DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št 14.335. Štev. 37 Sreda, 6. maja 1936 Leto XI odalizem na pohodu: Socialisti — najmočnejša stranka v Franciji Socialna demokracija osvaja državo za državo — Socialdemokrati so postali tudi v Franciji najveEja stranka Izid francoskih volitev je prekosil vsa pričakovanja. Levica je odnesla ogromno zmago nad reakcijo in si zagotovila dvetretjinsko večino v parlamentu. Izredno razveseljivo je dejstvo, da je pri teh volitvah izšla najjačja socialistična stranka, ki je dobila 146 mandatov, t. j. 48 več kot pri prošlih volitvah. Socializem je doživel v nedeljo v Franciji pravi triumf. Od skupnega števila 614 mandatov so dobili: »Ljudska fronta« Socialisti 146 komunisti 73 socialistična unija (Paul Boncour) 26 neodvisni socialisti 9 komunistični desidenti 10 radikalni socialisti (Daladier) 115 Centrum neodvisni radikali (Eynac) 31 republikanska levica (Flandin) 83 Nacionalna fronta narodni demokrati (Pezet) 23 republikanska demokratska unija (Marin) 88 konservativci 11 Rezultgt volitev v Franciji pomeni težak udarec ne samo za francosko reakcijo in francoski fašizem, ampak tudi za vso ostalo evropsko reakcijo. Tako silen poraz je doslej doživela reakcija v malokateri državi kot v Franciji. Francosko delovno ljudstvo se je s svojim glasovanjem odločno izjavilo za svobodo in demokracijo, proti fašizmu in vojni. Evropski fašizem, ki je z vsemi svojimi simpatijami na strani francoske reakcije, je nad volilnim izidom v Franciji naravnost zaprepaščen. — Menda si je tudi že sam na jasnem, da zmaga demokracije v Franciji ne pomeni omahljivosti in popuščanja, ampak ravno nasprotno, pričetek velike ofenzive demokracije v Evropi, pričetek brezobzirnega boja proti zatiralcem ljudskih svoboščin. Kaj si je moglo želeti evropsko delavstvo lepšega za svoj majski praznik kot zmago socialistične misli v Franciji, zmago demokracije v državi, ki je nekoč dala pobudo Evropi v boju. za človečanske pravice. Francoske volitve so signal za delavski razred v Evropi, da se boj s fašistično reakcijo bliža zmagovitemu zaključku. Nič ne de, ako reakcija na brzo roko gradi svoje obrambne črte, to more uspeh delavskega razreda samo ovirati, nikakor pa ne preprečiti, da bi zmagalo tudi v deželah, kjer vlada danes najčrnejši teror. Francosko delovno ljudstvo je rešilo čast Evrope, obenem pa vlilo socialističnemu gibanjiu novega elana, novih sil za izvojevanje velike in končne zmage! Kolikor je bilo v zadnjih dveh letih parlamentarnih volitev v Evropi, povsod so silno napredovali socialisti. Socialdemokrati so pos'tali najmočnejše stranke na Danskem, Švedskem, Norveškem, v Švici, v Španiji, v Belgiji, dosegli so največ glasov v Angliji, čeprav nimajo toliko mandatov in zdaj so postali tudi prva stranka v Franciji. S pohodom socializma se obetajo lepši časi vsemu delovnemu ljudstvu. Proslava prvega majnika V Sloveniji se je praznovanje prvega majnika dostojno izvršilo z izleti na deželo. Mnoge stroke, industrije in tovarne sd popolnoma počivale po vseh naših mestnih in industrijskih krajih. Še lepše in slovesneje se je praznoval prvi majnik po demokratičnih deželah. Angleška delavska stranka v Londonu je proslavo izvedla na ma-nifestačen način. Take manifestacije v Londonu že ni bilo od splošne stavke 1926. Zbujeno angleško delavstvo je v izprevodu burno vzklikalo »Proč s fašizmom! Proč z vojno! Delavci zedinite se proti vojni in fašističnim diktaturam!