajo oznako FR (kar naj bi pomenilo, vendar ne jemite te interpretacije kot suho zlato, »formula racing«). To oznako si je prislužila tudi sicer pohlevna družinska ibiza, in sicer s 1.900-kubičnim turbodizlom, ki zmore 130 KM in zagotavlja največjo hitrost 206 km na uro. Ibiza FR ni najhitrejša v svoji družini, saj jo prekaša ibiza cupra, ki pa je tudi ustrezno dražja. Modeli z oznako FR so izrazito športno naravnani, kar velja tudi za 1.900-kubično ibizo Tdi. Nova ibiza FR že na prvi pogled odraža športnost, predvsem zaradi svojih atraktivnih 17-colskih aluminijastih platišč z dvojnim petkrakim designom, v barvi titana in z gumami 205/40 ZR 17. Videz titana si delijo še: zunanji ogledali, ohišja žarometov in zadnjih luči. Ti detajli poskrbijo, da se ibiza FR jasno loči od drugih Seatov. Ekskluzivno zasnovani sprednji odbijač vključuje izrazito mrežo hladilnika (z izgledom satovja), zadnji odbijač pa razkriva dve kromira-ni izpušni cevi. Nadaljnji razpoznavni znak sta tudi oznaki FR na B-stebričkih. Tudi v notranjosti ibize FR ne manjka športnih elementov, kot so kovinske obrobe na armaturni plošči in sredinski konzoli, prezračevalnih šobah, glavi prestavne ročice in ročaju sovoznikovega predala. Volan ter glava in manšeta prestavne ročice so oblečeni v usnje in šivani s sivim šivom. Novo zasnovani sedeži imajo novo oblazinjenje kovinske barve. Ibiza FR ima novo podvozje s tršim vzmetenjem, kar omogoča bolj športno vodenje brez nihanj in sunkov. Vožnja skozi ovinke ne predstavlja nobene težave, tako da se odlično odreže v ovinkastih gorskih cestah. Ibiza FR je, kljub tršemu vzmetenju, dovolj udobna. S svojimi skoraj 4 metri nudi ibiza FR dovolj prostora za 5 ljudi, zahvaljujoče se tudi veliki medosni razdalji (264 cm). Prtljažnik se ne more pohvaliti z veliko prostornostjo, saj je v njem praznine za 267 litrov, položaj pa se nekoliko izboljša, če podremo zadnje sedeže: v tem primeru je v njem 665 litrov prostornine. Poraba je za takega športnika v normi: 6,9 po mestu, 4,4 litra izven mesta, v kombinirani vožnji pa 5,3 litra za 100 km, kar pomeni, da j e 45 litrska posoda za gorivo čisto dovolj. Športnost in zmogljivost seveda staneta in ibiza FR 1.9 tdi stane tisoč evrov več od svoje istoimenske bencinske sestre, se pravi, da boste za turbodizelski športni model morali odšteti 17.700 1 6 Četrtek, 18. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it »Ne samo Koren in Livarna, temveč vsa okoljska vprašanja na goriškem čezmej-nem ozemlju, vključno z onesnaževanjem, ki ga povzroča gosti promet na italijanski strani meje, in z učinki industrijskih obratov na območju Furlanije-Julijske krajine.« Tako odgovarja novogoriški župan Mirko Brulc na namigovanja italijanske strani, da bo okoljska konferenca namenjena izključno Livarni in Kornu, »večnima« kamnoma spotike v čezmejnih odnosih, ki ju goriška mestna uprava Ettoreja Romolija postavlja v vrh dogovarjanja s sosedi. Okoljsko konferenco je predlagal Brulc na uradnih pogovorih z Romolijem iz prejšnjega tedna, goriški župan pa je predlog nemudoma osvojil. Obe mestni upravi sta sprožili priprave na konferenco, ki naj bi po zagotovilih županov potekala še pred koncem leta. »Vsekakor čim prej in ko bo na razpolago stro- kovno gradivo,« pravita tako Brulc kot Ro-moli. »Koren in Livarna nista edina problema,« opozarja Brulc. Njegova uprava je naročila Okoljski agenciji Republike Slovenije študijo o kakovosti zraku na območju no-vogoriške občine; rezultati bodo znani pred koncem leta. V priprave na okoljsko konferenco so vključili tudi Univerzo v Novi Gorici, ki problemom onesnaževanja, zaščite in upravljanja okolja namenja specifičen študijski program. »Okoljska konferenca bo morala sloneti na doprinosu izvedencev, ki strokovno obvladujejo okoljske probleme, te pa moramo zaobjeti v popolno in celovito analizo, ki upošteva stanje na obeh straneh meje,« zaključuje Brulc. Drugače - bi lahko razbrali med vrsticami županovih izjav - bo okolje spet talec politike in ideološke konfrontacije, kar je skregano z duhom časa ob dokončnem umikanju meje. Strokovno razčistiti problem solkanske Livarne je tudi namen študije, ki jo je izdelala čezmejna tehnična komisija, za katero je dala pobudo goriška pokrajina. Včeraj so zaključke predstavili na zasedanju pokrajinskega sveta, kjer so imeli glavno besedo pristojna odbornica Mara Černic in nekateri člani komisije. »Izključujemo možnost, da bi lahko bil formaldehid iz Livarne izločen v takih koncentracijah, da bi presegel prag zaznavanja in bi zaradi tega bil vzrok nezaželenih učinkov, o katerih poročajo stanovalci. Tveganje, ki je povezano s sledovi formaldehida na obravnavanem območju, je primerljivo s tveganjem v ostalih predelih mesta,« je povedal predsednik komisije Giorgio Matassi in nadaljeval: »Nezaželeni učinki emisij Livarne so povezani s proizvodnjo mešanice snovi, ki povzročajo podgora - Predstavnika krajevnega sveta pri prefektu Azbest na prvem mestu Bandelj in Ambrosijeva opozarjata tudi na problem soške struge in križišča pri predoru gorica - Romoli Vložili amandma Z amandmajem k 17. členu finančnega zakona zahtevajo, da se Trgovinskim zbornicam Gorice, Trsta in Vidma nameni priliv iz davka na promet tekočih goriv, ki ga prejema dežela. Vložili so ga včeraj senatorji stranke Forza Italia in Avtonomij Saro, Antonione, Azzolini in Bonfrisco. S tem je javnost seznanil župan Etto-re Romoli, ki se je včeraj v Rimu sestal s parlamentarci. Kot je pojasnil župan, namen amandmaja je zajeziti posledice ukinitve ugodnega režima proste cone pri prodaji goriva. Spremenjeni 17. člen zakona bi v blagajne Trgovinskih zbornic prilil 13 milijonov letno, ocenjuje Romoli, dodatnih 15 milijonov evrov letno pa bi šlo krajevnim upravam goriške in tržaške pokrajine ter 25 občinam videmske pokrajine vzdolž državne meje, ki so ravno tako uživale ugodni režim. »Ostali denar, ki še ni natančneje izračunan, bo namenjen financiranju goriva po deželni ceni,« zaključuje župan. Postopek za odstranitev azbestnih kritin, ki se nahajajo na območju bivše tekstilne tovarne v ulici Cotonificio v Podgo-ri, je treba pospešiti. Obrat družbe Berga-min je prefektura zasegla že pred dvema letoma, do danes pa ni še prišlo do sanacije. Na potrebo po rešitvi problema, ki se vleče že dolga leta, je goriškega prefekta Roberta De Lorenza včeraj opozoril predsednik krajevnega sveta za Podgoro Walter Bandelj. V spremstvu podpredsednice Ca-terine Ambrosi se je odpravil prefekturo, kjer je na poldrugo uro dolgem srečanju predstavil sogovorniku poleg vprašanja sanacije azbestnih streh še vrsto drugih problemov, ki tarejo domačine, od križišča med ulicama Madonnina Del Fante in Grappate, pri športni palači Bigot, do soške struge s posebnim poudarkom na načrtu novega jezu. »Prefekta De Lorenza sem vprašal, ali se pri postopku za sanacijo azbesta v ulici Cotonificio kaj premika. Obrat podjetja Bergamin, ki je med drugim v stečaju, so zasegli že leta 2005, od takrat pa nismo dobili drugih informacij,« je povedal Bandelj in pojasnil: »Sedaj je pravi čas za izvedbo posega. V kraju Porcia so namreč pred nedavnim odprli odlagališče za azbestni material, čakati pa pomeni tvegati, da bo v njem zmanjkalo prostora. Prefekt mi je zagotovil, da bo preveril možnost, da se zadeva premakne v zaželeno smer, nato pa se bova ponovno srečala.« Med včerajšnjim pogovorom je tekla Bandelj in Ambrosijeva s prefektom De Lorenzom bumbaca beseda tudi o križišču pri predoru v Pod-gori, kjer so nesreče pogoste. »Na nevarnost križišča med ulicama Madonnina del Fante in Grappate opozarjamo že vrsto let. Pred nekaj dnevi je občinska uprava zamenjala ogledalo na križišču, postavila pa je še manjšega, kar je skregano z namenom, da bi se lotili resnega reševanja problema. Vsekakor ogledalo še zdaleč ne predstavlja rešitve. Potrebno je postaviti utripajočo svetlobno signalizacijo. Koristno bi tudi bilo, če bi prebarvali stene predora z belo barvo, kot smo že pred leji,« j e ocenil Bandelj, prefekt pa je odgovoril, da se bo dokumentiral ter nato postavil problem občinski upravi in mestnim redarjem. »De Lorenzo je tudi zagotovil, da bo prišel v Podgoro in si ogledal ostanke jezu v bližini mosta. Predstavil sem mu namreč zahtevo krajevnega sveta, da pride do njegove odstranitve in očiščenja tega predela soške struge,« je povedal Bandelj in dodal: »Izrazil sem mu tudi nasprotovanje projektu nove rečne pregrade med Pevmo in Štmavrom. Koristneje bi bilo, da bi z deležem denarja, ki je namenjen temu načrtu, popravili na pol porušeni jez pri Podgori.« De Lorenzo je osvojil tudi predlog predstavnikov krajevnega sveta, da bi v okolici At-temsovega parka v Podgori okrepili nadzor sil javnega reda. De Lorenza sta opozorila še zanemarjenost Kalvarije. Tamkajšnje steze in kasarna so zapuščene, Bandelj pa razmišlja, da bi izbrskal evropski denar za njihovo oživitev v turistični namen. (Ale) gorica-nova gorica - Po zagotovilih občin bo potekala še pred koncem leta Pripravljajo strokovno podlago za okoljsko konferenco Brulc:»Ne le Koren in Livarna«- Černičeva:»Pogojevali bomo pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja« smrad. Le-te je treba minimizirati, da bodo pod mejo socialne sprejemljivosti. V ta namen bi Livarna morala ojačiti sistem zajemanja ulivalnih plinov. Vse pline bi morala usmeriti v pranje z uporabo t.i. "scrub-berjev". Če bi to ne zadostovalo, bi lahko poleg omenjene tehnologije namestila še bio-filtre.« Komisija obenem meni, da bi bilo treba ugotoviti, ali obstaja poleg Livarne še kakšen drug proizvodni obrat, ki lahko povzroča smrad, zdravstvene motnje in pritožbe občanov. Komisija je predlagala, naj javne uprave in kontrolni organi izdelajo znanstveno neoporečne metode za opredelitev emisij, ki povzročajo neprijetne vonjave v severni goriški četrti. Pri kvantifikaciji emisij bi pripomogli uporaba t.i. sniff testa in kakovostna socialna raziskava, ki bi prikazovala učinke emisij z ozirom na vire jn prizadeto območje. »O sniff testu in socialni raziskavi, ki nista bila še nikoli izvedena, sva se z občinskim odbornikom Del Sordijem že pogovorila. Posega bomo vključili v pokrajinski in občinski proračun za leto 2008,« je včeraj povedala Mara Černic. Komisija je tudi ocenila, da predstavlja postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, na katerega je Republika Slovenija zavezala Livarno, pomembno etapo pri doseganju izboljšav, ki so potrebne za omejitev smradu. »Goriška pokrajina namerava sodelovati pri tem postopku in se je v ta namen že začela premikati. Preko italijanskega ministrstva za okolje bomo vprašali slovenskega ministra Podobnika, naj pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja Livarni upošteva študijo čezmejne komisije,« je poudarila Černičeva. Strokovno utemeljena raziskava ni prepričala predsednika odbora proti čezmej-nemu onesnaževanju v severni mestni četrti Giannija Marego, ki vse okoljske tegobe četrti pripisuje Livarni. Le-ta se zgraža predvsem nad ugotovitvijo komisije, da učinkov, kot so vnetje očesnih in ustnih sluznic tamkajšnjih prebivalcev, ni mogoče pripisati emisijam formaldehida, acetalde-hida in težkih kovin, ki se širijo iz Livarne. »O zaznavanju snovi, ki povzročajo smrad, vnetje sluznic in psihosomatske težave, ne obstaja nobena študija. Izvede naj se torej namenska raziskava, ki bo omogočila resno analizo pojava in določitev ukrepov,« je zaključil predsednik komisije Giorgio Matassi. (ide, Ale) pevma - Soča Zeleni proti jezu »S časom se veča sum, da se za projektom novega jezu na Soči pod Štmavrom skriva drugi načrt, in sicer namen, da bi tam izkopavali gradbene surovine. S temi bi nato uresničevali druge "javne" gradnje, ki bi nepovratno oskrunile naš teritorij.« Federacija stranke Zelenih dvomi v utemeljenost načrta nove rečne pregrade, ki ga v Pev-mi načrtuje konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine in v katerega je privolil deželni odbor. Deželni svetnik Zelenih Alessandro Metz, pokrajinski tajnik iste stranke Mauro Bussani in goriški pokrajinski svetnik Zelenih Marko Ma-rinčič so izrazili zaskrbljenost nad vztrajanjem deželne vlade FJK pri uresničitvi posega, ki bi znašal več milijonov evrov in ki mu nasprotujejo občani, krajevni sveti, okoljevarstveniki ter večji del levosredinskih in desnosre-dinskih političnih sil. »Motivacije za gradnjo jezu so le pretveza. Nekaj mesecev pred širitvijo schengenskega območja je težko verjeti, da je uresničitev pregrade nujna zaradi neučinkovitosti diplomatskih stikov s slovensko stranjo oz. podjetjem Soške elektrarne, ki ureja pretok vode skozi zapornice solkanskega jezu,« menijo predstavniki stranke Zelenih, ki opozarjajo tudi na protislovne odločitve dežele FJK: »Le-ta podpira nastanek evroregije, ki tolmači ravno reko Sočo kot javno dobrino, ki bi jo bilo treba ščititi in ovrednotiti.« Metz, Bussani in Marinčič ne nazadnje navajajo sum, da se za načrtom jezu skrivajo drugi interesi, ki bi v bodočnosti ogrožali goriško naravno okolje. O načrtu novega jezu je tekla beseda tudi na sobotnem srečanju odbora »Di ghe bas ta«, ki ga pol eg fe de ra ci -je Zelenih sestavljajo tudi okoljevarstveniki organizacij WWF in Legambiente, socialni center Clandestino in drugi občani. Odbor je sklenil, da bo v prihodnjih tednih začel prirejati pobude za osveščanje širše javnosti s problematiko gradnje novega jezu na Soči. Odbor zahteva od dežele FJK, da jasno predstavi svoje namene brez predvolilnih izjav, obenem pa vabi deželne svetnike, ki so bolj občutljivi na okoljske problematike, naj zagovarjajo njegova stališča. (Ale) gorica - Ob padcu schengenske meje Romoli: »Rdeča hiša nagovarja Evropo « »Simbolični kraj padca meja in novega evropskega redu v t.i. schengenskem območju je za goriško stran lahko le mejni prehod pri Rdeči hiši. Dogodka nikakor ne smemo omejiti na krajevno prebivalstvo, a mora imeti širši pomen in mora nagovarjati kolektivni imaginarij evropskih državljanov, ki so prihajali k nam skozi naš mednarodni mejni prehod.« Tako trdi župan Ettore Romoli, za katerega je to kraj decembrskih ceremonij, in pojasnjuje: »Prehod pri Rdeči hiši je povezan z zgodovinskimi dogodki, ki niso zakoreninjeni le v spominu Italijanov in Slovencev, temveč Evrope 20. stoletja. Na "nikogaršnji zemlji" med državama se je 6. avgusta 1950 zgodilo prvo srečanje družin, ki jih je meja leta 1947 ločila. Teden kasneje, 13. avgusta, so tam ljudje množično prečkali mejo, dogodek pa se je v zgodovino zapisal kot "nedelja metel". Mejni prehod pri Rdeči hiši je tudi bil leta 1991, ob proglasitvi slovenske državne samostojnosti, prizorišče zasedbe jugoslovanske vojske, ki je prišla bra- niti svoje meje in je 28. junij a 1991 trčila s slovenskimi teritorialci; jugoslovanski tank je bil uničen in padlo je nekaj vojakov. Dogajanje je bilo med tukajšnjimi ljudmi močno doživeto in deležno mednarodnega medijskega kritja. Lokacija, kjer stoji Rdeča hiša, je bila vseskozi kraj prehoda Goričanov proti Vipavski dolini in avstrijski prestolnici, preden je bila uresničena železnica. Na t.i. Dunajski oz. Poštni cesti je tu bila postaja za kočije, kot so zapisali popotniki in književniki. V njej je bila tudi gostilna, ki se je imenovala "Rdeča hiša", po kateri je prehod dobil ime. Padec meje bo tako omogočil, da bo kraju vrnjena njegova izvirna vloga povezovanja, čemur je pisana na kožo tudi obsežna ploščad na italijanski strani. Prehod na Škabrijelovi, pa čeprav je že bil kraj srečevanja krajevnih oblasti, ima le krajevni pomen in bo lahko postal naraven prehod za pešce, kolesa, vozila in mestnih avtobusov. V skladu s širino Škabri-jelove in Erjavčeve ulice pa bi lahko tu prirejali med letom občasne tržnice.« / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 18. oktobra 2007 17 gorica - Miclos Jancso, izjemni gost Režiser trajnih filmskih podob Počastilo ga je združenje Sergio Amidei Filmske podobe Mclosa Jancso se trajno zapisujejo v spomin in jih čas ne briše. Tako so ugotavljali Goričani, ki so v torek in sredo spremljali madžarskega režiserja med njegovim obiskom Gorice. »Njegova skromnost in skope besede o lastnem življenju in delu so vzbujale v nas posebne občutke, delale so ga še večjega in očarljivejšega,« je povedal Tonino Barba, podpredsednik združenja Sergio Amidei, ki je Jancsoju izročilo v torek posebno nagrado za izjemni doprinos k filmski umetnosti. »Zanj je film najbolj preprosta med umetnostmi in vendar puščajo podobe iz njegovih filmov trajno sled,« je še dodal Barba. Pritrdil mu je občinski odbornik Guido Germano Pettarin, ki je ob izročitvi nagrade v goriškem Kine-maxu zaupal občinstvu filmskih sladokuscev, da se še danes živo spominja kadra s pr- štmaver Jesenski praznik Pester in zanimiv konec tedna se obeta v Štmavru. Na programu je zborovsko petje, odprtje likovne razstave, pohod na Sabotin, verski obred in družabnost. Gre za tradicionalni jesenski praznik, ki ga prireja štmavrsko kulturno društvo Sabotin v sodelovanju s številnimi organizacijami in ustanovami (Center za arheološke in zgodovinske raziskave na Goriškem, župnija sv. Mavra in Silvestra, Civilna zaščita občine Gorica in ZSKP). Tridnevno dogajanje se bo začelo jutri z večerom, posvečenim zborovskemu petju in odprtju razstave likovnih del Stanke Golob iz Grahovega, ki je poznana tudi na Goriškem, saj je že razstavljala v Kulturnem domu. Njene umetnine niso naslikane z barvo, temveč s peskom, ki ga avtorica nabira v naravi; gre za izredno redko tehniko, ki jo je Go-lobova dodobra spoznala in povsem osvojila. Na jutrišnjem večeru, ki bo potekal na sedežu društva Sabotin z začetkom ob 20.30 uri, bosta pevski program oblikovala domači zbor Štmaver, ki ga vodi Nadja Kovic, in pa ženski zbor Jezero iz Doberdoba pod taktirko Daria Bertinazzija. V soboto ne bo prireditev, a bo na ogled razstava. V nedeljo bodo prišli na svoj račun ljubitelji hoje. Na sporedu bo namreč že 18. jesenski pohod na Sabotin; zbor udeležencev bo ob 8.30 uri na mostu sabotinske ceste v Štmavru, odhod je predviden ob 9. uri. Po vzponu bo med razvalinami cerkvice sv. Valentina na vrhu gore maša, po sestopu pa bo na sedežu društva v Štmavru pohodnike čakala pogostitev. Našla se bo seveda tudi kakšna harmonika, ki bo poskrbela za veselo vzdušje. (vip) Battello se rokuje z Jancsojem ob podelitvi posebne nagrade v goriškem Kinemaxu bumbaca vim planom konjenika iz Jancsojevega filma Zvezde in vojaki. 86-letni režiser je publiko nagovoril v italijanščini in povedal, da ga Gorica spominja na avstroogrski imperij, da je tu že bil pred dvajsetimi leti, danes pa je našel privlačno mesto, ki je kljub vsem prigodam zgodovine obstalo. Nagrado je režiserju izročil predsednik združenja Amidei Nereo Battel-lo in dejanje utemeljil prepričanjem, da je njegov prispevek k filmu neprecenljiv. Besedo je imel še Roy Menarini, docent Videm-ske univerze, ki je s svojo filmsko smerjo DAMS sodelovala pri sprejemu madžarskega režiserja. V Gorici uresničujemo nekaj edinstvenega v Italiji. Univerza, kulturno združenje in Hiša filma si skupaj prizadevamo, da današnjo filmsko kulturo spajamo z usodo velikanov iz preteklosti. Spomin nanje je nekoliko zbledel, a nagovarjajo tudi naš čas. Še pred večerno izročitvijo nagrade so v torek v dvorani goriškega Kinemaxa priredili sproščen klepet z Jancsojem; udeležila sta se ga ob Battellu še direktor združenja Amidei Giuseppe Longo in filmski izvedenec Francesco Pitassio.Občinski odbornik Antonio Devetag se je najprej zahvalil mojstru madžarskega filma, da je obiskal Gorico, za kar je mesto ponosno, in poudaril pomen tovrstnih srečanj, ki jih prireja združenje Amidei, saj usmerjajo Gorico v srednjeevropski prostor, kamor mesto od nekdaj sodi. »Filmček« - s to manjšalnico je Jancso označil svoj triptih svojih najbolj pomenljivih filmov (Ljudje brez upanja, Zvezde in vojaki ter Molk in krik), ki so ga proslavili v svetu in so jih prikazali v Gorici; posnel jih je v šestdeset letih prejšnjega stoletja in obravnavajo zgodovinske dogodke madžarskega naroda, ki pa jih je prepojil s kritičnim pogledom na svojo družbo. »V svojih filmih sem kritiziral dogme, ki jih je vsiljeval in uveljavljal takratni t.i. realni socializem. Danes je moja kritika namenjena madžarski demokraciji,« je med goriški večerom povedal 86-letni režiser. Z očitki, da filmsko izražanje nikakor ne more ponuditi gledalcu globljega razmisleka kot ga književnost in likovna umetnost, Jancso ni soglašal in zaupal je, da predstavlja zanj film »magično gibanje«, ki nas zna pritegniti, saj je del našega življenja. Vprašali so ga, zakaj je v zadnjem obdobju prešel na filme z izrazito ironično ostjo. »Življenje se mi izteka in razumel sem, da sveta ne bom spremenil,« je odvrnil. Beseda je stekla tudi o madžarski filmski produkciji, ki v povprečju uresniči okrog trideset filmov letno. Gre večinoma za koprodukcije z mogočnimi filmskimi hišami iz Evrope, saj država financira le polovico stroškov. Ob obisku madžarskega režiserja je združenje Amidei v sodelovanju z Videmsko univerzo in filmsko smerjo DAMS ter pod pokroviteljstvom Kinoateljeja in finančne družbe KB 1909 izdalo skoraj sto strani obsežno knjigo z naslovom »Miklos Jancso - L'Uo-mo di fronte alla storia« (Človek pred obličjem zgodovine). V njej je urednik Giorgio Bacchiega zbral že objavljene prispevke o režiserju in njegovem delu iz osrednjih filmskih revij. (VaS) gorica - Marušičeva knjiga za italijansko govoreče Pošten pristop do goriške preteklosti Spodbuda za nadaljnje raziskave in sodelovanje « Goriška Mohorjeva družba je v zadnjih letih izdala kar nekaj knjig, namenjenih italijanskemu bralcu. S to pobudo želi nadaljevati tudi v prihodnje in na ta način prispevati k poglabljanju poznavanja med sosedi. Dragocen prispevek v tej smeri je najnovejša knjiga Branka Marušiča »Il vicino come amico - Realta o utopia?«, ki so jo v torek predstavili v državni knjižnici. Knjiga je seveda namenjena italijanskemu bralcu oziroma »vsem tistim, ki jih ni malo in ki ničesar ne vedo o vsestransko bogati goriški preteklosti«. In v tem pogledu so prevodi še kako dragoceni, je na goriški predstavitvi povedala zgodovinarka, univerzitetna profesorica Liliana Ferrari, ki je zatem nazorno predstavila dogajanje od prve polovice 19. stoletja do konca prve svetovne vojne, obdobje, v katerem se je dogodil izreden kulturni in splošni družbeni preporod Slovencev na Goriškem. Gre za časovni lok, ki ga že desetletja raziskuje zgodovinar Branko Marušič in ki ga označujejo številni elementi sodelovanja na različnih ravneh, pa tudi obdobja ostrih sporov ideološke narave in medetičnih odnosov, ki postanejo vse bolj izraziti v drugi polovici 19. stoletja. Gre za dolgotrajen in zapleten proces, ki zadeva celotno goriško skupnost, ki je bila in je večplastna. Obravnavanje in preučevanje goriške preteklosti je bilo doslej pretežno enostransko, je naglasila Ferrari-jeva. Najnovejša Marušičeva knjiga je dragocen prispevek za drugačen pristop. Krajše razmišljanje o goriški identiteti je na predstavitvenem srečanju podal Sergio Tavano, ki je knjigi napisal tudi uvod z naslovom »Identita e distinzioni«. V zaključnem delu pa smo lahko prisluhnili avtorju, zgodovinarju Branku Marušiču, ki se je spomnil svojih univerzitetnih učiteljev, ki so ga usmerjali v raziskovanje preteklosti tega prostora, in raziskovalcev (Medeot, Spessot, Manzini, Silvestri), ki so že pred pol stolet- Istocasno se odvija tudi Z desne Ferrarijeva, Marušič in Simčič na goriški predstavitvi bumbaca ja utirali drugačno pot na področju preučevanja skupne preteklosti. Glede najnovejše knjige pa je avtor povedal, da naj bi pomenila predvsem spodbudo za nadaljnje raziskave in sodelovanje. Uvodne misli je na torkovem večeru podal msgr. Oskar Simčič, predsednik založbe Goriške Mohorjeve družbe, in se zahvalil avtorju in številnim sodelavcem ter prevajalcem in uredniku Janku Toplikarju. Knjiga obsega 270 strani manjšega formata. Poleg krajše predstavitve založniške pobude in Tavanove uvodne misli prinaša štirinajst Marušičevih prispevkov. Nekaj je bilo že prevedenih in objavljenih v italijanščini, nekaj pa je novih prevodov. Prispevki se nanašajo na različna obdobja in zna- ne osebnosti slovenske in italijanske narodnosti iz bogate goriške preteklosti (Kocian-čič, Ascoli, Bonnes, Kos, Tuma), pa tudi na kulturno delovanje Slovencev na Primorskem v 19. stoletju, stike in sodelovanje med Slovenci in Italijani. Zadnja dva prispevka (»Contatti tra storici sloveni e italiani« in »Il Goriziano, terra di frontiera«) obravnavata sedanji čas, če temu lahko tako rečemo. Knjiga prinaša tudi seznam vseh v italijanščini objavljenih študij Branka Marušiča in je tako dragocen pripomoček za vse, ki bi vedenje o goriški preteklosti radi poglobili. Izid publikacije sta podprla Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. VI MUH LDCI 6. Državna razstava antičnih in avtohtonih sort vina Slastni Okusi Alpe Adria Udine Fiere, 19.-21. oktobra 2007 Urnik: 10.00 - 21.00 GOOD! je edinstvena in posebna izložba najboljših enogastronomskih proizvodov osrednje Evrope; idealni sejem za predstavitev, degustacijo, ocenitev in nakup izdelkov, ki predstavljajo nove teznje na področju prehranjevanja. GOOD! Ne zamudite številnih in okusnih dogodkov: program in info Organizacija:, ■ [ diiK'U Rere 1 irw c Uhvu I KI? SM Partnerja: œ I # pi II RH Sodelujeta: FRIJLADHIA E D-l r AORIUM.I www.goodexpo.it j Nuovjíp MHtaci 18 Četrtek, 18. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Forum in Zveza borcev o skupni akciji za Goriško K štiri tisočem podpisov prispevali tudi »zamejci« Nemec: »Žal nimamo poslanca«- Krpan: »Referendum zadnja možnost, saj bi razdelil ljudi« Štiri tisoč zbranih podpisov, od tega štiristo iz zamejstva. Takšen je obračun enotedenske akcije Foruma za Goriško in Zveze združenj borcev Nova Gorica. Organizaciji sta na dveh stojnicah - v Novi Gorici in v Šempetru - zbirali podpise mimoidočih v podporo imena Goriška za bodočo upravno pokrajino na severnem Primorskem. Posamezniki so podpise zbirali tudi v zamejstvu. Tako so izrazili svoje nestri-njanje z vladnim predlogom, da bi se severni del pokrajine poimenoval Severna Primorska, južni pa Primorska. Podpise bodo arhivirali, o njihovem številu pa bodo obvestili pristojno ministrstvo. »Nekateri kar niso mogli verjeti, da namerava vlada našo pokrajino poimenovati Severna Primorska. Marsikoga smo morali dodatno seznaniti s tem vladnim predlogom. Ljudje so se precej spraševali, zakaj takšna odločitev. Kar 95 odstotkov nagovorjenih ljudi je prispevalo podpis v podporo imenu Goriška,« je vtise enotedenskega dogajanja strnil predsednik Foruma Boris Nemec. Skupno število izrazov podpore je presenetilo obe organizaciji, ki sta izvedli akcijo. »Nadejali smo se kakšnih dva tisoč podpisov, a smo jih zbrali še enkrat toliko. Čeprav smo z zbiranjem zaključili, nam posamezniki še vedno prinašajo izpolnjene pole s podpisi,« pravi Nemec. Podporo imenu Goriška je izrazilo tudi štiristo Slovencev iz Gorice, Števerjana, Štmavra, Podgore in z Vrha, zbirala pa sta jih tudi goriški Kinoatelje in Kulturni dom ter posamezniki, ki so člani Foruma. »Odziv iz zamejstva je bil velik. Zbiranje podpisov je tam potekalo kot samoiniciativna akcija. Menda so želeli podporo imenu Goriška izraziti tudi nekateri Italijani, vendar smo se omejili samo na zamejske Slovence,« pojasnjuje Nemec, ki se zaveda, da bi zadevi v Ljubljani hitreje in tudi bolj prisluhnili, ko bi novogoriško območje v državnem zboru imelo kakšnega svojega poslanca. »Ker ga pa nimamo, je to edini način, da opozorimo nase,« pojasnjuje Ne- Boris Nemec (levo) in Vladimir Krpan foto k. m. mec. Če z ministrstva ne bo odziva, bodo urgirali in iskali skupno rešitev za vse. Niso vsi za Goriško Čeprav je pobuda Foruma in Zveze borcev naletela na dober odziv v Novi Gorici in okolici, se z njo ne strinjajo vsi severni Primorci. V zadnjem času se je v javnosti oglasilo več posameznikov, ki so utemeljevali to ali ono poimenovanje, tudi stranka Zveza za Primorsko je bila med njimi. Njen predsednik Pavel Gregorčič je v odprtem pismu javnosti pojasnil, da se z vladnim predlogom o poimenovanju dveh bodočih pokrajin ne strinjajo, kakor tudi ne z delitvijo Primorske. »Pred dnevi sva se z Gregorčičem sestala in prišla do skupne točke, v kateri se strinjava: ime Primorska opredeljuje nekaj čezmejnega, zato nobena pokrajina kot upravna enota ne bi smela nositi imena Primorska,« povzema Ne- mec in dodaja, da se z Gregorčičem že pogovarjata o skupni izjavi glede naštetega. Nemec še pojasnjuje, da sta oba pojma, Goriška in Primorska prebivalcem ljuba: »Ime Primorska je svetinja, izraža borbo tega naroda med obema vojnama. Primorci smo postavili temelje slovenski državi leta 1945! Druga svetinja pa je Goriška, je tisočletna dediščina, skoraj edino slovensko ime večjega mesta, ki nosi izvorno slovensko ime. Zato se mi zdi prav, da bi imeli ime pokrajine Goriška.« Svoje naj povedo strokovnjaki Glede na deljena mnenja o imenu Goriška za severnoprimorski prostor, češ da opredeljuje le Novo Gorico in njeno okolico, izvzema pa na primer zgornje Posočje, pa Nemec meni: »Če se pa kdo ne vidi v takšni Goriški, oziroma, da je prepričan, da bi takšen način oviral njegov raz- voj, potem ima demokratično pravico, da se odloči drugače.« Referendum bi bil po njegovem zadnja možnost, saj bi lahko razdelil ljudi. Meni, da je ustreznejša pot iskanje političnih in strokovnih rešitev. Ravno na to opozarjajo novogoriški borci. Njihov predsednik Vladimir Krpan pravi: »Naj se soočajo mnenja na strokovni ravni! Novo Gorico smo nenazadnje gradili vsi, Krašev-ci, Tolminci, Trentarji, zato ni le "naša". Goriška je zgodovinsko ime, temelj, na katerem moramo zgraditi skupen konsenz. Razumem pa, da imajo tudi drugi svoje poglede, zato predlagamo, naj se prepusti odločanje strokovnjakom, ne pa da v zadnjem času po časopisih beremo razna nekorektna ali celo žaljiva mnenja nekaterih. Naj torej strokovnjaki od Vipavske doline do Soške doline najdejo skupno ime.« Katja Munih Mopedist lažje ranjen Včeraj ob 8. uri je pred pekarno Brotto v ulici San Michele pri Štandrežu utrpel lažje poškodbe 18-letnik. 65-letni Go-ričan S.U. se je za volanom avtomobila znamke toyota corolla vozil v smeri iz Štandreža proti Gorici, v isti smeri pa se je z mopedom tipa aprilia vozil tudi 18-letni F.S. iz Gorice. Iz še nepojasnjenih razlogov sta avto in moped trčila, mladenič pa je obležal na asfaltu. Mimoidoči so poklicali rešilno službo 118. Hudih poškodb ni utrpel, saj je v dopoldanskih urah že zapustil goriško bolnišnico. Kamion izgubil tovor Včeraj ob 11.30 je v četrti Panzano v Tržiču s kamiona padel tovor železnih cevi. Nezgoda, ki se je pripetila na ovinku med ulicama Marconi in Rossetti, bi lahko imela resne posledice, k sreči pa cevi niso zadele nikogar. Za volanom tovornjaka je sedel 37-letni Livio Civardi, ki je vozil v smeri iz ladjedelnice Fin-cantieri proti podjetju Monferr v ulici Terza Armata. Na omenjenem ovinku se je pretrgala železna vrv, s katero je bil pritrjen več ton težak tovor. Šest cevi se je zakotalilo na cesto in pločnik, kjer ni bilo nikogar. Cevi so povzročile večjo škodo na treh avtomobilih, parkiranih v ulici Rossetti. Arhiv Semeniške knjižnice Semeniška knjižnica iz Gorice odpira danes ob 18. uri razstavo o svojem fotografskem arhivu z naslovom »Sacra Itinera« na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v ulici Carducci. Gre za posnetke goriških cerkva pred razdejanji prve svetovne vojne, ki jih je zbral msgr. Karl Drexler po naročilu nadškofa B.G. Sedeja. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili publikacijo o arhivu Liliane Mlakar in Liubine Debeni. Terrafolk v Mostovni V solkanski Mostovni bo jutri, 19. oktobra, koncert skupine Terrafolk, ki ga organizira Klub goriških študentov. Večer se bo začel ob 20. uri, nastop pa bo uro kasneje. Vstopnice za koncert bodo v predprodaji za nečlane kluba po 10 evrov, na dan koncerta pa 15. Terrafolk se v originalnih skladbah in priredbah požvižgajo na pravila glasbenih policij in se raje predajajo glasbenemu hedo-nizmu. (km) nova gorica - Razstava ilustracij v knjižnici Franceta Bevka V Trinkovem duhu Napovedani sta še pravljična urica in predstavitev zbornika o beneškem spodbujevalcu dialoga med kulturami V Goriški knjižnici Franceta Bevka je na ogled razstava Pravljični svet pod Matajurjem. Gre za ilustracije Alessandre D'Este za knjigi Ivana Trinka Boter petelin in njegova zgodba ter Mjute Po-vasnice Zimska Pravljica. Konec meseca pa bo v novogoriški knjižnici predstavljen še zbornik o Trinku. Razstavo so odprli v torek ob udeležbi ilustratorke. Alessandra D'Este je rojena v Benetkah, živi in dela pa v Vidmu. Leta 1980 je ilustrirala beneško Zimsko pravljico, ki je izšla tudi v italijanščini in z njo dobila nagrado na področju mladinske literature. Na podlagi sodelovanja revije Galeb, založbe Novi Matajur in Kulturnega društva Ivan Trinko iz Čedada je leta 2006 nastala slikanica Boter petelin in njegova zgodba; pravljico je leta 1952 napisal Ivan Trinko in ilustriral Janez Trpin. Tokrat je Trinkovo besedilo oživila Alessandra D'Este in pri tem prvič uporabila tehniko akvarela. Slikani- Ilustratorka Alessandra D'Este na torkovem odprtju novogoriške razstave novi matajur ca je izšla tudi v italijanski različici z naslovom »Compare gallo e la sua storia«. Razstava bo na ogled do 5. novembra v času odprtja knjižnice, in sicer ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih med 9. in 19. uro, ob četrtkih med 11. in 19. uro, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Razstava je le prvo dejanje v nizu pobud, ki jih pod naslovom V Trinkovem duhu prirejajo čedajsko društvo Ivan Trinko, novo-goriška knjižnica in slovenska knjižnica Damir Feigel iz Gorice. Tu bodo v ponedeljek, 22. oktobra, ob 18. uri otroci lahko prisluhnili pravljici Boter petelin in njegova zgodba, ki jo bo pripovedovala Marjeta Novak. V novogoriški knjižnici pa bodo v četrtek, 25. oktobra, ob 18. uri predstavili zbornik o Ivanu Trinku (1863-1954), spodbujevalcu spoznavanja in dialoga med kulturami. O knjigi bodo spregovorili Roberto Dapit, Živa Gruden in Michele Obit. (km) nova gorica Dnevi v v« ^ zaščite V Novi Gorici se danes začenjajo vseslovenski 2. dnevi zaščite in reševanja. Deset slovenskih in italijanska ekipa, sestavljena vsaka iz šestih članov, bodo morale pokazati znanje ob vojaškem spopadu, potresu, eksploziji v parku, požaru v diskoteki, prometni nesreči motorista in nesreči na tekmovanju v rolkanju. Ob preverjanju usposobljenosti je glavni namen tekmovanja tudi prikaz dela in poslanstva ekip prve pomoči. Zaradi organizacije dogodka so nekatere ceste in parkirišča v središču mesta zaprti. Današnje dogajanje se bo začelo ob 8.30, zaključilo pa ob 18.30. Na štirih prizoriščih v mestu bodo potekale vaje in demonstracije različnih služb in njihove delovne opreme: gasilci, policisti, reševalci, vodniki psov in mnogi drugi. Program se danes začenja z državnim preverjanjem usposobljenosti ekip prve pomoči Rdečega križa Slovenije, nadaljuje z lutkovno igrico za najmlajše, strokovnim posvetom o požarih v naravnem okolju, prikazom reševanja z višine in z drugimi aktivnostmi. Slovesno odprle dnevov zaščite in reševanja bo ob 16. uri. Zaradi uprizoritve vaje nesreče na hitri cesti bo v soboto, 20. oktobra, popolna zapora hitre ceste na odseku med Vogrskim in Selom med 8. in 15. uro, promet pa bo preusmerjen na regionalno cesto Nova Gorica-Selo-No-va Gorica. Ravno tako v soboto bo tudi popolna zapora lokalne ceste Dor-nberk-Lipa, in sicer na odseku od vasi Potok do Železnih vrat od 10. do 16. ure. (km) tržič - ANCI »Krčenje svetnikov krivično« Na tržiški občini je včeraj potekalo zasedanje izvršnega odbora zveze občin ANCI za FJK, ki mu predseduje krajevni župan Gianfranco Piz-zolitto. Najprej so izrazili zadovoljstvo nad rimskim zagotovilom, da se ne bo znižala raven finančne zmogljivosti občin kljub nižanju davka ICI, saj bo razliko v prilivu denarja krila država. Spopadli pa so se z vprašanjem krčenja števila občinskih svetnikov in odbornikov, ki ga uvaja finančni zakon. Norma sicer ne zadeva dežele FJK, v kolikor je za to področje pristojna deželna uprava, ima pa splošno politično relevanco, ki je ANCI ne more ignorirati, so včeraj ugotavljali. »Zakaj morajo "shujšati" le občine?