« Proslava prvega majnika je na Cehoslovaškem državni praznik, isto-tako v Španiji in še' v nekaterih državah, tako letos v Bolgariji. Prvi majnik praznujejo celo nekatere fašistične diktature, toda njih praznik nima vzvišenega namena borbe za socialne in politične pravice delovnega ljudstva. To praznovanje ima le namen, oslabiti boj za svobodo in za socialne pravice, kar pa končno spričo zatiranja človeških pravic ne more imeti uspeha. V razmerah, ki jih imamo, duh človeštva le napreduje • in se revolucionira. To je edini izhod, ki ga ne ustavi nobena demagogija ali reakcija. Prvi majnik je praznik človeških pravic. In kdo more dvomiti ali celo Preprečiti, da bi pravica ne zmagala? Volitve v egiptovski parlament V nedeljo dne 3. t. m. so imeli tudi j Egiptu parlamentarne volitve. — Zmagala, je fevdalistična stranka, stranka je nacionalistična ter zahte-Va popolno neodvisnost Egipta. Veliko socialistično zborovanje v Sarajevu S. Topalovič govori tisočem delavcev Dne 25. m. m. je sarajevsko delavstvo sijajno manifestiralo svojo voljo. Na velikem shodu je govoril s. Topalovič pred tremi zvočniki, da so njegov govor poslušali tudi udeleženci izven dvorane. Shodu je predsedoval s. Sreten Jakšič, Zbor je pozdravilo s socialistično bojno pesmijo pevsko društvo »Proleter«. Burno pozdravljen je sodrug Topalovič govoril poldrugo uro. V svojem govoru je povdaril zahteve socialistov z ozirom na sedanji položaj. Predvsem je zahteva socialistov ustanovitev svoje stranke, ki se bo eventuelno dogovorila z drugimi strankami glede postopka v konkretnih vprašanjih. Socialisti kažejo pot iz sedanje gospodarske krize. Zahtevajo zato uvedbo načrtnega gospodarstva na povsem demokratični podlagi. V ta namen je potrebna politična svoboda. Zakaj, kjer je svoboda tudi kruha ne manjka. Velika nevarnost je na vojno hujskajoči fašizem. Za ohranitev miru pa je iskren sporazum med narodi predpogoj. Zato vodi delavstvo naj-odločnejšo borbo proti fašizmu. Po izvajanjih sodruga Topaloviča, ki jih je zborovanje navdušeno odobravalo, je sodrug Jakšič omenil, da so vse priprave za ustanovitev stranke že izvršene in je očividno sedaj ugoden trenutek za nje prijavo. Socialistična manifestacija v Sarajevu je napravila mogočen vtis ter dokazala, da se bosansko delovno ljudstvo izreka za socializem. Obetajo en dan dela na mesec vet Pred odločitvijo v revirjih V revirjih TPD. vlada med rudarji silna nervoznost glede končnove-ljavne rešitve vprašanja naročil premoga s strani državnih železnic. Že nad poldrugi mesec se v Beogradu razpravlja o tem vprašanju in. še danes ni zaključeno. Delegacija, ki je bila pred dnevi v Beogradu poroča, da pride ta teden do odločitve. Po izjavi delegacije je bil sklep zadnje seje ministrskega sveta, da mora minister prometa v teku enega tedna sestaviti nov predlog glede razdelitve naročil za tekoče proračunsko leto. Po tem predlogu morajo v bodoče dobiti naši rudniki 33—35.00G ton od 135.000 ton celokupne mesečne porabe v državi ali 24.40—25%. Ce se to uresniči, potem bo dobila TPD. 500 ton mesečno več naročil, kakor pa jih je imela leta 1934-35. S tem bi se zaposlitev rudarjev povečala za en šiht mesečno in po izjavi TPD. bi potem vsake redukcije rudarjev odpadle. To bi bila