« se je na glas vprašal Pizzolitto in dodal: »Že res, da so občine izrazile pripravljenost na soudeležbo pri klestenju stroškov politike, odklanjamo pa princip, po katerem je politika izbrala občine kot prvi korak v krčenju stroškov, kot da bi bile zanje najbolj odgovorne. Uhaja pa nam tudi razlog, da se kaznujejo občine, ki so pri upravljanju javnih dobrin najbližje ljudem, in se krčijo občinski ali tudi pokrajinski svetniki, ki opravljajo svojo pravico in dolžnost v bistvu brezplačno.« S stališčem ANCI-ja soglaša deželni odbornik Franco Iacop, ki je že pripravil zakonski osnutek, po katerem bodo krčili število odbornikov, ne pa občinskih svetnikov. »Občinski sveti predstavljajo trenutek neprecenljive demokratične participacije in jih moramo zato zaščititi,« je pojasnil Iacop. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 18. oktobra 2007 19 od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na tel. 0481-81826 ali po elektronski pošti go@sdzpi-irsip.it. M Izleti gorica kinema Ozonov Angel med kičem in ir0nij0 □Obvestila SPDG organizira od 2. do 6. januarja 2008 zimovanje v Valzoldani. Vpisovanje v sredo, 24. oktobra, med 18. in 20. uro na sedežu društva na korzu Verdi 51 int. v Gorici. Po »filmu« Soom Korejca Kim Ki-Duka, s katerim se je prejšnji teden začela jesenska sezona Gorice Kinema, bo danes na vrsti francoski režiser François Ozon, eden izmed najzanimivejših iz svoje generacije. V dvorani goriškega Kinemaxa bodo ob 17.45 in 20.45 vrteli njegov zadnji film Angel v izvirnem angleškem jeziku z italijanskimi podnapisi. Ozon se je tokrat prvič spustil onkraj Rokavskega preliva, navdihujoč se pri klasični hollywoodski melodrami in mojstrih, kot so Sirk, Min-nelli in Cukor. Čeprav glavna junakinja spominja na Scarlett O'Hara iz filma V vrtincu, kompleksnost in globina režiserskega prijema poudarjata predvsem dvoumnost situacije. Ostra ironija, ki je značilna za roman pisateljice Elizabeth Taylor, pri katerem se film navdihuje, je tu nekoliko omiljena, čeprav še vedno prisotna, medtem ko je bolj poudarjena vloga glavne junakinje Angel. V odlični scenski postavitvi - razkošni kostumi in scenografija, ki s svojim kičem simbolično kažejo na ambicije junakinje - nam Ozonov film prikazuje zgodbo z mnogimi odtenki, sredi katere kraljuje ženska figura. Cena vstopnice za projekcijo znaša za člane Kinoateljeja 4,50 ev-rov, izkaznica pa je brezplačna. di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MEDEOT-GABBI (PRI MOSTU), ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: Gorica Kinema 17.45 -20.45 »Angel. Dvorana 3: 17.40 - 20.10 - 22.15 »Michael Clayton«. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Michael Clayton«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Stardust«. Dvorana 4: 17.30 »Surf's up - I re delle onde«; 20.10 - 22.00 »SMS: sotto mentite spoglie«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Resident Evil: Extinction«. H Šolske vesti LUDOTEKA PIKANOGAVIČKA v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici bo delovala vsako sredo med 15.30 in 17.30 za otroke, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca. Ponuja številne dejavnosti, ki jih vodijo Majda Zavadlav, Sten Vilar, Damjana Golavšek in Andreja Stare. Iz vrtcev v ulici Brolo in ul. Max Fabiani je poskrbljen prevoz; informacije in vpisovanje na tel. 0481533495 v popoldanskih urah. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da je v teku vpisovanje na večerne tečaje, ki spadajo v okvir Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja in so financirani s sredstvi zakona 236/93: slovenščina - osnovna in nadaljevalna stopnja (80 ur), angleščina A2 (72 ur), tečaj informatike priprava na ECDL (72 oziroma 48 ur), nemščina - osnovna (48 ur)oz. nadaljevalna stopnja (72 ur); hrvaščina - osnovna oz. nadaljevalna stopnja (80 ur); informacije na tajništvu Zavoda AŠKD KREMENJAK IN KS SELA NA KRASU prirejata v nedeljo, 21. oktobra, 12. krožni pohod Jamlje - Sela na Krasu - Jamlje. Vpisovanje ob 9.30 pri večnamenskem kulturnem centru v Jamljah, start ob 10.30. Ob 11.30 v Se-lah na Krasu topla malica in ogled razstave v šolskih prostorih. Ob 13. uri v Jamljah kosilo, ob 14. uri igre za prehodni pokal in družabnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 3. novembra, v restavraciji Kapriol v Dolu. Iz Gorice bo na razpolago avtobus. Vpisovanje bo potekalo do zasedbe razpoložljivih mest: tel. 0481-390688 (Saverij, Ines R.), 0481-21361 (Ema B.), 0481-882302 (Veronika T.), 048178061 (Ana K.). Na račun 20 evrov. GORIŠKA SEKCIJA CAI organizira tečaj gorskega pohodništva prve stopnje od 23. oktobra do 25. novembra. Teoričnim lekcijam na sedežu CAI-a v ul. Rossini 2, bo sledil praktični del z gorskimi ekskurzijami; informacije vsak četrtek med 21. in 22. uro na goriškem sedežu ali na tel. 0481-535330 (Benito Zuppel). GORIŠKI MUZEJ GRAD KROMBERK prireja v torek, 23. oktobra, ob 20. uri predstavitev knjige in predavanje Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodovem spominu. Sodelovali bodo Janez Stanovnik, Božo Repe in Branko Marušič. KD DANICA organizira občni zbor v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 v KŠC Danica na Vrhu. Izvolili bodo nov odbor, zato vabijo člane, da se množično udeležijo. LEPOTE IN DOBROTE NARAVE je naslov 10. vrtnarske prodajne razstave, ki bo od 19. do 21. oktobra v športnem centru HIT v Šempetru: v petek, 19. oktobra, bo na ogled med 16. in 20. uro, v soboto, 20. oktobra, med 9. in 20. uro ter v nedeljo, 21. oktobra, med 9. in 20. uro. Razstavljena bo buča velikanka, ki tehta 233 kg. LETNIK 1957 - Štandrež, Sovodnje, Ru-pa, Peč, Gabrje in Vrh - organiza praznovanje v novembru; informacije in vpisovanje na tel. 0481-21377 (Mirjam) in 339-6707710 (Ana). MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO obvešča vse člane, da bo prva vaja v novi sezoni v torek, 23. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Vabljeni tudi novi člani. OBČINA ROMANS sporoča, da je lan-gobardska dvorana v občinski stavbi v Romansu z razstavo »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki« na ogled od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA sporoča, da so planinske postojanke - dom Klementa Juga v Lepeni, Gomiščkovo zavetišče na Krnu in Planinski dom pri Krnskih jezerih - zaprte. Ob napovedi lepega vremena bo ob sobotah in nedeljah v oktobru odprt Planinski dom pri Krnskih jezerih; informacije ob četrtkih od 15. do 18. na tel. 003865-3023030. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana prireja 24. redni občni zbor. Potekal bo v petek, 19. oktobra, v župnijskem domu Sedej, prvo sklicanje ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi v nedeljo, 21. oktobra, na jesensko pustolovščino z nabiranjem in pečenjem kostanja. Ob 10. uri se bodo zbrali pri solkanskem mostu, ob 11. uri bo maša v cerkvi Marijino Celje; informacije na tel. 0481-882726 (Mojca). SPDG obvešča, da so brezrokavniki in druga oblačila pozabljeni na prazniku kostanja v nedeljo, 14. oktobra, na razpolago lastnikom na društvenem sedežu danes od 19. do 20. ure. SPDG vabi na tradicionalno martino- vanje 18. novembra na Dobrovem v Brdih. Na razpolago bo avtobus. Prijave danes, 18. oktobra, od 19. do 20. ure na sedežu društva. Prijave se zaključijo 20. oktobra. SPDG vabi v nedeljo, 28. oktobra, na izlet na Črno prst. Zbirališče v novo-goriški železniški postaji ob 7. uri. Odhod z vlakom ob 7.35. Povratek ob 18.40 ali 20.50; več informacij na društveni spletni strani: www.spdg.eu. ali na tel. 320-1423712 (Andrej). ZAČETNI IN NADALJEVALNI INTENZIVNI TEČAJ SLOVENŠČINE v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica se bo pričel v soboto, 20. oktobra, ob 9. uri in bo trajal 30 šolskih ur (predvidoma do konca leta 2007). Tečaj je namenjen osnovnošolcem in srednješolcem in je v celoti brezplačen, vključno z literaturo. Prijave zbirajo preko e-maila: info@mc-ng.org ali na tel. 003865-3334020. ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure danes v župnijski dvorani v Koprivnem; v četrtek, 25. oktobra, bodo prisotni z istim urnikom na sedežu občine v Doberdobu. ZSŠDI vabi v petek, 19. oktobra, ob 21.15 v gostilno pri Sardoču v Prečni-ku na nagrajevanje Zamejskega balinarskega prvenstva 2007. Nagrajevanja se bodo udeležila vsa sodelujoča balinarska društva. 0 Prireditve DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ organizira revijo ljubiteljskih gledaliških skupin: Lahko noč, mama (28. oktobra ob 17. uri), Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (18. novembra ob 17. uri), Butalci (16. decembra), premierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije in vpis abonmajev tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: obvešča, da je v teku vpis novih abonmajev. Gledališki program se bo začel 2. in 3. novembra z uprizoritvijo predstave »Le nozze di Figaro« (Tullio Solenghi), medtem ko bo v glasbeni program uvedel koncert Louis Lortie & Hélène Mercier (klavir) 30. oktobra; informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), pri turistični agenciji Appiani v Gorici, pri Ticketpointu v Trstu in pri ERT-u v Vidmu. blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (kor-zo del Popolo 20, tel. 0481-790470), pri turistični agenciji Appiani v Gorici, pri Ticketpointu v Trstu in pri ERT-u v Vidmu. DOBRODELNI GLASBENI VEČER v pomoč poplavljencem v dolini reke Sore bo v ponedeljek, 22. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopali bodo pevski zbor Jezero iz Doberdoba, ženski pevski zbor Danica z Vrha, pevski zbor iz krajev, ki jih je prizadela ujma, večer bo zaključila godba društva krvodajalcev iz Vileša. Večer prirejajo sekciji krvodajalcev iz Sovodenj in Doberdoba ter Kulturni dom Gorica; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20, tel. 0481-33288). FILMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA bo tudi letos potekalo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici; razpis abonmajev za petnajst filmov je v teku do 26. oktobra vsak delavnik med 10. in 12. uro in med 15. in 17. uro oz. uro pred predstavami pri blagajni Kulturnega doma. »RISATE A GRADISCA« niz gledaliških predstav v narečju: v soboto, 20. oktobra, ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču gledališka skupina Gradi-sca... Il teatro »Mi è caduta una cavalla nel letto«; informacije in predproda-ja vstopnic pri uradu IAT Pro loco Gradišče, tel. 0481-960624. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI obvešča da bo od 22. do 27. oktobra možna potrditev abonmajev za sezono 2007-08 in s 30. oktobrom vpis novih abonmajev; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. Na programu bo 13. novembra koncert Lucia Dal- le »Il contrario di me«, 23. in 24. novembra gledališka predstava »Se sta-sera sono qui«, nastopa Loretta Gog-gi; 8. decembra glasbena predstava »Peer Gynt«; 13. decembra gledališka predstava »Il laureato«, nastopa Giu-liana De Sio; 18. decembra baletna predstava »Giselle«, 5. januarja 2008 koncert Ruske armade; 10. januarja 2008 koncert »Farinelli - La voce per-duta«; 16. januarja 2008 »Grease il Musical«; 24. januarja 2008 »Why be extraordinary when you con be yourself« Daniela Ezralowa; 3. februarja gledališka predstava »La tempesta«, nastopa Tato Russo; 8. februarja 2008 glasbena predstava »La serena - La sirena«, nastopa Teresa Salgueiro; 12. februarja 2008 gledališka predstava »La rigenerazione« Itala Sveva, nastopa Gianrico Tedeschi; 19. februarja 2008 »La principessa della Czarda«, nastopa Corrado Abbati; 28. februarja 2008 gledališka predstava »Quan-do al paese mezogiorno sona«; 7. marca 2008 koncert orkestra Pomeriggi Musicali »La via prosegue senza fine«; 13. marca 2008 nastop Jin Xing Dance Theatre »Shanghai Tango«; 26. marca 2008 gledališka predstava »Finale di partita« Samuela Becketta, nastopa Franco Branciaroli; 31. marca 2008 glasbena predstava »4solopia-no«, nastopa Giovanni Allevi; 4. aprila 2008 gledališka predstava »Io l'ere-de« Eduarda De Filippa, nastopa Geppy Gleijeses; 18. aprila 2008 Recital Juliette Gréco. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici v petek, 19. oktobra, ob 20.30 skupina Estravagarioteatro iz Verone, »Se devi dire una bugia dilla grossa« Raya Cooneya; informacije in predproda-ja pri knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA v Novi Gorici bo nocoj ob 20. uri gostila foto-projekcijo v okviru projekta Za ljudi Burme. JAZZ & WINE OF PEACE bo v Krmi-nu med 25. in 28. oktobrom: odprtje festivala in koncert skupine Gone with the Swing Big Band 25. oktobra ob 17. uri na trgu XXIV Maggio (vstop prost); ob 18. uri bosta krožek Controtempo in Vinska klet Krmin v občinskem gledališču in nazdravila z vinom Miru (vstop prost); v Občinskem gledališču ob 20.30 koncert skupine Renaud Garcia - Fons z naslovom »Arcoluz« in ob 22.30 koncert skupine Trio 3; ob 23.30 v baru Jazz&Wine v ul. Matteotti 78 koncert The Blues Followers (vstop prost); ob 24. uri v gostilni Al Can-tuccio v ul. Friuli 12 koncert dua Serena Finatti & Andrea Varnier z naslovom »Distratti dal vento« (vstop prost). KD ZA UMETNOST KONS IN KC L. BRATUŽ vabita na odprtje razstave »Interars - Mednarodni projekt vizualnih umetnosti / večdisciplinarne umetniške delavnice« v petek, 19. oktobra, ob 19. uri v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž na drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. KULTURNI DOM NOVA GORICA -sezona 2007-08: 22. oktobra ob 20.15 Simfonični orkester RTV Slovenija; 12. novembra, ob 20.15 Godalni kvartet Paizo (Danska); 17. decembra, ob 20.15 Slovenski komorni zbor; 14. januarja 2008 ob 20.15 Dušan Sodja (klarinet), Tatjana Kaučič (klavir), Marta Močnik Pirc (sopran); 25. februarja 2008, ob 20.15 kvartet Čajkovski (Rusija); 10. marca, ob 20.15 orkester »Spirit of Europe«; 21. aprila 2008, ob 20.15 Komorni orkester Talich (Češka), 12. maja, ob 20.15 De-nys Masliuk (klavir). Izvenabonmajski koncerti: 12. oktobra, ob 20.15 Ruska klavirska glasba; 3. novembra, ob 20.15 Primorske impresije Zlata Kaučiča z gosti; 9. novembra, ob 20.15 Večer samospevov (Mirjam Kalin - alt, Gabriel Lipuš - tenor, Bojan Gorišek - klavir); 30. novembra in 1. decembra, ob 20.15 Oliver Dragoje-vic & skupina Dupini; 20. decembra, ob 20.15 Orkester Slovenske vojske z gosti. Art sredica: 21. novembra, ob 20.15 Vida Mokrin - Pauer »Čutnost - smeh - duhovnost«; 19. decembra, ob 20.15 Etnoploč trio. Festival Jesenski glasbeni tris: etno, 20. oktobra, ob 20.15 Dišpet (ženska klapa, Hrvaška) in Bracijera (moška klapa, Hrvaška); blues, 16. novembra, ob 20.15 R.J. Mischo (ZDA-Italija); gospel, 15. decembra, ob 20.15 Terri McConnel Quintet (ZDA); informacije na tel. 003865-3354010. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA, KC LOJZE BRATUŽ IN SCGV EMIL KOMEL vabijo v sklopu niza Srečanja z glasbo na orgelski koncert Mirka Butkoviča v soboto, 20. oktobra, ob 20. uri v cerkvi sv. Ivana v Gorici. OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča da je v teku vpis novih abonmajev. Program »Sipario Prosa« se bo začel 8. novembra s predstavo »Sar-to per signora« (Georges Feydeau), »Sipario Musica« 22. novembra z glasbeno prireditvijo »La variante di Lu-neburg - Fabula in musica« (Milva, Walter Mramor, Franca Drioli in zbor ArsAtelier), »Sipario Ragazzi« (vsako nedeljo ob 16. uri) pa 25. novembra s predstavo »Le storie di Marco Polo«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). SKGZ IN KULTURNI DOM GORICA vabita na okroglo mizo »Medijska podoba Slovencev v Italiji« v petek, 19. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Sodelovali bodo Mirjam Koren, Jole Namor, Duško Udovič, Marij Čuk in Jurij Paljk. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA sezona 200708: 27. decembra (mladinska predstava) Cica v metroju (Raymond Queneau); 3. januarja 2008 Letoviščarji (Maksim Gorki); 6. marca 2008 Stekli psi (Quentin Tarantino); 27. marca 2008 Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija 2008 Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. TRGOVINA EQUOMONDO V GORICI organizira predavanje z naslovom »Obiettivo decrescita. Che fare« v večnamenskem centru v ul. Baia-monti v Gorici v petek, 19. oktobra, ob 18. uri. V CENTRU »MARE PENSANTE« v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: ponedeljek, 22. oktobra, od 16.30 do 18. ure srečanje na temo osebne izkušnje. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 predstavitev knjige Alfia Scarpe in Daria Blasicha »Il lago vecchio - il lago di Doberdo«. ZSKD obvešča, da bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu deželna zborovska revija Corovivo. Prvi koncert bo ob 10. uri, drugi koncert ob 14.30, tretji koncert ob 18. uri, zaključni koncert z nagrajevanjem pa ob 20.45. Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 14.00, Milena Ferfolja vd. Tomsič iz hiše žalosti na Prvomajski ulici št. 110 v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU; 10.00, Olinda Ma-solini por. Piazza (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.30) v stolnici sv. Adal-berta in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 14.00, Pietro Aglialoro v cerkvi in v Videm za upe-pelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Elsa Losi vd. Sgualdini v kapeli pokopališča in v Trst za upepelitev. ^ Zapustila nas je naša draga Milena Ferfolja vd. Tomsič stara 90 let Žalostno vest sporočajo sin Ladi, snaha Marinka, vnukinja Katj'a z Ivotom, vnuk Štefan z Eriko, pravnuki Julija, Vida, Andrej' in brat ter ostali sorodniki Pogreb bo danes, 18. oktobra ob 14. uri iz hiše žalosti, Ulica I. Maja št. 110, v farno cerkev v Sovodnje ob Soči. Topla zahvala vsem, ki bodo spremili na zadnji poti drago pokojno. Sovodnje ob Soči, 18. oktobra 2007 Priznano pogrebno podjetje Preschern -Gradišče ob Soči 20 Četrtek, 18. oktobra 2007 SVET / evropska unija - Voditelji 27 držav članic se bodo danes in jutri sestali v Lizboni Bodo na neformalnem vrhu EU dosegli dogovor o novi pogodbi? Po julijski medvladni konferenci se je zvrstilo 20 strokovnih srečanj - V povezavi prevladuje optimizem BRUSELJ/LIZBONA - V Danes in jutri se bodo na neformalnem srečanju v Lizboni sestali evropski voditelji. Dosegli naj bi dogovor o novi, reformni pogodbi EU, katere osnutek je portugalsko predsedstvo po koncu usklajevalnega dela pravnih strokovnjakov - ti so se od začetka medvladne konference o pogodbi sestali več kot 20-krat - razgrnilo v začetku oktobra. Nekaj zadev je še odprtih, a vendarle v EU prevladuje optimizem, da bo dogovor sklenjen. Pogovori o novi pogodbi bodo potekali na podlagi končnega osnutka pogodbe o reformi EU, pripravljenega po dobrih dveh mesecih tehničnih usklajevanj pravnih izvedencev, ki so se začela konec julija s sklicem medvladne konference. Za sklic konference so se odločili evropski voditelji na junijskem vrhu, na katerem so tudi sprejeli sklep o mandatu za pogajanja v okviru medvladne konference. Nova evropska pogodba naj bi bila uveljavljena pred evropskimi volitvami junija 2009. Prenovo EU naj bi sicer zagotovila ustavna pogodba, ki jo je ratificiralo več članic EU - med njimi tudi Slovenija in Italija, a so jo na referendumih zavrnili v Franciji in na Nizozemskem maja in junija 2005. "Ne" ustavni pogodbi je v povezavi sprožil veliko krizo, sledilo je obdobje premisleka, nato pa je evropski vrh junija letos vendarle dosegel preboj. Dogovor na prihajajočem neformalnem vrhu bi bil prvi konkretni korak k uveljavitvi nove pogodbe, a tudi "mrtvo" ustavno pogodbo so sprejele in podpisale vse članice unije, nato pa se je zataknilo v procesu ratifikacije. Evropska komisarka za institucionalne odnose in komunikacijsko strategijo Margot Wallström je zato države oziro- ma nacionalne parlamente pozvala, naj po podpisu nove pogodbe proces ratifikacije pričnejo približno istočasno, najbolje sredi pomladi prihodnje leto, saj bi takšen "usklajen" pristop po njenem okrepil zavedanje med državljani o evropskih zadevah. Da bi se EU lahko učinkovito pripravila na izzive v globaliziranem svetu, bodo voditelji na neformalnem vrhu razpravljali tudi o dokumentu z naslovom "Evropski interes: Uspevati v času globalizacije", ki ga je v začetku meseca predstavila Evropska komisija. V njem po eni strani poudarja potrebo po nadaljnjih reformah, čeprav gre gospodarstvu EU dobro, po drugi strani pa izpostavlja t. i. zunanjo dimenzijo lizbon-ske strategije, ki jo je treba okrepiti. "Hočemo, da se drugi odprejo. Izziv je zaščita brez protekcionizma," je ob razgrnitvi dokumenta poudaril predsednik komisije Jose Manuel Barroso. Prav o tem sta portugalskemu predsedstvu sredi septembra pisala nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Nemčija in Francija izpostavljata konkurenčnost evropskega gospodarstva in proces pogajanj za liberalizacijo svetovne trgovine v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ter poudarjata, da je odprtje trgov jamstvo za razvoj gospodarstva v Evropi. Na vrhu bo predvidoma prvič sodeloval britanski premier Gordon Brown, junijski vrh je bil namreč zadnji za nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira. Brown se, ko je bil še finančni minister, sicer običajno ni udeleževal zasedanj sveta za gospodarske in denarne zadeve. Ana Vučina Vršnak (STA) evropska unija - Ovire na poti do dogovora o novi pogodbi Italija zahteva več mest v parlamentu, Poljska pa umestitev Joanine v pogodbo BRUSELJ - Novo, reformno pogodbo EU čakata na poti od končnega osnutka do dogovora dve oviri: italijansko nezadovoljstvo s predlogom nove razdelitve sedežev v Evropskem parlamentu in poljska zahteva po umestitvi mehanizma Joanina v besedilo nove pogodbe, ne zgolj v izjave k pogodbi. Vsa preostala vprašanja, ki jih odpirajo posamezne države, naj bi bila rešena do vrha ali pa naj ne bi bila del novega pravnega reda EU, pravijo diplomatski viri v Bruslju. Voditelji držav članic unije naj bi po dogovoru z Evropskim parlamentom na neformalnem srečanju konec tedna v Lizboni potrdili predlog nove razdelitve sedežev, ki ga je na njihov poziv pripravil in z veliko večino minuli teden tudi potrdil Evropski parlament. Portugalsko predsedstvo pravi, da želi "svoje obveznosti vselej opraviti dosledno". Italija, ki z novo razdelitvijo poslanskih mest izgubi največ, 6 sedežev, pa želi dogovor na najvišji ravni o razdelitvi poslanskih mest preložiti in poudarja, da nova razdelitev sedežev ni pravno povezana z novo pogodbo. Premier Romano Prodi je sicer zatrdil, da Italija zaradi sedežev ne bo vložila veta na pogodbo. Predlog nove razdelitve sedežev za prihodnji mandat parlamenta 20092014, ko naj bi se število poslancev zmanjšalo s 785 na 750, predvideva, da lahko ima posamezna država največ 96 in najmanj šest sedežev. Tako bi po več sedežev izgubilo 17 držav, med njimi vse največje. Slovenija bi poleg Malte, Švedske in Avstrije en sedež pridobila. Kot morebitna zadovoljitev italijanske zahteve po dodatnem sedežu se nakazuje rešitev, da bi Italiji en sedež odstopila največja članica Nemčija, ki bi po novem predlogu izgubila tri sedeže in bi jih tako imela 96. Takšna rešitev se zdi verjetna, saj si je prav Nemčija kot predsedujoča v prvi polovici leta prizadevala za institucionalni preboj. Druga prepreka do dogovora je poljska zahteva po umestitvi mehanizma Joanina, ki skupini držav omogoča odlog odločitve, čeprav ne dosegajo praga blo-kirajoče manjšine, v besedilo pogodbe. Ni več problematična opredelitev Joanine, temveč mesto, kamor naj bi jo postavili. Predvidoma naj bi bila v izjavah k pogodbi, Poljska pa jo želi v samem besedilu. Razlika je v tem, da je v prvem primeru stvar "bolj politična", sicer gre pa "za integralni tekst pravnega akta, ki je obenem temeljni akt EU z vsemi posledicami, ki jih to potegne, vključno s pristojnostjo evropskega sodišča in še čim", je dilemo razložil državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič, slovenski pooblaščenec za pogajanja o novi pogodbi. Sama opredelitev mehanizma Joanina pa je že usklajena, je povedal slovenski šerpa. "Gre za definicijo manjšine držav članic, ki še lahko odloži sprejetje neke odločitve, čeprav ne dosega praga za blokirajočo manjšino, torej za blokado odločitve," je pojasnil. Po novi pogodbi bo prag za blokado 35 odstotkov prebivalstva EU in 45 odstotkov držav članic. "Za uveljavitev odloga odločitve, ki skupini držav ni povščeči, bi v skladu z mehanizmom Joanina potrebovali manj, kot je zahtevano za samo blokado odločitve," je razložil. Od novembra 2014 do aprila 2017 bi potrebovali najmanj 75 odstotkov prebivalstva ali držav članic, potrebnih za manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, po tem prehodnem obdobju pa bi se ta delež zmanjšal na 55 odstotkov. Mehanizem Joanina je dobil ime po kompromisu iz grškega mesta Joanina, kjer l e bilo 29. marca 1994 neformalno srečanje zunanjih ministrov tedanjih 12 članic unije, na katerem so ti med drugim sprejeli odločitev o glasovanju s kvalificirano večino v razširjeni uniji, ki naj bi imela 16 članic. Odločitev je bila pozneje, ko se je Norveška odločila, da ne bo vstopila v unijo, prilagojena. Na koncu je bil sprejet kompromis, da lahko skupina držav članic, ki predstavlja od 23 glasov (prejšnji prag za blokirajočo manjšino) do 26 glasov (nov prag za blokirajočo manjšino), preloži sprejetje zanje sporne odločitve, ki jo je Svet EU potrdil s kvalificirano večino. Prav tako dogovor predvideva, da bo Svet EU napravil vse, kar je v njegovi moči, da v "razumnem" času doseže zadovoljivo rešitev, ki bi bila sprel eta z najmanj 68 glasovi od 87. Poleg omenjenih so države članice odprle še nekatera druga vprašanja: Bolgarija težave z zapisom evra, Avstrija težave zaradi vpisovanja nemških študentov na njene univerze in Češka težave zaradi instutucionalnega razmerja med svetom in komisijo, Poljska pa izpostavlja še zahtevo po stalnem mestu generalnega pravobranilca na Sodišču Evropskih skupnosti. Nova pogodba bo precej manj razumljiva, kot bi bila ustavna pogodba, saj je bila slednja zasnovana kot samostojen dokument, ki se lahko bere kot knjiga, medtem ko je približno 250 strani osnutka nove pogodbe - skupaj s preambulo, protokoli in izjavami - polnih referenc na že obstoječe pogodbe. Nova pogodba se namreč oblikuje po klasični metodi spreminjanja že obstoječih pogodb EU. Med novostmi, ki jih v primerjavi z veljavnimi pogodbami prinaša reformna, velja omeniti krepitev odločanja s kvalificirano večino na račun odločanja s soglasjem, s čimer naj bi bilo olajšano odločanje v razširjeni uniji z vse več nacionalnimi poudarki, ter krepitev vloge Evropskega parlamenta, ki naj bi po novem sodeloval v praktično vseh odločitvah, ki se sprejemajo. Petra Miklavc (STA) evropska unija - Nova pogodba Tudi tokrat se lahko zatakne pri ratifikaciji BRUSELJ - Nova, reformna pogodba EU, o kateri naj bi bil sklenjen dogovor na neformalnem vrhu danes in jutri v Lizboni in naj bi bila podpisana do konca leta, mora nato za končno uveljavitev uspešno prestati ratifikacijo v vseh 27 državah članicah - po parlamentarni poti ali na referendumu. Za zdaj je referendum napovedala le Irska, Slovenija in Italija pa v primeru dogovora načrtujeta parlamentarno ratifikacijo. Nova pogodba bo nadomestila ustavno pogodbo, za katero je bila ratifikacija usodna. Da bi se izognili novim presenečenjem na referendumih, kakršni sta bili zavrnitvi ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem maja in junija 2005, daje večina držav tokrat prednost parlamentarni ratifikaciji. "Non" in "nee" ustavi sta zavrla institucionalno prenovo EU, sledilo je obdobje premisleka, nato pa je evropski vrh junija dosegel preboj z dogovorom o mandatu za sestavo reformne pogodbe. Referendum o novi pogodbi je že napovedala Irska, o njem pa resno razmišljata tudi Velika Britanija in Danska ter tudi Češka, pri čemer l e po mnenju političnih opazovalcev v primeru prve pričakovati negativen razplet. Nizozemska in Francija, ki sta zavrnili ustavno pogodbo, pa sta že sporočili, da referenduma ne bosta pripravili. Enako načrtuje večina držav, med njimi tudi Slovenija in Italija. Nova pogodba ima novo ime - reformna pogodba, vendar večinoma ohranja staro vsebino, vsebino ustavne pogodbe. "Spremenila se je le ovojnica, pismo pa ostaja isto," je o tem menil nekdanji francoski predsednik Valery Giscard d'Es-taing, ki je predsedoval konvenciji o prihodnosti Evrope, v okviru katere je bila oblikovana zavrnjena ustavna pogodba. Z odpravo izrecne omembe ustave v novem dokumentu naj bi evropski politični vrh pomiril svoje državljane, ki so sicer po vseh analizah ustavo zavrnili zaradi nezadovoljstva z notranjo politiko. Z odpravo imena ustava naj bi se izognili vtisu, da se EU vse bolj spreminja v državo in da s tem njene članice izgubljajo vse več svoje suverenosti. Bruseljski politični inštitut European Centre je objavil analizo morebitnega ra-tifikacijskega procesa nove pogodbe. Avtorica Sara Hagemann ne pričakuje težav pri ratifikaciji v Sloveniji, Nemčiji, Italiji, Grčiji, na Madžarskem, Švedskem, v Litvi, Latviji, Estoniji, na Cipru in Malti. Te države naj bi dokument ratificirale z absolutno ali navadno večino v parlamentih. Med državami, kjer je za ratifikacijo zahtevana dvotretjinska večina v parlamentih, avtorica ne predvideva težav v Avstriji in na Finskem, pričakuje pa zaplete na Poljskem in v Belgiji. Še bolj problematične naj bi bile razmere v Franciji, na Slovaškem in Češkem, kjer so zahtevane tripetinske večine v parlamentih, ugotavlja avtorica študije. Hagemannova sicer napoveduje, da se bo francoskemu predsedniku Nicola-su Sarkozyju uspelo upreti pozivom k referendumu in zagotoviti ratifikacijo v parlamentu. Velika Britanija, Češka, Portugalska in Danska so pod velikim pritiskom za sklic referenduma, ugotavlja avtorica in napoveduje, da bi bil v primeru referenduma v Veliki Britaniji izid "glasen no". Ustavno pogodbo je po parlamentarni poti ratificiralo 18 držav članic unije, med prvimi Slovenija. Od šestih ustanovnih članic so jo v parlamentih ratificirale Nemčija, Italija in Belgija, Luksemburg pa je poleg Španije edina država, ki jo je ratificirala na referendumu. Francija in Nizozemska sta jo na referendumih zavrnili, medtem ko ratifikacije ni izvedlo sedem držav: Danska, Irska, Portugalska, Velika Britanija, Švedska, Poljska in Češka. Petra Miklavc (STA) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 18. oktobra 2007 21 turčija - Tarča naj bi bili kurdski uporniki, ki se zatekajo v sosednjo državo Turški parlament odobril vojaški vdor na sever Iraka Washington posvaril Ankaro pred takšnim korakom - Erdogan: Ne bomo takoj ukrepali ANKARA - Turški parlament je na včerajšnjem zasedanju v Ankari z veliko večino podprl operacijo proti kurdskim upornikom na severu Iraka. S 507 glasovi za in 19 proti je za eno leto turški vladi odobril eno ali več posredovanj na severu Iraka. Ameriški predsednik George Bush pa je medtem odločno pozval Ankaro, naj ne izvrši čezmejnih napadov v sosednjemu Iraku. ZDA so dale Turčiji zelo jasno vedeti, da menijo, da ni v interesu Turčije, če bii svoje enote napotil v Irak, je izpostavil predsednik ZDA. Po njegovih besedah obstaja boljši način, kako se lotiti »tega vprašanja«, kot da Turčija napoti veliko število svojih pripadnikov v sosednjo državo. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je izpostavil, da odobritev posredovanja v parlamentu še ne pomeni takojšnje vojaške akcije, s čimer je nakazal, da še obstaja prostor za diplomacijo. Turška vlada ima nalogo, da določi časovni okvir in obseg operacije, pa tudi število vojakov, ki bodo pri tem sodelovali. Po besedah podpredsednika turške vlade Cemila Ci-ceka bo edini cilj vsakršnega posredovanja Kurdska delavska stranka (PKK), ki se že od leta 1984 proti osrednji turški vladi. Konflikt je doslej zahteval 37.000 smrtnih žrtev. Turške oblasti sicer predvsem jezi, ker si vse več kurdskih upornikov poišče zatočišče v sosednjem Iraku. Poleg tega naj bi PKK, ki jo imajo Turčija, ZDA in večji del mednarodne skupnosti za teroristično organizacijo, svoja oporišča na severu Iraka uporabljala za napade na turške cilje. (STA) Premier Recep Tayyip Erdogan in nekateri ministri med glasovanjem v parlamentu zda - Slovesnost je že vnaprej razburila Kitajsko, ki je zagrozila s poslabšanjem odnosov Predsednik George Bush slovesno izročil kongresno priznanje dalajlami WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je včeraj na več kot uro trajajoči slovesnosti v ro-tundi palače ameriškega kongresa v Washingtonu, skupaj s predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi in začasnim predsednikom senata Robertom Byrdom tibetanskemu duhovnemu vodji dalajlami podelil kongresno zlato medaljo, ki je najvišje civilno priznanje kongresa. Dalajlama je v govoru ponovno pozval k pogovorom s kitajskimi oblastmi in zagotovil, da si ne prizadeva za odcepitev Tibeta od Kitajske. Kongresna zlata medalja se podeljuje od leta 1776, vendar kot je povedal Bush, večinoma osebnostim, katerih boj seje že končal. Dalajlama pa si še naprej z nenasilnimi sredstvi prizadeva za povrnitev tibetanske kulturne in verske avtonomije znotraj kitajskih meja. Predsednik odbora za mednarodne odnose predstavniškega doma kongresa demokrat Tom Lantos iz Kalifornije je v govoru poudaril, da dalajlama počne to s svojo moralno avtoriteto, čemur je sledil močan aplavz občinstva v nabito polni rotundi, kjer so se zbrali predstavniki ameriške vlade, kongresa, akademskega sveta in celo Hollywooda, med njimi igralec Richard Gere in režiser Martin Scorsese. Slovesnost v kongresu je že vnaprej razburila Kitajsko, ki je po uradnih kanalih opozarjala na možnost poslabšanja odnosov z ZDA, vendar hujše škode ni pri- čakovati, saj ZDA in Kitajska preveč potrebujeta druga drugo. Tudi dalajlama se je začudil, v čem je problem, in pokazal na zbrane ter dejal, da so to tudi prijatelji Kitajske. Da Kitajska ne bo pretiravala z izrazi nejevolje zaradi vmešavanja ZDA v njene notranje zadeve zaradi čaščenja dalajlame, pa je opozoril tudi Lantosov nasvet. Lantos je pozval Kitajsko naj dalajlamo povabi na pogovore v Peking, pri čemer je lepa priložnost za to čas olimpijskih iger leta 2008 v Pekingu. Predsednik Bush je dalajlamo sprejel že v torek v privatni rezidenci Bele hiše, brez novinarske konference in fotografij, ker Bela hiša ne želi razburjati Kitajske bolj, kot je to potrebno. Kljub temu pa je Bush sedaj postal prvi ameriški predsednik, ki se je z dalajlamo ob strani pojavil na takšni odmevni javni prireditvi. Za nagrado je od duhovnega voditelja dobil zahvalo tudi za njegova odločna prizadevanja za demokracijo po svetu. Dalajlama seje zahvalil za čast in opozoril na problem kitajske politike priseljevanja v Tibet, zaradi česar Tibetanci postajajo manjšina v svoji domovini. Prav tako je opozoril na slabo okoljevarstveno politiko, ki vpliva na čistost izvirov pomembnih rek v Tibetu, sicer pa je predvsem pozival kitajske oblasti k dialogu in zagotavljal, da ga ne zanima noben politični položaj, za Tibet pa le verska in kulturna avtonomija. (STA) Dalajlama in George Bush Cene nafte že pri 89 dolarjih za sod LONDON - Svetovne cene nafte so včeraj dosegle nove rekordne vrednosti. V New Yorku je bilo treba za 159-li trski sod zahodno teksaške lahke nafte z dobavo v novembru med trgovanjem odšteti tudi že rekordnih 89 dolarjev, cena za sod se-vernomorske nafte brent z dobavo decembra pa se je dosegla 84,43 dolarja, kar je sicer nekoliko manj od torkovega rekorda za nafto brent z dobavo novembra, ki znaša 84,49 dolarja. Na dviganje cen nafte vplivajo predvsem napetosti med Turčijo in kurdskimi uporniki. Kot pišemo na drugem mestu, je turški parlament podprl operacijo proti kurdskim upornikom na severu Iraka. Ker gre za z nafto bogata območja, so naftni trgovci zaskrbljeni zaradi morebitnih motenj v dobavi črnega zlata. Cene nafte so se tako od ponedeljka zvišale že za štiri dolarje in se približujejo pomembni psihološki meji 90 dolarjev za sod. Ameriško ministrstvo za energetiko je sicer včeraj objavilo tedenske podatke o ameriških zalogah nafte. Te so se v tednu do 12. oktobra zvišale za 1,8 milijona sodov, kar je preseglo napovedi analitikov, a kljub temu ni preprečilo novih rekordnih cen nafte. Zaradi umora Politkovske devet obtoženih MOSKVA - Na sodišču v Moskvi so bile včeraj v primeru umora novinarke Ane Politkovske vložene obtožnice proti devetim ljudem, je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass povedal predstavnik ruskega tožilstva Vjačeslav Smirnov. Med obtoženimi naj bi bil po navedbah neimenovanih virov tudi agent ruske obveščevalne službe FSB Pavel Rja-guzov, ki ga obtožnica bremeni zlorabe položaja in izdaje informacij o moskovskem naslovu Politkovske bivšemu čečenskemu politiku Šami-lu Burajevu, ki ga je posredoval morilcem. 49-letni Burajev je bil v letih 19952003 predsednik Čečnije, dokler ga ni na tem položaju nasledil Ahmed Kadirov, sicer oče sedanjega čečen-skega predsednika Ramzana Kadi-rova. Od sredine 90. let prejšnjega stoletja se Burajev ukvarja z različnimi posli v Moskvi. Med deveterico obtoženih naj bi bili tudi trije bratje Mahmudov - Ta-merlan, Ibrahim in Džabrail. Slednji naj bi po besedah Smirnova na dan umora Politkovske vozil avtomobil, s katerim so spremljali novinarko. Kdo so preostali štirje obtoženi, zaenkrat ni znano. Tako Bu-rajev kot Rjaguzov sicer zavračata krivdo. (STA) francija - Predsedniški par se je naposled odločil Nicolas in Cecilia Sarkozy začela postopek za ločitev PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in njegova soproga Cecilia sta se razšla in tudi že začela ločitveni postopek. Kot je včeraj na svoji spletni strani objavil francoski tednik Le Nouvel Observateur, je predsedniški par pristojnega sodnika obvestil v ponedeljek. Kot ob tem še poroča francoska tiskovna agencija AFP, v uradu francoskega predsednika te vesti niso želeli komentirati. Kot je poročala televizijska mreža LCI, je 49-letna Cecilia z odvetnikom v ponedeljek obiskala pristojno sodišče v predmestju mesta Nanterrse in vložila zahtevo za ločitev. Francoski predsednik pri tem ni spremljal soproge, temveč se je sodnik še isti večer oglasil v Elizejski palači, kjer sta tudi formalizirala dogovor. Po poročanju LCI pa naj bi ločitev čez mesec in pol uradno začela veljati. Francoski mediji so v zadnjih dneh pogosto poročali, da je predsedniški par pred ločitvijo, vendar tiskovni predstavnik 52-letnega Sarkozyja tega ni želel komentirati. Cecilia se je od maja, ko je Sarkozy postal predsednik Francije, le redko pojavila ob predsedniku. Sarkozyjev tiskovni predstavnik pa je v ponedeljek sporočil, da Cecilia prihodnji teden ne bo spremljala moža med uradnim obiskom v Maroku. Zakonca Sarkozy sta se že leta 2005 za nekaj mesecev že razšla, Cecilio pa so tedaj videvali v družbi nekega drugega moškega. Par se je poročil leta 1996 in ima 10-letnega sina Louisa, vsak pa še po dva otroka iz prejšnjega zakona. (STA) « L'affaire écilia Naslovna stran tednika L'Express s sliko zakoncev Sarkozy mednarodni denarni sklad - Napoved Svetovna gospodarska rast se bo upočasnila WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad (IMF) je v svojem včeraj objavljenem poročilu o svetovnem gospodarstvu napovedal nižjo svetovno gospodarsko rast za leto 2008, napovedi za letos pa ohranil na stopnji 5,2 odstotka. Svetovna gospodarska rast naj bi prihodnje leto namesto julija napovedanih 5,2 odstotka sedaj znašala 4,8 odstotka. IMF Sloveniji za letos napoveduje visoko 5,4-odstotno gospodarsko rast in za leto 2008 predvideva upočasnitev na 3,8 odstotka. Italiji pa letos napoveduje 1,7-odstotno rast, prihodnje leto pa 1,3-odstotno. Osnovna ugotovitev letošnjega poročila pa je, da so tako imenovani nastajajoči trgi, pri tem gre predvsem za Kitajsko in Indijo, ZDA iztrgali iz rok naziv "motorja svetovne rasti". Ameriška gospodarska rast bo prihodnje leto ostala šibka na le okrog 1,9 odstotka, medtem ko IMF Kitajski napoveduje 10-odstotno rast, Indiji pa okrog 8,4-odstotno. Upočasnitev svetovne gospodarske rasti je predvsem posledica krize na ameriškem hipotekarnem trgu; največja bo na tistih trgih, ki najbolj čuti- jo posledice ameriške hipotekarne krize. Za 13 držav članic območja evra IMF napoveduje, da bo gospodarska rast leta 2008 znašala 2,1 odstotka, kar je za 0,4 odstotka manj, kot je IMF napovedal julija. Na območje evra prav tako pritiska padanje vrednosti dolarja. Podobno je z Japonsko, za katero IMF napoveduje dvoodstotno rast leta 2008, kar je za 0,6 odstotka nižje od julijske napovedi. Tako imenovani nastajajoči trgi in države v razvoju posledic ameriške hipotekarne krize ne občutijo tako močno in tam se rast ne zmanjšuje. IMF je napovedi popravil od avgusta naprej, ko je izbruhnila ameriška hipotekarna kriza, saj je bila gospodarska rast do takrat na dobri poti, da doseže lansko stopnjo 5,2 odstotka. Kitajska je v prvi polovici letošnjega leta rasla po stopnji 11,5 odstotka, indijska več kot devet odstotkov, rast pa je bila trdna tudi v Afriki. Analitiki IMF predvidevajo, da se bo kriza v ZDA nadaljevala, saj so kreditni pogoji zaostreni in to pomeni, da na trgu narašča število neprodanih nepremičnin. 2 2 Četrtek, 18. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2008 Škotska izgubila v Gruziji! Grčija, Romunija in Češka naprej Italiji zdaj v odločilni tekmi v Glasgowu 17. novembra zadostuje neodločen izid TBILISI - Selektor »azzurrov Dona-odni je lahko zadihal. Gruzija je povsem nepričakovano z 2:0 premagala Škotsko, gola sta dosegla najstnik Empolija Levan Mčedlidže in »Nemec« David Siradže, tako da bo zdaj Italiji v neposrednem dvoboju 17. novembra v Glasgowu za uvrstitev v sklepno fazo evropskega prvenstva 2008 zadostoval že neodločen izid (zmaga v zadnjem krogu proti Ferskim otokom za Italijo ne bi smela biti sporna), medtem ko bodo morali Škoti nujno zmagati. Na EP se je z zmago v Turčiji že uvrstil aktualni evropski prvak Grčija, pa tudi Romunija in Češka .Angliji pa po porazu v Moskvi proti Rusiji (pred tekmo je prišlo do izgredov med navijači) grozi celo izločitev. Za presenečenje je z gladko zmago s 3:0 proti Islandiji poskrbel Liechtenstein. Zadel je tudi napadalec Siene Frick. Skupina A Izidi Kazahstan - Portugalska 1:2, Belgija - Armenija 3:0, Azerbajdžan Srbija 1:6 Poljska 12 7 3 2 20:10 24 Portugalska 12 6 5 1 23:10 23 Srbija 12 5 5 2 19:9 20 Finska 12 5 2 2 11:6 20 Belgija 12 4 3 5 13:14 15 Armenija 10 2 3 5 4:11 9 Kazahstan 12 1 4 7 10:20 7 Azerbajdžan 10 1 2 7 5:25 5 PRIHODNJI KROG (17.11.) Srbija - Kazahstan, Finska - Azerbajdžan, Portugalska - Armenija, Poljska - Belgija 17-letni Levan Makaridže (levo) je dosegel enega od dvhe zadetkov, s katerima je Gruzija sinoči v Tbilisiju nepričakovano premagala Škotsko ansa Skupina B Izidi Ukrajina - Ferski otoki 5:0, Francija - Litva 2:0, Gruzija - Škotska 2:0 Francija 11 8 1 2 23:3 25 Škotska 11 8 0 3 20:10 24 Italija 10 7 2 1 17:7 23 Ukrajina 10 5 1 4 16:12 16 Litva 10 3 1 6 7:13 10 Gruzija 11 3 1 7 16:17 10 Ferski otoki 11 0 0 11 3:40 0 PRIHODNJI KROG (17.11 .) Litva - Ukrajina, Škotska - Italija Skupina C Izidi Malta - Moldavija 2:3, Turčija - Grčija 0:1, BiH - Norveška 0:2 Grčija 10 8 1 1 18:9 25 Norveška 10 6 2 2 22:8 20 Turčija 10 5 3 2 22:10 18 BiH 11 4 1 6 16:21 13 Madžarska 10 4 0 6 10:17 12 Moldavija 11 2 3 6 9:19 9 Malta 10 1 2 7 9:21 5 PRIHODNJI KROG (17.11 ) Norveška - Turčija, Grčija - Malta, Moldavija - Madžarska Skupina D Izidi Irska - Ciper 1:1, San Marino - Wales 1:2, Nemčija - Češka 0:3 Nemčija 10 7 2 1 31:7 23 Češka 10 7 2 1 22:4 23 Irska 11 4 4 3 15:12 16 Ciper 10 4 2 4 17:18 14 Slovaška 10 4 2 4 27:20 13 Wales 10 4 1 5 16:18 13 San Marino 11 0 0 11 2:52 0 PRIHODNJI KROG (17.11.) Wales - Irska, Češka - Slovaška, Nemčija - Ciper. SkupinaE Izidi Rusija - Anglija 2:1, Makedonija - Andora 3:0 Hrvaška 10 8 2 0 25:4 26 Anglija 11 7 2 2 22:4 23 Rusija 10 5 3 1 16:5 21 Izrael 9 5 2 2 17:10 17 Makedonija 10 3 2 5 10:11 11 Estonija 11 1 1 9 1:18 4 Andora 10 0 0 10 2:39 0 PRIHODNJI KROG (17.11.) Makedonija - Hrvaška, Izrael - Rusija, Andora - Estonija Skupina F Izidi Liechtenstein - Islandija 3:0, Danska - Latvija 3:1 Švedska - Sev. Irska 1:1 Švedska 10 7 2 1 21:5 23 Španija 10 7 1 2 19:8 22 Danska 10 5 2 3 17:9 17 S. Irska 10 5 2 3 15:12 17 Latvija 10 3 0 7 10:14 9 Islandija 11 2 2 7 10:24 8 Liechtenstein 11 2 1 8 8:28 7 PRIHODNJI KROG (17.11.) Španija - Švedska, Sev. Irska, Danska, Latvija - Liechtenstein Skupina G Izidi Luksemburg - Romunija 0: , Nizozemska - Slovenija 2:0, Albanija - Bolgarija 1:1 Romunija 10 8 2 0 20:5 26 Nizozemska 10 7 2 1 13:4 23 Bolgarija 10 5 4 1 15:7 19 Slovenija 11 3 2 6 9:14 11 Albanija 10 2 5 3 9:8 11 Belorusija 10 2 1 7 11:20 7 Luksemburg 11 1 0 10 2:25 3 PRIHODNJI KROG (17.11.) Bolgarija - Romunija, Albanija - Belorusija, Nizozemska - Luksemburg odbojka - Prve tekme v Ligi prvakov Blejci začeli z zmago Ugnali so belgijski Noliko - Černičev Dinamo Moskva slavil zmago v Parizu Odbojkarji ACH Volleya z Bleda so v svoji premierni tekmi v ligi prvakov v Ljubljani premagali belgijski Noliko Maa-seik s 3:1 (21:25, 26:24, 29:27, 25:22) in tako vsem skeptikom dokazali, da njihova napoved o boju za drugo mesto v skupini in uvrstitev v nadaljnji krog ni povsem iz trte izvita. Slovenski prvaki - v uvodni postavi so bili Davor Čebron, Brandon Taliaferro, Mitja Gasparini, Jasmin Čuturič, Matija Pleško, Delano Thomas in libero Sebastijan Škorc - so zaradi težav pri organizaciji igre in sprejemu izgubili uvodni set, na veliko veselje 2.000 navijačev pa so v drugem setu po zaslugi dobrega serviranja Čuturiča uspeli pridobiti na hitrosti in zanesljivosti. Ekipi sta se sicer izmenjavali v vodstvu, v končnicah pa so bili Blejci vedno bolj prisebni. V zadnjem setu je odločilno točko kar z asom priboril z 21 točkami junak tekme Tine Urnaut, ostale točke pa so bile takole porazdeljene: Pajenk 1, Čebron 4, Taliaferro 4, Gasparini 8, Čuturič 16, Pleško 10, Thomas 10, Škorc, Kamnik 2 in Satler 1. Aljoša Orel ni stopil na igrišče. Uspešen, a ne brez težav, je bil tudi Černičev Dinamo Moskva, ki je v Parizu francoskega prvaka Paris Volley premagal šele po petih setih igre. Končni izid je bil 2:3 (24:26, 25:20, 25:21, 19:25, 8:15). Pet setov je odigral tudi Cuneo v Čeških Budojevicah, tudi ta tekma pa se je končala z zmago gostov. Cuneo je slavil s 34:32, 20:25, 17:25, 25:22, 10:15. Danes bo prvi nastop v Ligi prvakov opravila še italijanska Copra Pia-cenza v Palmi De Mallorci. Nepričakovan poraz Sassuola Sandre Vitez V tekmi med novincema ženske A1 lige je Sassuolo Volley sinoči na domačih tleh z gladkim 0:3 (25:27, 21:25, 17:25) iz- gubil proti Bustu Arsiziu. Slabemu vtisu se žal ni izognila niti Kontovelova od-bojkarica, ki je začela v standardni postavi, a ji ni šlo od rok in jo je trener Ferrari v začetku drugega seta po treh napakah (napad in dva sprejema) pri izidu 0:6 zamenjal z Nemko Kozuch, ki pa je bila še manj učinkovita, tako da je Vitezova v drugem delu zadnjega seta spet bila v postavi. Največ točk je dosegla Romunka Turlea (19), sledili sta Pločova (12) in Bosettijeva (), Vitezova jih je zbrala 3, Kozuch pa 2. Goričanka Devetag tokrat ni stopila na igrišče. Ostali izidi: Bergamo - Monte Schiavo 3-0, Perugia - Altamura 3-0, Chieri - Pesaro 2-3, Santeramo - Novara 3-2, Forli - Imola 1-3. Vrstni red: Bergamo 12; Pesaro 11; Novara 10; Busto Ar-sizio in Perugia 9; Monte Schiavo 6; Chie-ri 5; Sassuolo in Imola 3; Santeramo in Altamura 2; Forli 0. euro 2008 Slabi Tulipani, Slovenija še slabša Slovenija - Nizozemska 0:2 (0:1) STRELCA: 1:0 Van Persie (14.), 2:0 Huntelaar (87.). NIZOZEMSKA: Stekelenburg, Ja-liens, Heitinga, Bouma, Emanuelson, Sneij-der, De Zeeuw, Seedorf, Van Persie (od 60. Ooijer), Huntelaar, Van der Vaart (od 29. Robben, od 63. Babel). SLOVENIJA: Handanovič, Cesar, Mo-rec, Brečko, Komac (od 86. Ljubijankič), Žlo-gar, IKrm (od 82. Jokič), Lavrič, Birsa (od 68. Novakovič), Ilič, Brečko. EINDHOVEN - Slovenski navijači, ki še niso obupali nad izbranci Matjaža Keka, so doživeli novo razočaranje. Ne sicer re-zultatskega, saj bi proti zvezdnikom z Nizozemske pred začetkom marsikdo sprejel poraz z 0:2, boli pa način, kako so dopustili nasprotniku priti do točk. V prvem polčasu so bili podrejeni, a na igrišču so stali dokaj dobro, tako da gostitelji niso bili posebej nevarni. Da pa so prihajali do priložnosti, so zaslužni kar Slovenci sami, saj so v obrambi delali nerazumljive napake. V drugem delu so gosti prevzeli pobudo, si pripravili nekaj pol-priložnosti, toda izid se ni spremenil. Prav nič manj od slovenskih niso bili razočarani domači navijači, ki so videli bledo predstavo svojih ljubljencev, ki pa so vseeno zabeležili tri točke, s katerimi so se močno približali nastopu na evropskem prvenstvu. Slovenci na čelu s Kekom so zatrjevali, da se nasprotnika ne bojijo, a videti je bilo, da so se jim tresle noge. Težko je drugače razumeti napake, ki jih je delala slovenska obramba. V 14. minuti je Branko Ilič nespretno podajal žogo vratarju Samirju Han-danoviču, Van Persie je žogo prestregel, obšel vratarja in brez težav zatresel mrežo. V 23. minuti je nerodno posredoval Mitja Morec, Wesley Sneijder pa je zadel le vratnico. V drugem delu so imeli gostje žogo več v nogah, toda bili so brez pravih idej. Tulipani, ki so si pred tem v drugem delu priigrali le en obetaven položaj za strel proti vratom, so iz protinapada tri minute pred koncem dosegli še en gol. nogomet Solidna «mlada« Italija proti JAR Italija - Južna Afrika 2:0 (0:0) STRELEC: Lucarelli v 82. in 90. min. ITALIA (4-2-3-1): Amelia, Zac-cardo 6 (od 82. Mesto), Gamberini 6 (od 62. Dossena 6.5), Bonera 6, Chiel-lini 6, Montolivo 6.5 (od 74. Noceri-no), De Rossi 6 (od 59. Palombo), Fog-gia 6 (od 59. Gilardino 6.5), Rosina 5.5 (od 41. Semioli 6), Mauri 5, Lucarel-li 6.5. JAR (4-1-4-1): Fernandez 6, Nzama 5.5 (od 89. Mere), Morris 5.5, Mokoena 5.5, Evans 5, Pienaar 6 (od 74. Sono), Sibaya 6, Modise 5 (od 27. Tshabalala), Nkosi 5 (od 72. Nomve-te), Buckley 5, Mc Carthy 5 (od 80. Fanteni). SIENA - Prijateljska tekma proti Južni Afriki, za razliko od mnogih prejšnjih Italije, je bila koristna za selektorja Donadonija, ki je preizkusil tudi nekaj novih igralcev. Skupno je debitiralo pet igralcev, od teh so Gamberini, Montolivo in Rosina igrali že od prve minute. V prvem delu je Italija pretekla dosti kilometrov, ni pa bila učinkovita, drugi del, v katerem je Lucarelli deloval kot edini napadalec, pa je bil razgiban. Prepričljiva zmaga, napovedanih brazilske igre in požrtvovalnosti gostov pa ni bilo na spregled. Delovali so boječe. Moggi piše in napada MILAN - Glavni akter »calciopolija« Luciano Moggi je sklical novinarje, da bi promoviral svojo knjigo Un calcio nel cuore, v kateri opisuje 40 let nogometa. Zatrdil je, da je on grešni kozel vsega, da se nič ne bi spremenilo. »To je svet hudičev. Kar sem sam govoril po telefonu in počenjal, je bila splošna praksa vseh,« je zatrdil Moggi in priznal, da je kršil 1. člen nogometnega pravilnika o športnosti. »Kot vsi,« je pristavil. Berlusconi in Moratti sta ga vabila v svoja kluba, Adriano Galliani je njegov prijatelj, sovražniki pa so vedno isti: predsednik CONI Petrucci, Carraro, Collina in tudi sedanje vodstvo Juventusa. »Biološka izkaznica« za poklicne kolesarje BERLIN - Mednarodna kolesarska zveza UCI je po letošnjih številnih do-pinških primerih napovedala, da bo v sezoni 2008 uvedla individualne pro-tidopinške izkaznice za vse poklicne kolesarje, na izkaznicah pa bodo zabeležene vse vrednosti preverjanj urina in krvi. »Izkaznica bo neke vrste osebni profil urina in krvi kolesarja, iskali pa bomo morebitne spremembe tega profila in na njihovi osnovi preverjali, ali gre morda za uporabo prepovedanih snovi,« je povedala Anne Griper, ki vodi antidopinški program UCI. Del Piero zgladil spor TURIN - Spored med Juventusom in Alessandrom Del Pierom se je v torek pozno zvečer srečno končal in igralec bo ostal zvest klubu, za katerega nastopa že petnajst sezon. Del Piero je podaljšal pogodbo s svojim klubom do leta 2010. Dvaintridesetletni šampion tu-rinskega moštva bo v prihodnji sezoni zaslužil 4 milijone evrov, v naslednji pa 3,7 milijona. V bistvu se je klub odpovedal klavzuli, da ga bo v drugi sezoni plačalo po učinku, Del Piero pa je pristal na krčenje plače za 20% prihodnje leto in 25% v sezoni 2009/2010. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 18. oktobra 2007 23 ljubljana - Komisija OKS za zamejski šport prvič pri Ministrstvu za šolstvo Konkretno o problemih zamejskega športa ZSŠDI: o usposabljanju strokovnih delavcev - SŠZ: o slovenskem športnem centru v Celovcu LJUBLJANA - Delegacija Komisije Olimpijskega komiteja Slovenije (-OKS) za zamejski šport na čelu s predsednico Sonjo Poljšak, predsednikom in podpredsednikom ZSŠDI Juretom Kufer-sinom in Gorazdom Pučnikom ter poslu-jočim tajnikom Slovenske športne zveze v Celovcu Ivanom Lukanom se je v torek sestala s predstavniki ministrstva za šolstvo in šport R Slovenije. Delegacijo je sprejel generalni direktor direktorata za šport Simon Starček, pri razgovoru pa so s strani direktorata še sodelovali sekretar Darko Repenšek, sekretar Zoran Verovnik ter sekretarka Mojca Plestenjak. Razgovor, kije bil izrazito delovnega značaja in zelo konkreten, je zajel delovanje komisije OKS, programe zamejskih športnih zvez in društev (vključno Slovencev na Madžarskem in na Hrvaškem) ter možnosti tesnejšega in plodnej-šega sodelovanja med zamejci in športnimi ter vladnimi ustanovi v R Sloveniji. Predsednica komisije OKS za za-mej ski šport Sonja Polj šak je posebej izpostavila vsakoletno srečanje mladih slovenskih športnikov in športnic iz sosednjih dežel ter vsakoletno promocijo zamejskega športa v okviru tiskovne konference v Ljubljani, predsednik in podpredsednik ZSŠDI Kufersin in Pučnik sta izpostavila konkretna vprašanja v zvezi z mladinskim delom in usposabljanjem kadrov oz. športnih delavcev v slovenskih športnih klubih s posebnim poudarkom na jezikovni ravni. Oba sta s tem v zvezi ugotovila še mnoge neizkoriščenih mož- Udeleženci posveta o zamejskem športu na Ministrstvu za šolstvo in šport R Slovenije začetek tedna v Ljubljani nosti sodelovanja oz. pomoči s strani R Slovenije in predlagala konkretne ukrepe. Za Slovensko športno zvezo (SŠZ) v Celovcu je Ivan Lukan seznanil sogovornike z aktualnim stanjem prizadevanj slovenskih športnih in šolskih struktur v zvezi z načrtovano gradnjo sodobnega šol-sko-športnega centra z večnamensko športno dvorano in nogometnim stadionom (SAK) na arealu Slovenske gimnazije in Dvojezične trgovske akademije v Celovcu. Celoten projekt da je na dobri poti, je dejal poslujoči tajnik SŠZ ter ob tem izrazil pričakovanje, da bo tudi R Slovenija aktivno podprla ta za slovensko manjšino na Koroškem izredno pomemben projekt. Kot je znano, celotna inve- sticija znaša blizu osem milijonov evrov, od tega bo športna dvorana stala približno 3,2 milijona, nogometni stadion pa približno dva milijona. Ostali denar bo šel v generalno sanacijo in razširitev šolskega poslopja. Generalni direktor direktorata za šport Simon Starček je izrecno pozdravil vse bolj pogosta srečanja s predstavniki zamejskih športnih struktur in sedaj tudi s pristojno komisijo pri OKS. Zagotovil je, da se bo s svojimi sodelavci zavzel za nadaljnjo poglobitev teh stikov in za konkretne ukrepe v prid zamejskemu športu. Tako bo posredoval ministru Zveru in slovenski vladi zahtevo zamejskih športnih struktur po primernem upoštevanju špor- ta s strani Sveta za Slovence pri slovenski vladi, prav tako bo ministrstvo pomagalo pri promociji zamejskega športa v matični državi: na primer s skupno tiskovno konferenco MŠŠ in predstavniki zamejskega športa. Tudi glede usposabljanja kadrov v zamejskih športnih klubih in zvezah oz. glede lobiranja za pomembne športne projekte v zamejstvu bo ministrstvo pomagalo zamejcem, je zagotovil Starček. Na koncu je generalni direktor direktorata za šport posebej izpostavil izredno pomembno vlogo športnih struktur zamejskih Slovencev pri ohranitvi slovenskega jezika in slovenske identitete v sosednjih državah. (I.L.) odbojka Pokalni poraz Sloge Tabor Pav Natisonia - Sloga Tabor 3:1 (25:21, 29:31, 25:21, 25:20) SLOGA TABOR: Bertali, M. in V. Kante, Paganini, Peterlin, Rio-lino, Slavec, Sordo, I. in V. Veljak, Privileggi (L). Trener: Božič. Šele po dveurni drami se je zaključila prva polfinalna tekma deželnega pokala med Slogo Tabor in Pav Natisonio. Gostitelji so sicer slavili šele po štirih nizih in izredno izenačeni igri, saj so slo-gaši proti starejšim in izkušenim igralcem zaigrali borbeno in povsem enakovredno. Varovanci trenerja Božiča so popustili predvsem v ključnih trenutkih: »Mislim, da je to posledica tega, da imamo v ekipi kar nekaj mladih igralcev. Kljub temu pa bi rad poudaril, da smo mi zaigrali z vsemi enajstimi razpoložljivimi igralci,« je po tekmi povedal Božič, ki je ocenil tekmo tudi za odličen trening pred začetkom prvenstva. V zadnjem nizu je Sloga Tabor imela odlično priložnost, da bi izenačila v nizih, saj je vodila že 19:15, a so bile tri napake v napadu ključne za izenačenje in kasnejše vodstvo Natisonie, ki je potem tudi zaključila niz v svojo korist in tako tudi osvojila končno zmago. V soboto bo Sloga Tabor odigrala povratno srečanje na Opčinah ob 20.30. jadranje - Izziv Bruni pred Tržačanom Bressanijem Jadralni izziv v Tržaškem zalivu se je rodil pod srečno zvezdo, saj so v lepem soncu in maestralu izvedli včeraj štiri dvoboje uvodnega round robina. Po prvem dnevu bojev jadralcev iz Ameriškega pokala na enakih jadrnicah TuttaTrieste vodi Luna Rossa (Francesco Bruni) pred moštvom Trieste (Lorenzo Bressani), Ora-cleom (Alberto Barovier) in Shosholozo (Paolo Cian). Bressani je premagal Oracle, izgubil pa proti Bruniju. Danes bodo izvedli še dve regati, predvidoma z vetrom, ki bo pihal z jakostjo od 5 do 15 vozlov, proti večeru pa se bo dvignila burja. Hokej na ledu: Orli uspešni v pokalu TABLJA - V tekmi za državni pokal je tabeljsko hokejsko moštvo izločilo Me-ran z gladkim 12:1, v četrtfinalu pa se bo 20. novembra doma pomerilo z milanskim Vipersom. Danes zvečer jih v gosteh čaka prvenstveni dvoboj s Fasso Hokej in line: Edera Belletti v evropskem pokalu Tržaško moštvo hokeja in line Ede-ra Officine Belletti bo jutri poletelo v Mannheim (Nemčija), kjer bo od sobote dalje sodelovalo na dvodnevnih kvalifikacijah evropskega pokala. V soboto dopoldan se bodo Tržačani pomerili s francoskim podprvakom Anglet, popoldan pa še z na papirju slabšim belgijskim Charleroiem. Verjento bo odločilna nedeljska tekma proti domačinom Kaufungnom. V final-eight, ki bo konec novembra v Valladoli-du, se uvrstita prvi dve ekipi. Ljubljanski maraton LJUBLJANA - V nedeljo, 28. oktobra bo na sporedu Ljubljanski maraton, ki se bo začel ob 10. uri. Tekmovalci se bodo pomerili na 42 in 21 kilometrov, rekreativnem teku na 10 km. jadranje - Pogovor z Andrejem Justinom, projektantom RC44 Vse se je začelo v Malpensi »Russlla idejni načrt ni zanimal, reagiral je šele takrat, ko sem mu pokazal folijo z vodnimi linijami« - Mogoče bo Kitajec kupil celo floto »Jadrnica, ki je deset let pred ostalimi,« so bile besede legende jadranja Paula Cayarda, ko je prvič preizkusil RC44. Spodbudne besede za navtični projekt, v katerem se je skoraj naključno znašla tudi Slovenija. V vrtinec načrtov in proizvodnje nove monotipne jadrnice je Portorož in slovensko jadralno sceno privlekel slovenski projektant Andrej Justin, Koprčan, ki živi v Ljubljani, poznan po tem, da je idejno zasnoval tudi največjo slovensko jadrnico Maxi Jeno. S prijaznim pomorskim inženirjem, ki se je prejšnji teden v sklopu predzadnje preizkušnje svetovnega pokala jadrnic tipa RC44 Barcolane Cu-pu mudil v Trstu, smo se pogovorili in izvedeli še kaj več o najnovejših jadrnicah. Kako se je sploh začelo sodelovanje z Russllom? Leta 2004 je Russell začel razmišljati o novem monotipu. To sem slišal in ne da bi ga prej videl, sem na podlagi nekih podatkov, ki mi jih je zaupal znanec, začel z načrtom barke, ki pa ni bila tako ek-stremna kot končni izdelek. Z Russllom sva se prvič srečala spomladi 2004, ko se je on na eni izmed poti zdržal v Milanu. Najino prvo srečanje je bilo kar na letališču v Malpensi. Idejni načrt, ki sem ga pripravil, ga ni zanimal, reagiral pa je šele takrat, ko sem pokazal folijo z izrisanimi vodnimi linijami ravne in nagnjene barke, z dolžino vodne linije, spremembo močene površine ... Razumel je, da se na jadrnice razumem. Po svoji predstavitvi se je končo odprl in mi povedal, katero barko si resnično želi. Njegova je bila sicer čisto drugačna od tiste, ki sem jo jaz narisal. Ste torej že leta 2004 izdelali prvi monotip? Leta 2004 so bili končani načrti, potem smo šele začeli z izdelavo kalupov in z računalniškim testiranjem. Prvi RC44 smo testirali na vodi avgusta 2005. Potem pa smo še naprej leto dni izboljševali razne manjše stvari. V Trstu jih je tekmovalo deset. Kakšne možnosti razvoja ima RC44? Delamo na tem, da bi privabili Andrej Justin (na sliki zgoraj) je v Trstu nastopal na preizkušnji Barcolana Cup in se z Teamom Omega (desno) uvrstil na 4. mesto. kroma predvsem lastnike, ki sedaj tekmujejo na večjih One-design klasah. RC44 je atraktivna, učinkovita, zabavna pri jadranju. Tudi stroški so omenjeni zaradi takega koncepta barke: cenejši transport (jadrnica lahko potuje v kontejnerjih), omejitev števila jader in omejitev profesionalnih jadralcev (dovoljeni so le štirje profesionalci). Trenutno imamo že 15 pripravljenih jadrnic. Upam, da bo do konca naslednjega leta že 20 bark. Potem pa bo vse odvisno, kako bo reagiral trg. Sedaj smo dve barki prodali na Kitajsko, lastnik je poslovnež, ki sicer ni nikoli jadral, ampak je rekel, da če mu bodo všeč, bo kupil še osem enakih ... Če prodremo tudi v New York, bi prav gotovo dobili veliko zainteresiranih kupcev. Obenem ima RC44 tudi posebnost, da je samo regatna jadrnica brez notranjih prostorov. Ugotovili smo, da lastniki v One-design jadrnicah nikoli ne spijo, tako da so bili notranji prostori le odvečni presežek. Koliko stane taka jadrnica? RC44 stane 280.000 evrov in je torej približno 100.000 evrov dražja od večje Far 40. Če pa izračunaš stroške vseh regat in prevozov Farra 40, se višji začetni stroški izenačijo že v eni sezoni. Slovenija, majhna država, ima celo dve posadki v tej klasi. Kako to? Ne vem, mogoče imam tudi jaz zasluge pri tem. Jaz sem pripeljal to v Portorož, kjer vse barke predajamo kupcem. Ali v Portorožu tudi sestavljate jadrnice? RC44 proizvajajo na različnih koncih: jambor, kobilico in krmilna kolesa je prevzelo italijansko podjetje Riba Composite v Faenzi, sicer znano kot proizvajalec karbonskih komponent za Ferrari in Bell Agusta, za trup in preostale dele iz kompozitnih materialov sta pri RC44 poskrbeli podjetji iz Madžarske in Dubaja. Tržačan Marino Quaiat pa je prevzel proizvodnjo motorja. Končni izdelek se- stavijo na Madžarskem, šele nato pride jadrnica v Portorož. Preden jadrnico predamo kupcu jo vsi proizvajalci pregledajo. Kupcu predamo barko na vodi. Novemu lastniku pred predajo še pokažem, na kaj je treba biti pozorni med jadranjem, potem gre še Russell, ki mu prikaže regatno jadranje. Postopek traja približno teden dni. Značilnost razreda je obenem ta, da v flotnih regatah krmarijo lastniki. Bistvo klase RC44 je, da se lastniki zabavajo. V bistvu so jadrnice njihove igrače. Zato smo uvedli to pravilo, da sami krmarijo v flotnih regatah, v dvobojih pa večinoma profesionalci, čeprav lahko tudi lastnik, če se za to odloči. Večinoma to prepustijo profesionalcem, da so tudi oni zadovoljni. Vpliv Russlla je bil odločilen, da se nam je pridružilo toliko kvalitetnih jadralcev iz ameriškega pokala. Veronika Sossa 24 Četrtek, 18. oktobra 2007 ŠPORT / nogomet - Zaostala tekma 2. amaterske lige Zarja Gaja po zaostanku reagirala in izenačila Vse se je odločilo v prvem polčasu - V nedeljo proti Moraru Chiarbola - Zarja Gaja 2:2 (2:2) STRELCI: 24. Jurincich, 30. Sat- ti. ZARJA GAJA: Guerra, V. Križmančič (Asselti), Clarich (Kariš), Mihelčič, G. Krizmančič, Salierno, Jurincich, Palmisano, Fratnik, Satti, Schi-raldi (Bečaj). Trener: Nonis. Na Čarboli se je vse odločilo že v prvem polčasu, ko so padli vsi goli. Ze v prvi akciji po desetih sekundah so gostitelji presenetili obrambo Zarje Gaje in povedli z 1:0. Pobudo po 23 minutah so imeli spet domači igralci, ki so spet zatresli mrežo. Kljub zaostanku pa so varovanci trenerja Nonisa odločno reagirali. Zaostanek je najprej zmanjšal Jurincich po podaji Schiral-dija. V 31. minuti je bil Schiraldi spet protagonist, saj je podal Sattiju, ki je zadel in tako omogočil izenačenje. V drugem polčasu nasprotniki niso imeli nobene večje priložnosti, Zarja Gaja pa je dvakrat ogrozila nasprotnikova vrata, ne da bi zadela: prvič z Mi-helčičem, ki je zgrešil strel pred vrati, Fabio Jurincic dosegel gol drugič pa z Sattijem, ki je streljal mimo gola. V prihodnjem krogu bo Zarja Gaja v nedeljo v Bazovici gostila Moraro. Vrstni red 2. amaterske lige: Piedimonte 12, Costalunga in Zaule 9, Domio, Esperia in Ronchi, Chiarbola 7, Audax in Zarja Gaja 6, Opicina, Breg in Lucinico 4, Begliano in Mossa 3, Moraro 2, Muglia 1. ŽE V SOBOTO - Kar tri ekipe naših društev bodo tekmo rednega 5. kroga odigrale že v soboto. Na sporedu bodo namreč med drugimi tudi tekme Ponziana - Primorec, Domio - Breg in Mladost - Romana. CICIBANI Kras - Ponziana 5:0 (2:0, 2:0, 1:0) STRELCI: Vidali 2, Udovič 1, Kocman 2. KRAS: Gregori, Bor in Rok Sam-sa, Mitja in Tjaš Leghissa, Cherin, Udo-vič, Vidali, Kocman, Kosovel, Suppa-ni, De Castro, Kaurin, Perelli. To je bila že druga zmaga Krasa v treh tekmah. Tekma je bila lepa in borbena, izkazali so se tudi gostje. Vsi zadetki so bili lepi, naši pa so zastrel-jali tudi najstrožjo kazen. gorsko kolesarstvo - Jesenski pokal Christian Leghissa drugi v svoji kategoriji, Marko Ciuch pa 15. 1. kolesarske MTB dirke za Jesenski pokal v vasi Podcerkev (Valle di Soffumbergo) v neposredni bližini Foj-de se je udeležilo 135 kolesarjev. Start in cilj 25 km dolge dirke sta bila v centru vasi in se je vila preko vasi Mazarola (Masarolis) do stremega vzpona na vrh hriba Monte Joanaz, temu pa je sledil dolg tehnični in nevarni spust v vas Pod-cerkev. Absolutni zmagovalec je bil Manuel Moro iz Karnije, ki je progo prevozil v nekaj več kot eni uri. Christian Leghissa (Ovam) je osvojil zelo dobro 8. mesto, bil pa je drugi v kategoriji ju-niorjev (Udace). V zadnjem spustu ga je prelisičil Mauro Zanier (Cellina Bike), ki bo, kot kaže, njegov nasprotnik v boju za končno zmago. Marko Ciuch (oba na sliki)je po hitrem začetku (bil je v vodilni deseterici) končal na 15. mestu v kategoriji senior, bil pa je 46. na absolutni lestvici. Tekmovanje je potekalo v okviru znane šagre kostanjev v Podcerkvi. Prihodnja tekma jesenskega pokala bo v nedeljo, 21. oktobra v kraju Togliano, nedaleč od Čedada. PLANINSKI SVET Izlet SPDT na Burnjak V nedeljo, 21.10.2007 organizira SPDT avtobusni izlet v Benečijo, na praznik kostanja »Burnjak«, ki bo v Gorenjem Tarbiju (občina Srednje). Odhod avtobusa bo ob 7.00 uri s trga Oberdan v trstu in ob 7.15 s trga v Sesljanu. Tržaški planinci se bodo udeležili pohoda, i ga organizira planinska družina Benečije in si tako lahko ogledali področje kjer rast kostanj, ki je bil nekoč najpomembnejši pridelek v gospodarstvu Na-diških dolin. Kdor se pohoda ne bi mogel udeležiti bo lahko ostal v vasi, saj je v nedeljo program praznika še osebno bogat. Poleg prodajnega sejma kmetijskih pridelkov, maše s procesijo, razni kulturnih pobud, bo tudi koncert okteta Odmevi in raznih glasbenih lokalnih skupin. Naj omenimo, da so tamkajšnje domačinke pripravile »slaščice v dobrodelne namene«. Prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni obnovo bolnice Franja, katero so poplave pred kratkim popolnoma uničile. Na avtobusu je prostih še nekaj mest. Prijave sprejemata. Livio (tel.: 040220155) in Vojka (tel.:p 040-2176855). Vabljeni! 29. pohod na Slavnik in 50. obletnica planinske koče Velika množica planincev se je prejšnjo nedeljo, v sijočem jesenskem soncu in ne prav zmerni burji, zbrala na znamenitem tisočaku, najvišji gori nad Tržaškim zalivom, Slavniku, ki so ga primorski planinski navdušenci imenovali primorski Triglav. Prišli so od vsepovsod, da se v okviru tradicionalnega, že 29. pohoda na Slavnik, v priredbi Obalnega planinskega društva iz Kopra, udeležijo tudi velikega slavja počastitve 50-letnice planinske koče, poimenovane po priznanem planincu, narodnjaku in politiku Henriku Tumi. Koprski planinci so hoteli dati velik poudarek narodnostnemu in okol-jevarstvenemu pomenu polstoletnega obstoja planinske postojanke na Slavni-ku, ki so jo zgradili z velimimi težavami, trudom in odpovedim ter vseskozi vzorno upravljali. Tumova koča je tako, tik pod vrhom Slavnika, v prekrasnem naravnem s floro in favno bogatem okolju v polsto-letnem obdobju postala v vseh letnih časih zelo priljubljena izletniška točka za pohodnike in planince iz vseh koncev Slovenije in zlasti iz Kopra, Istre in Trsta. Nedeljskega slavja na Slavniku, ki je potekalo v sproščenem in živahnem planinskem vzdušju, so se udeležile številne delegacije sorodnih planinskih društev iz vse kraške in istrske okolice, s Tržaškega in iz Ljubljane, ki so se na Slavnik potrudile z vseh smeri: iz Prešnice, Podgorja, Hrpelj in Skadanščine. Pohodnike in goste je na slovesnosti pozdravil predsednik Udeleženci alpinističnega tečaja SPDT koprskega Obalnega planinskega društva Aldo Zubin in izrazil zadovoljstvo, da se je slavnosti na Slavniku udeležilo toliko planink in planincev. Prisotne je potem nagovoril predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, ki je dal predvsem poudarek vlogo in pomen takih narodnostno obmejnih planinskih postojank pri ohranjanju planinske miselnosti in vrednot. Poleg ostalih je prisotne planince in prireditelje v imenu SPDT pozdravil tudi Lojze Abram. Po uradnem delu je nastop skupine Šavrink, ki so zapele nekaj istrskih in planinskih viž, sklenil kratko in prisrčno planinsko slavje. Povezana s proslavo 50. obletnice Tumove koče na Slavniku je bila dan prej, v soboto zvečer v Podgorju - na mrzlo raz-pihanem odprtem prostoru - krajša kulturna prireditev, v priredbi Turističnega društva »Slavnik« Podgorje s sodelovanjem koprskega Obalnega planinskega društva. Po uradnih pozdravih, pevskem nastopu »Deklet iz Škofij«, glasbenem utrinku mladih violinistk in intermezzov harmonikarja in kitarista, je v prostorih Turističnega društva sledilo odprtje izredno zanimive razstave slik in dokumentov o uresničevanju posegov in delu za postavitev planinske koče na Slavniku pred petdesetimi leti in o naravnih lepotah tega zadnjega tisočaka slovenske planinske Transverzale. Največje zanimanje obiskovalcev so vsekakor vzbudili dokumenti, iz katerih je razvidno, da je tržaška iredentistično usmerjena planinska organizacija Alpina delle Giulie že leta 1893 bila lastnica parcele na Slavniku, kjer je menda nameravala postaviti planinsko postojanko. (L.A.) Tečaj AO SPDT v polnem teku V četrtek 11. oktobra, v sodelovanju z sekcijo Cai XXX Ottobre iz Trsta, so udeleženci letošnjega tečaja v organizaciji SPDT sledili predavanju o orientaciji v steni in načrtovanju ture. Lekcijo, z začetkom ob 20.30, je vodil inštruktor tržaškega društva Walter Gerbino. Ranni Tullio, vodja alpinistične šole in predstavnik društva partnerja projekta Interreg je pred predavanjem v krajšem uvodu podal nekaj spodbudnih besed za bodoče sodelovanje med društvi. Vsebina predavanja je bila izčrpna in profesionalno podana, tako da je naša skupina, ki je štela kar dvanajst članov, marsikaj novega slišala. V nedeljo 14. oktobra so se tečajniki zbrali na meji v Ospu. Krenili so proti Črnem Kalu. Ta odmaknjena vasica obdana z izrednimi apnenčastimi stenami je že vrsto let pravi raj za plezalce. Pleza-lišče je izredno dobro opremljeno in bogato s smermi ter primerno za začetnike. Inštruktorji društva so takoj opremili nekaj lažjih smeri. V teku jutra so prav vsi pridno splezali lepo število lažjih in manj lažjih smeri. Časa je bilo še za gasilsko sliko pod steno (glej sliko). Borut, Erik, Martina, Matej, David, Igor, Tadej, Tibor, Ivo in Goran so tako ob krasnem vremenu uživali in pridno plezali. V četrtek 18. oktobra je na vrsti predavanje o vozlih in o napredovanju v navezi. Predavanje bo v Boljuncu v hiši Slave ob 20.30 in predavatelj je inštruktor pri šoli plezanja tržaške sekcije Alpina delle Giulie prijatelj Marco Zebocchin. Na večer so toplo vabljeni vsi člani, ki jih tematika zanima. Iz organizacijskih razlogov se bodo tokrat tečajniki z inštruktorji zbrali v soboto in ne v nedeljo. Torej v soboto, 20. oktobra se bodo udeleženci tečaja zbrali v Boljuncu ob 15.00. Obiskali bodo plezališče v dolini Glinščice. Tečaj spada v projekt, ki ga sofinancira PPS Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000 - 2006, šifra projekta BAFVG332591 »Monti -Gore za vse«. (AO SPDT) Posnetki z letošnjega izleta v Durmitor V začetku julija so člani Slovenskega planinskega društva obiskali Durmitor v Črni Gori. Povzpeli so se na Bobotov kuk in Savin kuk ter si ogledali nekaj naravnih in kulturnih znamenitosti.Kljub petned-nevnemu izletu so lahko videli le delček tega kar ponuja nacionalni park. V skupini planink in planincev je bilo kar nekaj vnetih fotografov in filmarjev. Fotografskega gradiva se je tako nabralo kar veliko. Prav petnednevnemu izletu v Durmitor bo posvečen prvi planinski večer, v torek, 6. novembra ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Vabljeni k ogledu in obujanju spominov na prijetna doživetja. Martinovanje v Brdih Prijave še do konca tedna Martin trka na vrata in bliža se čas za tradicionalno družabnost goriških planincev. V nedeljo, 18. novembra bomo obiskali Goriška Brda, popoldanski izlet pa zaključili v gostišču na Dobrovem. Program predvideva ogled naravne znamenitosti v dolini potoka Kožbanjška (Krčnik) ter postanek v Šmartnem z ogledom utrjenega naselja in arhitekturnih in drugih zanimivosti. Na razpolago bo, ob zadostni udeležbi tudi avtobus. Vpisovanje na sedežu društva, Verdijev Korzo 51, med 19. in 20. uro, najkasneje (radi rezervacije namreč) do konca tega tedna. Stenski koledar 2008 Na sedežu društva na Verdijevem korzu 51 so že na razpolago stenski koledarji Življenje v gorah za leto 2008. Publikacija je tokrat na razpolago kakšen teden pred običajnim rokom. Interesenti naj se čimprej oglasijo. 24 t.m. prijave za zimovanje Smučarski odsek SPDG bo tudi v bližnji zimskošportni sezoni poskrbel za zimovanje za svoje člane v Valzodana, v pokrajini Belluno. Zimovanje bo od 2. do 6. januarja 2008. Prijave na društvenem sedežu 24. t.m. med 18. in 20. uro. Zi-movanje je za namizni tenis - C2 Rotella junak tekme, pika na »i« Toma MOŠKA C2-LIGA TT San Marco - Kras 4:5 Dal Fabbro - Vittorio Lubrano 0:3 (8,5,8); Olivo - Tom Fabiani 3:0 (5,8,4); Pittini - Stefano Rotella 1:3 (-5,10,9,7); Olivo - Vittorio Lubrano 3:2 (7,-7,-89,10); Dal Fabbro - Stefano Rotella 0:3 (8,7,10); Pittini - Tom Fabiani 3:1 (-4,7,10,4); Olivo -Stefano Rotella 1:3 (8,10,-7,4); Pittini - Vit-torio Lubrano 3:1 (-8,10,4,8); Dal Fabbro - Tom Fabiani 0:3 (5,9,15). Tudi tokrat se je sreča nasmehnila krasovim fantom in prinesla drugo zelo pomembno zmago nad na papirju močnejšim nasprotnikom. Tekma je bila vseskozi izjemno izenačena (kot dokazujejo posamezni rezultati), junak dneva pa je bil za gotovo najmlajši v ekipi Stefano Rotella, ki je osvojil vsa tri srečanja. Za mizo je bil prehiter, da bi mu lahko igralci nasprotne ekipe vračali drugo ali tretjo žogo, zelo učinkovit je bil tudi servis. Nekaj več bi lahko pokazal Vittorio Lubrano, a je zagrešil veliko drugih napadov ob nadaljevanju igre. Piko na »i« pa je že drugič zapored postavil Tom Fabiani. Pri stanju 4:4 je bilo vzdušje pri obeh ekipah zelo napeto. Tom ni popustil niti v kritičnih trenutkih, ko je v tretjem setu nasprotnik prevzel vodstvo. Nadaljeval je zbrano in borbeno, zelo precizno je vračal nasprotnikove servise in včasih jih tudi nepričakovano napadal. Obramba običajno tega ne počenja, izkazala pa se je kot učinkovita taktična izbira. MOŠKA D1 LIGA D'Aronco Gemona - Kras 5:4 Ciancio - Simone Giorgi 3:1 (2,6,9,7); Pascolo - Guido Simionato 3:2 (-7,2,3,10,5; Di Giusto - Robert Milic 0:3 (6,11,5); Pascolo - Simone Giorgi 3:0(8,7,6); Ciancio - Robert Milic 2:3 (7,-9,7,-10,10); Di Giusto - Guido Simionato 0:3 (6,7,8); Pascolo - Robert Milic 2:3 (-7,9,5,-9,5); Di Giusto - Simone Giorgi 3:1 (-9,7,4,8); Ciancio - Guido Simionato 3:0 (8,11,5). Krasova postava se je predstavila z okrnjeno postavo in z poškodovanim igralcem. Robert Milic je zamenjal odsotnega Sandra Ridolfi, a je prestal svoj krstni nastop na deželnem prvenstvu izjemno pozitivno. Osvojil je vsa tri srečanja, kar pa ni zadostovalo ekipi. Guido Simionato je šel za mizo z bolečinami v hrbtu, tako da ni mogel potegniti nobenega top spina. To je bil tudi razlog za tako neuspešen nastop. Mladinec Simone Giorgi se je dobro upiral boljšim in bolj izkušenim nasprotnikom, kar pa ni bilo dovolj, da bi prispeval ekipi z zmago. (M.M.) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 18. oktobra 2007 25 trst - Wunderkammer Predstavili festival Mesta glasbe »Wunderkammer«, dvorana čudežev, bo kmalu odprla vrata tržaški publiki, ki si želi neobičajnih glasbenih ponudb. Že ob lanski, prvi izvedbi je festival društva Epicantica pritegnil pozornost vseh, ki sledijo muzikološkemu in koncertnemu dogajanju na področju antične glasbe in se je uveljavil kot kakovostni dogodek, edinstvena priložnost v Trstu za odpiranje zanimivih poglavij glasbene preteklosti. Tudi drugo izvedbo bodo oblikovali vodilni umetniki italijanske glasbene scene, tokrat s posebno pozornostjo do glasbenikov, ki so se rodili ali živijo v Trstu. Podnaslov festivala je »Mesta glasbe«, saj bo vezna nit prostor, kjer glasba postane trenutek družbene agre-gacije, naj bo to meščanski salon ali plemiška dvorana, cerkev ali samostan. V sodelovanju s tržaškimi mestnimi muzeji bodo zvočne bisere uokvirili mestni arhitektonski, umetniški in zgodovinski zakladi. Niz se bo pričel v dvorani Costantinides muzeja Sartorio, kjer bo v nedeljo nastopila skupina Po-eticall Musicke (- s priznanim violistom Robertom Gini-jem na čelu), ki bo podala redko literaturo za dve violi da gamba in čembalo z angleškimi skladbami 17.stoletja in nemškimi avtorji 18.stoletja. V istem okviru bo 25. oktobra zaživela glasbena kulisa francoskega dvora, izbor skladb, ki so olepšale kraljevska slavja v Versail-les-u in v Parizu, v izvedbah skupine Hermosuras. Istega dne bodo člani omenjene skupine v sodelovanju s Šolo 55 imeli v popoldanskih urah otrokom namenjeno odprto srečanje o koncertnem programu. Tudi nabožna glasba bo našla primeren okvir: v cerkvi Blažene Device Rožnega venca v starem mestu bo skupina Cantica Symphonia pričarala pomembno etapo v razvoju glasbe na prehodu med srednjim vekom in renesanso z izvedbo ciklične maše Resvelli-es Guillaumeja Dufaya. V cerkvi bodo tudi zazvenele skladbe srednjeveške nune, pesnice in skladateljice Hildegarde von Bingen, ki jih bodo podali člani slovite skupine La Reverdie, ki bodo tokrat prvič nastopili v Trstu s celovečernim koncertom. Umetnost transkripcije bo tema zadnjega koncerta v palači Prefekture na Velikem trgu, ko bo kvartet Icarus, edini italijanski kvartet kljunastih flavt, podal vrsto skladb, oz. transkripcij beneških avtorjev na prehodu med 17. in 18. stoletjem. Vsi koncerti bodo s prostim vstopom. (ROP) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada Sabatti - Macedonio: »Vola colomba«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: danes, 18., jutri, 19. in v soboto, 20. oktobra ob 20.30 ter v nedeljo, 21. oktobra ob 16.30. Sofokles: »Antigone«. Nastopa Com-pagnia del Teatro Carcano. Režija: Giulio Bosetti. Urnik: ob torkih ob 16.30, od srede do sobote ob 20.30, ob nedeljah ob 16.30, ob ponedeljkih zaprto. Gledališče Rossetti Jutri, 19. in v soboto, 20. oktobra ob 20.30 / »Ercole in Polesine«. Napisal, vodi in podaja Natalino Balasso. DVORANA BARTOLI Renzo S. Crivelli: »Il maestro e Cico-gno«. Režija: Manuel Giliberti. Urnik: danes, 18. ob 19.00, jutri, 19. in v soboto, 20. oktobra ob 21.00. Gledališče S. Pellico - L'Armonia Patrizia Sorrentino: »Le tre Marie«. Režija: Laura Salvador. Urnik: jutri, 19. in v soboto, 20. ob 20.30 in v nedeljo, 21. oktobra ob 16.30. GORICA Kulturni dom Jutri, 19. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Se devi dire una bugia dilla grossa«. Nastopa gledališka skupina "Estravaga-rioteatro" (Verona). V soboto, 27. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Molto rumore per nulla«. Nastopa gledališka skupina "La Pozzanghera" iz Genove. V nedeljo, 28. oktobra ob 17.00 / Starosta Mali princ - glasbeni večer. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine »Peter Pan il musical«, povzeto po romanu J. M. Barrieja. Nastopata Ati II Sistina in Teatro delle Erbe-Officine Smeraldo. Režija: Maurizio Colombi. Urnik: od danes, 18. do 21. oktobra ob 20.45, 20. oktobra ob 16.00 in 20.45. Gledališče S. Giorgio »Paradiso perduto« / v okviru "teatro contatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: od 22. do 30. oktobra ob 21.00 - 1. in 2. episoda; od 6. do 14. novembra ob 21.00 - 3. in 4. epizoda; od 24. do 29. novembra ob 21.00 - 5. in 6. epizoda; od 30. novembra do 2. decembra ob 21.00 - 1. in 6. epizoda. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Predstava »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«, ki bi morala biti jutri, 19. oktobra ob 20.00, zaradi poškodbe v an- samblu odpade! V soboto, 20. oktobra ob 10.30 in 16.00 / "Goriški vrtiljak" - Bina Štam-pe Žmavc: »Petelin in pav«. Gostovanje GOM iz Ljubljane. V sredo, 24. oktobra ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«, kopro-dukcija z Gledališčem Koper. V petek, 26. oktobra ob 20.00 / Georges Feydeau: »Bolha v ušesu ali kaplja čez rob«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 18. oktobra - 19.30-21.50 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. Jutri, 19. oktobra - 19.30-21.30 / Janusz Glowacki: »Četrta sestra«. Gostuje Gradsko dramsko kazalište Gavella Zagreb. V soboto, 20. oktobra - 19.30-21.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Gostuje Gledališče Koper. V ponedeljek, 22. oktobra - 19.3021.50 in v torek, 23. oktobra - 18.0020.20 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 25. oktobra - 19.30-21.10 / Dane Zajc: »Jagababa«. V soboto, 27. oktobra - 19.30-21.00 / Georg Büchner: »Woyzeck«. Gostuje Hessisches Staatstheater Wiesebaden. Mala drama Jutri, 19. oktobra - 20.00-21.40 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V soboto, 20. oktobra - 20.00-21.30 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 23. oktobra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V četrtek, 25. oktobra - 20.00-21.35 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«. V soboto, 27. oktobra - 20.00-21.45 / Yasmina Reza: »En španski komad«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 18. in jutri, 19. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V soboto, 20. in v ponedeljek, 22. oktobra ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V torek, 23. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 19. ob 20.30 in v nedeljo, 21. oktobra ob 17.30 / Šesti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Marko Letonja, Isabelle Faust - violina. V petek, 26. ob 20.30 in v nedeljo, 28. oktobra ob 17.30 / Sedmi koncert orkestra G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Stefan Soltesz. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.30 / »Dobrodelni glasbeni večer« v pomoč poplavljencem v Dolini reke Sore. Info: Kulturni dom Gorica tel. 0481.33288. V torek, 30. oktobra ob 20.30 / Koncert dua - Paola Chiabudini - klavir in Aleksander Ipavec - harmonika. Predstavitev CD-ja »Un Tanguito Para Pao«. Avditorij Verdi V petek, 26. oktobra ob 20.45 / Fil-harmonični orkester iz Ploiestija, Romunija. Dirigent: Ovidiu Balan. Roberto Cappello - klavir. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V petek, 26. oktobra ob 20.45 / Modo Antiquo, na originalnih glasbilih. Dirigent Federico Maria Sardelli. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V nedeljo, 21. oktobra ob 17.00, Trst (Montuca), cerkev sv. Apolinara / Michele Veronese - baročni violončelo in Manuel Tomadin - čembalo. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.30, Trst, stolnica sv. Justa / Mario Duella - orgle. V torek, 23. oktobra ob 20.30, Trst (Melara), cerkev sv. Luka evangelista / Sarah Pelliccione - sopran in Manuel Tomadin - orgle. V nedeljo, 28. oktobra ob 20.30, Dolina, cerkev sv. Urha / Eleonora Matija-sic - sopran in Manuel Tomadin - orgle. V torek, 30. oktobra ob 20.30, Ric-manje, cerkev sv. Jožefa / Federica Vol-pi - sopran in Manuel Tomadin - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom V soboto, 20. oktobra ob 20.15, velika dvorana / Etno glasba: Dišpet (ženska klapa) in Bracijera (moška klapa) iz Hrvaške. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, velika dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Vuk Jovanovic - klavir. Dirigent: Anton Nanut. ■ 7. MEDNARODNI ZBOROVSKI FESTIVAL KOPER V četrtek, 25. oktobra ob 20.00, Pokrajinski muzej Koper / Otvoritveni koncert - 30 let MePZ Obala, vodi Ambrož Čopi. V petek, 26. oktobra ob 20.30, stolna cerkev Koper / Corale Nuovo Accordo, Trst, vodi Andrea Mistaro. V soboto, 27. oktobra ob 20.00, Pokrajinski muzej Koper / Komorni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani, vodi Marko Vatovec. V nedeljo, 28. oktobra ob 13.00, Pokrajinski muzej Koper / Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper, vodi Maja Cilenšek; Genova Vocal Ensemble, vodi Roberta Paraninfo; ob 20.00 Pokrajinski muzej Koper / Komorni zbor Ipavska, vodi Matjaž Šček. POSTOJNA Jamski dvorec Danes, 18. oktobra ob 20.30 / »Postojna blues festival«, Raphael Wressnig & Enrico Crivellaro Organ Trio (A/I). ■ RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Pomorska postaja - dvorana Victoria: do 20. oktobra, bo na ogled kolektivna razstava »Jadra in marine našega morja«. Odprto od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00. Palača Gopčevic: »La voce dell'infanzia nelle Collezioni dei Civici Musei di Sto-ria ed Arte di Trieste«, odprto do 4. novbembra od 9.00 do 19.00. Galerija LipanjePuntin: Zhang Haun »My Rome«, odprto do 20. oktobra od 19.00 do 22.00. Galerija LipanjePuntin: »Corpicrudi beatiful untrue people«, odprto do 15. novembra od 19.00 do 21.00. Državna knjižnica: do 31. decembra je na ogled razstava Rossane Longo. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Dvorana Zadružne kraške banke: jutri, 19. oktobra ob 18.30 se otvarja slikarska razstava Nadie Bencic z naslovom »Se pripovedujem...«. Razstava bo odprta do 26. oktobra od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00. V petek, 26. oktobra bo razstava odprta od 9.00 do 16.00. Slikarka bo prisotna vsak popoldan. Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): do 26. oktobra bo na ogled likovna razstava Ivana Žerjala »Oko je sintetično«. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Na sedežu zavoda Banca di Cividale Kmečka banka (Verdijev korzo 40) bo do 19. oktobra na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča: od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35. Kavarna Teatro Verdi: do 31. oktobra je na ogled razstava Roberta Mariana. Vstop prost. V gostilni »Ai tre Amici« v Ul. Oberdan, bo do konca oktobra na ogled fotografska razstava z naslovom »Flowers« Gerharda Steinwenderja. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Car-ducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481537111. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 31. oktobra na ogled razstava z naslovom »Dario Delpin - Incisioni 19982007«. V Kulturnem domu v Ul. Brass 20 bo do 20. oktobra med 10. in 13. in 16. in 18. uro na olged 9. foto srečanje v organizaciji Skupine 75 in ZSKD. Razstavljajo Marko Bezlac (Hrvatska), Andrea Bovo (Italija), Maurizio Frullani (Italija), Ernst Koschuch (Avstrija), Igor Pahor (Italija), Janez Vlachy (Slovenija), skupina Polaser (Italija). V državni knjižnici v Ulici Mameli bo do 12. novembra na pobudo združenja italijanskih grafologov AGI na ogled razstava o Rilkeju in njegovem svetu s posebnim poudarkom na duševnih vidikih njegovega pisanja. ČEDAD Centro Civico - Borgo di Ponte: do 21. oktobra bo pod naslovom »Il respiro dell'esistenza« razstavljala slikarka Claudia Raza. LESTANS Vila Ciani, galerija John Phillips: do 18. novembra bo razstavljal fotografije Andrej Perko pod naslovom »Pripovedi«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: razstava gledaliških objektov in mask Ljuba Bizjaka z naslovom »Deske, ki pomenijo življenje«. ŠTANJEL Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). Kulturni center Mostovna (Cesta IX. korpusa 99 A):do konca oktobra bo pod naslovom »Moj svet« razstavljala Tanja Nataša Moškrič in sicer med tednom od 11.00 do 15.00, izven urnika po dogovoru. Vstop prost. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. Galerija Frnaža, (Erjavčeva ulica 4): do 19. oktobra bo na ogled razstava Andreja Trampuša z naslovom »V začetku je bila svetloba«. Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 30. oktobra je na ogled razstava Annibel Cunoldi Attems. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro; ob sobotah med 9. in 12. uro; ob nedeljah in praznikih zaprto; informacije na tel. 003865-3330173. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 26 Četrtek, 18. oktobra 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona Proti Sredozemlju se iznad Arktike spušča zelo hladna zračna masa, ki bo v prihodnjih dneh oplazila tudi našo deželo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 18.15. Dolžina dneva 10.50. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.30 in zatone ob 22.44. A Hladna fronta bo popoldne prešla naše kraje. Za njo se bo nad srednjo Evropo krepilo območje visokega zračnega pritiska, od severa pa bo začel dotekati nad naše kraje precej hladen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje mirno, temperatura morja 18,8 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 11.34 najvišje 16 cm, ob 24.00 najnižje -26 cm, ob 13.05 najvišje 21 cm, ob 23.29 najnižje -17 cm. Jutri: ob 7.48 najvišje 18 cm, ob 14.24 najnižje 5 cm, ob 17.55 najvišje 21 cm, ob 0.56 najnižje -35 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........15 2000 m............3 1000 m...........11 2500 m............0 1500 m............6 2864 m ...........-2 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. O GRADEC M. SOBOTA O 4/14 VIDEM O 4/18 O PORDENON 5/17 (^NAPOVED ZA DANES Oblačno bo do pretežno oblačno s šibkimi do zmernimi padavinami, ob morju bodo možne tudi nevihte. V gorah se bo meja sneženja naglo spuščala. V popoldanskih urah bo v severnejših nižinskih predelih zapihal severni veter, v južnejših nižinskih predelih in ob morju severovzhodnik. Ponoči bo pihala močna burja. Pretežno oblačno bo. Dopoldne bo še suho, popoldne bo od severa postopno začelo deževati po vsej Sloveniji. Zapihal bo severni veter, na Primorskem burja. Hladilo se bo, meja sneženja se bo do večera spustila na okoli 1000 m. Zvečer bodo padavine od severa postopno ponehale, na jugu šele v prvem delu noči. O GRADEC Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER z D a - Po prejemu Nobel ove nagrade za mir Gore izključil možnost kandidature za predsednika Al Gore ob objavi novice, da je prejel Nobelovo nagrado za mir OSLO - Nekdanji ameriški podpredsednik in letošnji Nobelov nagrajenec za mir Al Gore je včeraj izključil možnost, da bi vstopil v tekmo za ameriškega predsednika "Ne načrtujem, da bi bil spet kandidat, zato jo resnično sploh ne vidim v tem kontekstu," je na vprašanje novinarja, ali so se mu po prejetju prestižne Nobelove nagrade prebudile tudi ambicije po Beli hiši, odgovoril 59-letni Gore. "Sem del povsem drugačne kampanje. To je globalna kampanja za spremembo načina, kako ljudje razmišljajo o podnebni krizi," je v pogovoru za norveško televizijo NRk dejal Gore, ki je Nobelovo nagrado prejel skupaj z Medna rod no sku pi no ZN o pod neb nih spremembah (IPCC), in sicer za svoja prizadevanja pri mobilizaciji sveta proti gro ze čim pod neb nim spre mem -bam. V torek so organizatorji kampanje, katere cilj je Gorea prepričati, naj se vendarle poda v demokratsko bitko za kandidaturo na predsedniških volitvah prihodnje leto, sporočili, da so zbrali že 200.000 podpisov podpore. Zanimanje naj bi se še posebej okrepilo po petkovi objavi Nobelovih nagrajencev. Gore je sicer leta 2000 že kandidiral za predsednika, a je zmaga po volilni farsi na Floridi pripadla Georgeu Bushu. (STA) glasba - Latino pevec dobil zvezdo Ricky Martin na Pločniku slavnih LOS ANGELES - Portoriški pevec Ricky Martin, pop odkritje s konca 90-ih let, je postal nesmrten, ko je v torek dobil 2351. zvezdo na Pločniku slavnih (Walk of Fame), sloviti turistični atrakciji v severozahodnem delu Los Angelesa. Govoril sem že v kongresu in Združenih narodih, vendar nisem bil nikoli tako nervozen kot danes," se je na slovesnem odkritju njegove zvezde pošalil 35-letni Martin. Slovesnosti se je udeležil tudi župan Los Angelesa, demokrat Antonio Villaraigosa. "S to zvezdo je moje delo priznano in zvezda bo tukaj za vedno," je dodal pevec in nekdanji zvezdnik mehiških žajfnic, ki je v svet slavnih med drugim stopil med svetovnim nogometnim prvenstvom leta 1998 s pesmijo "Li-vin'La Vida Loca". Martin, s pravim imenom Enrique Jose Martin Morales. se je rodil leta 1971 v San Juanu, prestolnici Portorika, Solistično kariero je začel leta 1991, prej je sodeloval v fantovskem latino bandu Menudo. Prodal je že približno 35 milijonov albumov. Ricky Martin je ambasador dobre volje organizacije UNICEF. McCartney bi dal Heather Mills 25 milijonov funtov LONDON - Slavni Beatle Paul McCartney je v ločitvenem postopku svoji ženi Heather Mills ponudil 25 milijonov funtov (35,8 milijona evrov) za poravnavo ločitvenih nesoglasij, je včeraj poročal britanski tabloid Daily Mirror. Tabloid, ki se sklicuje na neimenovane vire, piše, da je 65-letni McCartney Millsovi sprva ponudil med tri in pet milijonov funtov, vendar so njeni odvetniki izpogajali višjo vsoto. Dobro poučen vir je za Daily Mirror povedal, da je spor trajal več mesecev, preden so dosegli to vsoto, vendar ni jamstva, da se bosta zakonca, ki sta se razšla lani, res pogodila. Časnik še poroča, da se odvetniki nekdanjega para še vedno pogajajo glede podrobnosti dogovora, ki vključuje možnost klavzule o zaupnosti, za katero naj bi McCartney vztrajal, da jo Millsova podpiše. McCartney in nekdanja manekenka Heather Mills, ki je v prometni nesreči leta 1993 izgubila nogo, sta se poročila leta 2002, štiri leta zatem, ko je prejšnja Paulova žena Linda umrla zaradi raka. Madonna zapustila družbo Warner Music Group LOS ANGELES - Svetovno znana pevka Madonna je v torek skupaj s podjetjem za promocijo koncertov Live Nation naznanila podpis pogodbe, neuradno vredne 120 milijonov dolarjev, po kateri dobi podjetje vse pravice do njene glasbe in povezanih zadev. Madonna je s tem končala ugibanja, da se poslavlja od podjetja Warner Music Group, ki je za obnovitev pogodbe ponujalo manj denarja kot Live Nation. Madonna Warnerju še vedno dolguje en studijski album ter album največjih uspešnic, nato pa bo vse, kar bo ustvarila, tržila skupaj z Live Nation. Podjetje, ki je doslej skrbelo le za organizacije koncertov, ustanavlja nov oddelek "Artist Nation" in Madonna naj bi bila le njegov prvi del, saj nameravajo podpisati podobne pogodbe tudi z drugimi glasbeniki. Madonna je sicer že malce v letih in Wall Street nad pogodbo ni bil tako zelo navdušen, saj so se delnice Live Nation podražile le za nekaj centov. Madonna, ki je za podpis pogodbe dobila bonus v višini 18 milijonov dolarjev, je na novinarski konferenci dejala, da se je za prestop odločila, ker je hotela slediti spremembam v glasbeni industriji, ki se dogajajo v zadnjih letih. S tem novim poslovnim modelom naj bi njena glasba še lažje dosegla vse njene oboževalce. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, IB. oktobra 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2007: Ansambel Mah in smeh 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Sladke sanje (r. Sašo Podgoršek) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 9.40 10.45 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.15 23.20 0.55 1.35 Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa Dnevnik, prometne informacije in vreme Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik Gremo v kino Deset minut za oddaje pristopanja Nasveti za nakupe: Occhio alla spe- sa (vodi A. Di Pietro) Vreme in dnevnik Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo (i. Delia Boc-cardo, Paolo Ferrari) Variete: Festa italiana Variete: Življenje v živo (vodi Michele Cucuzza) Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' Dnevnik Kviz: Affari tuoi Variete: Fuoriclasse (vodi Carlo Conti) Dnevnik Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik/Razstave in do-godki/Vreme/1.25 Izžrebanje lota Potihoma V^ Rai Due 13.50 6.10 Dok.: Rimsko podzemlje 6.35 Tg2 Zdravje 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 9.45 Svet v barvah 10.00 Tg2punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade in družba, Zdravje 14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: One Tree Hill (i. Bethany Joy Lenz, James Lafferty) 18.05 Tg2 Dnevnik 18.10 Rai Tg šport 18.30 Tg2 Dnevnik/Meteo 2 18.50 Nan.: Piloti 19.10 Reality: Otok slavnih 19.50 Nan.: 7 vite (i. Luca Seta, Elena Ba-rolo) 20.25 Izžrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualna odd.: Annozero (vodi Michele Santoro) 23.05 Dnevnik Tg2 23.20 Variete: Artu'(vodi Gene Gnocchi), 0.35 Magazin na 2. 1.05 Tg parlament 1.15 Reality: Otok slavnih ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 9.15 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50 15.10 17.00 Rai News 24 Mi smo zgodovina Verba volant Cominciamo bene Tg3 - Šport, vreme Tgr Chiediscena Zgodbe - Italijanski dnevnik Nan.: Saranno famosi Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis Variete: Trebisonda, vmes The Saddle Club, Mladinski dnevnik, risanke Dok.: Druga Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 18.15 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: The Core (fant., ZDA, '03, i. Hilary Swank, Aaron Eckhartr) 23.20 Dnevnik, deželne vesti 23.35 Tg3 Primo Piano 0.55 Dok.: Enigma - Soraya (vodi Cor- rado Augias) 0.45 Tg3 Nočni dnevnik - Meteo 1.05 TV Rewind: A. Haber 1.35 Koncert na Rai 3 ► Rete 4 Pregled tiska Nan.: Quincy, 7.10 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Pacific Blue (i. Jim Davidson) Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, promet Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-gen Heinrich, Klaus Ponitz) Nad.: Steze Film: Anastazija (kom., ZDA, '56, r. Anatolee Litvak, i. Ingrid Bergman, Yul Brynner) Dnevnik, vreme Aktualno: Zanimivosti Tg4 Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Walker Texas Ranger Film: Don Camillo e l' onorevole Peppone (kom., It., '55, r. C. Gallone, i. Fernandel, Gino Cervi) Film: Lantana (thriller, Avstral., '01, i. Anthony LaPaglia) Pregled tiska, vreme 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.20 18.55 19.35 20.00 20.20 21.10 23.20 1.50 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani, vreme 7.55 Promet, vreme, borza in denar 8.00 Jutranji Tg5 8.50 Vaše mnenje 9.00 Film: Posta del cuore (kom., ZDA, '01, i. Rosanna Arquette) 9.40 Tg borza flash/Meteo5 10.55 Nan.: Končno sama, 11.25 Detektiv v bolnici - Klovn kiler 12.25 Nad.: Vivere 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss), 14.10 Centove-trine 14.45 Aktualna odd.: Moški in ženske (vodi M. De Filippi) 16.15 Nan.: 5 zvezdic (i. Susanna Knetchl, Ralf Bauer) 16.55 Tg5 minut5 17.05 TV film: Rosamunde Pilcher: Pandorin sokol (kom., Avstr.-Nem., '04, r. Michael faust, i. Julia Bremermann, Erol Sander, Julia Krombach) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Distretto di polizia 7 - Klic na pomoč 7 (i. Massimo Dapporto, Giorgio Tirabassi, Giulia Bevilac-qua, Raffaella Rea) 23.30 Variete: Maurizio Costanzo Show 1.20 Nočni dnevnik, vreme C/ Italia 1 6.00 Odprti studio 6.10 Nan.: I-Taliani 6.35 Variete za najmlajše 9.05 Nan.: MacGyver, 10.10 Magnum P. I. (i. Tom Selleck) 11.10 Nan.: A-Team 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, vreme, šport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Veronica Mars, 15.55 Malcolm - Noro zaljubljen 16.50 Risanke 18.00 Mushiking, čuvaj gozda 18.30 Dnevnik, vreme 19.10 Variete: Camera Cafe' 19.45 Risanke: Dragon Ball GT 20.10 Variete: Candid camera 20.35 Kviz: Prendere o lasciare (vodi Enrico Papi) 21.10 Nan.: Grey's Anatomy (i. George Dzundza, Kate Walsh) 23.00 Variete: Le Iene (vodijo Ilary Bla-sy, Luca Bizzarri, Paolo Kessisoglu) 0.55 Variete: Talent 1 1.25 Šport/Odprti studio 2.15 The box game 8.05 12.00, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.00 Aktualna odd. v živo 10.35 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 4 13.30 Kviz v živo 14.00 Vprašanja Illyju 15.00 Dok. o naravi 16.00 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.55 Športne vesti 20.05 Potovanje v Kenijo 21.05 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) 22.45 Gledališka sezona FJK 23.50 Film: Il magnifico emigrante (dram., '73) 1.30 Meteo LA 6.00 7.00 9.20 9.30 13.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.30 La 7 12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 10.30 FX - Quicksilver, 11.30 Matlock Nan.: Na sodišču z Lynn, 14.00 Jack Frost - Vdove in sirote Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1 - Napad na Zemljo (i. Christopher Judge) Nan.: JAG - Vojni zločini Aktualno: Osem in pol Film: Death of a President (dram., VB, '06, r. Gabriel Range) Nan.: Sex and the City (t Slovenija 1 6.10 Kultura/Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.10 8.10 Dobor jutro 9.00 Poročila 9.05 Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu 9.30 Pod klobukom 10.05 Risanke 10.25 Dok. nan.: Koža, dlaka, perje 10.30 Nad.: Novi jutri 11.00 Z vami 11.55 Predsednik za Slovenijo 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Začnimo znova 13.45 Piramida 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Ris.: Srebrnoglavi konjič 16.05 Kratki dok. film: Hrošček 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport 17.30 Štafeta mladosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 Kviz: Milijonar z Jonasom (vodi Jonas Žnidaršič) 20.55 Tednik 22.00 Odmevi. Kultura. Šport. Vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Knjiga mene briga. Boris Vezjak: Sproščena ideologija Slovecev 23.55 Film: Kanadski duče 1.30 Duhovni utrip 1.40 Dnevnik 2.20 Infokanal (t Slovenija 2 Zabavni infokanal 11.00 TV prodaja Zabavni infokanal Oddaja o modi: Bleščica Kalejdoskop Omizje Aktualno Dok.: City Folk - Ljudje ervopskih mest - Istanbul Globus Dok.: Sanjska potovanja Mednarodna obzorja: Kosovo Prvi in drugi Mostovi - hidak Poročila Med valovi Evropski magazin Z glasbo in s plesom... 3. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov glasbenih šol Slovenije Dok.: Pesem kamna: Obdelava v kamnolomu Film: Vohljač - Seluth (thriller, VB, '72, r. Joseph L. Mankiewicz, i. Laurence Olivier, Michael Caine) Nad.: Jasnovidka - Medium (ZDA, '05, i. Patricia Arquette, Jake Weber, 6.30 9.00 9.30 11.30 12.00 12.25 13.35 14.30 14.55 15.25 16.15 17.05 17.25 18.00 18.05 18.35 19.10 19.35 20.00 22.15 David Cubitt, Maria Lark) 22.55 Film: Ženske na robu živčnega zloma (Šp.) 0.20 Film: Prizori iz zakonskega življenja (Švedska) 3.05 Dnevnik zamejske TV 3.30 Zabavni infokanal Koper 13.45 14.00 14.20 16.10 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.30 20.45 21.15 22.05 22.30 22.50 23.55 0.00 10.30 11.00 16.50 17.50 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.55 20.00 20.20 20.30 21.30 22.45 23.00 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Nogomet: Nizozemska - Slovenija (kvalif. za EP, prenos) Iz arhiva po vaših željah Odmev Pogovorimo se o... Program v slovenskem jeziku: Evropski magazin Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, šport Športna oddaja Dok. oddaja Avtomobilizem Dok. odd.: City Folk Mediteran Festival: Russkaja Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Dok.: zamolčani dani Vreme Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik, vreme Videostrani Odprta tema - Zakulisje izbora ma-nagerja leta Napoved dnevnika Avto za vas Mojca in medvedek Jaka Videospot meseca Rally magazin 18 Mladi o mladih EPP Dnevnik, vreme Kultura Kmetijska oddaja Naj viža Kulturni utrinek Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar, pravljica in napoved-nik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni v al z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Marica Nadlišek: Na obali (r. M. Prepeluh, 15. del); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Nepozabni operni liki: Herbert von Karajan; 18.00 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.00 Predsedniška kaam panja; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Pregled prireditev; 19.00 Dnevnik; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Rock roko umije, Blaž Maljevac. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetij- ski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Sklepno soočenje predsedniških kandidatov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.30 Šport; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Medigra; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. NAROČNINA 2008 o oo x S lo o to ^ co o .-H '—I LO § Š o o o o o "D Q_ M Q in O O 00 CM O CM CM o .. < oo en g CL CM £ CO O "D >o TO d. to £= > O £= >o TO >o O (U O LO S ° g ^ o ^ Ll_ != to >o £= TO >U TO ^J I O 00 O M > TO >1 I - (U £ Ig I— W 01 oo CM CM CM 3 LO t O o o o CM CM O t oo t LO O £= >o 01 cm o o o LO CM o (T O O 2 S ° S O o CM O O CM lO O LO 03 3 O CM CO CO ~ LO oo o o Q_ to en £= 3 TO >U £= TO 3 o >w C I "D o d TO >o (U "D (U 00 O o CM _o TO INI O >o CD to £= o £= TO >INI TO 'E != M INI t CO CO t (T "D O > TO TO £ ^ § S "D O TO M (U £= (U TO £= INI >00 >o § - >o ^ £= "D & cn >w o cp to o cp o Q_ TO £= _0 ti < TO O £= TO >o (U "D O CP £= TO "O O O 00 C .Q O T3 (U .Q O Q TO £= > TO TO TO O £= TO CQ 3 £= >INI 13 "O TO M O C0 O O o o o o o co o CM CM o oo CM (T oo o £= >o TO £= £= >INI 13 "O TO M O O £= £= > (U £= "D TO M (U O E > to a 3 ZA NAKAZILA: ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.it /> 4 Naročite se na Primorski dnevnik, izkoristite PREDNAROČNINSKO AKCIJO, ki je letos s e posebno ugodna. Storite to čimprej: do konca leta 2007 bodo vsi novi naročniki prejemali dnevnik na dom povsem brezplačno! Znižana naročnina za leto 2008 znaša 195,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2008. Vsak izvod časopisa Vas bo torej stal samo 0,65 evra! Za vse naročnike, nove in stare, smo tudi letos pripravili prijetna presenečenja. Vse leto pa bodo lahko brezplačno objavljali male oglase in čestitke. Ne zamudite priložnosti! Brezplačno Primorski Spravno aeiimi? dnevnik slovensko stalno «¡dSST^Em^« Z Primorski dnevnik