nekakšna majhna poprava krivice, ki se godi našim rudarjem vsled nepravilne dodelitve državnih naročil, vendar polne enakopravnosti še daleč ni. Zakaj 25 odst. še daleč ni 42 odst., kolikor so znašala državna naročila pri naših rudnikih v letu 1929. Na vsak način ostane pri tem še odprto vprašanje prehrane rudarjev, zakaj tudi s zaslužkom 12 do 15 šihtov mesečno se ne da živeti. Tu bo treba nujne odpomoči. Ko so oživele gore... »Če bo g. Jevtič vztrajal na svoji peti — doslednost, ki smo jo na njem občudovali dozdaj v vsem njegovem delu nam vzbuja upanje, da bo — potem ko njegova vlada, ker je zaupala v tvorne sile krščanstva, smela beležiti dragocene uspehe za notranjo in zunanjo utrditev države.« (Uvodnik »Slovenca« 5. I. 1935. Tako toplo je pozdravljal »Slovenec« g. Bogoljuba Jevtiča, ki se ga spominjamo ob enoletnem jubileju sramotnih njegovih volitev 5. maja 1935. »Slovenec« je slavil g. Jevtiča kot novo zvezdo, kot moža, naravnost od Boga poslanega, da povede naš narod na nova. lepa pota. Pri »Slovencu« pač računajo s kratkim spominom svojih bravcev, če ob tem sramotnem jubileju pišejo o Jevtiču ravno obratno kakor pred letom dni in če zdaj napadajo »omahljive konjunkturiste in slabiče«, ki so tavali za Jevtičem, dokler je bil na vladi in ki so ga zapustili, ko ni imel več državnega krmila v svojih rokah. Prav zato, da se pokaže prava resnica in iz nje pravi nauk za bodoče, se moramo tudi mi spomniti lanskih petomajskih volitev, čeprav smo vajeni, da proslavljamo le jubileje slavnih ljudi in dogodkov. Ko je Jevtič postal predsednik vlade, je videl, da je nosilka prejšnjih vlad — JNS — tako trhla zadeva, da je ljudem samo v napoto. To je seveda tem laže sprevidel, ker je bil sam v centralnem vodstvu JNS. Toda mož po drugi strani ni računal z narodom, pa je prevladala v njem zmotna misel, da trhlost JNS, zbeganost in oportunizem takih ljudi, kakor so n. pr. SLS-arski voditelji, lahko izkoristi za to, da sam sebe proglasi in napravi za jugoslovanskega »Fiih-rerja«, »kanclerja« in odrešenika. Začel je nabirati kandidate po svoji volji, ponujali so se mu JNS-arji, klerikalci, bojevniki, osebni domišljavci in koristolovci, tako da je moral Jevtič pooblastiti nekega upokojenega generala, da je odpravljal, razvrščal, brisal in priznaval tisoče in tisoče »zastopnikov naroda«. Pri tem so se seveda morali do dobra skregati med seboj JNS-arji, med katerimi najhuje razsaja politična kuga, ki se imenuje korit's, ministrit's in dietis. Maruši-čevci in Kiramerjevci so se zgrizli med seboj, kakor se zgrizejo samo še požrešni prešiči ob koritu. Edini, ki so šli takoj v volivni boj kot protirežimske skupine, so bili socialisti in demokratične stanke tako-zvane združene opozicije. Socialistom je Jevtič onemogočil listo, da so morali napovedati bojkot volitvam. Ta aktivni bojkot je bil precej drugačnega značaja kakor klerikalna pasivna abstinenca, ker klerikalci in bojevniki so šli bodisi v abstinenco ali pa na druge liste šele potem, ko niso mogli sklenitj z Jevtičem pogodbe, ki bi jim dala toliko mandatov, kolikor so sami mislili, da jim jih je treba. Klerikalno vodstvo se je moralo odločiti za abstinenco tudi zato, ker so ga sami njihovi sicer vdani pristaši začeli napadati radi prevelikega oportunizma. Naše delovno ljudstvo je izvedlo bojkot na celi črti. Delavci so se izselili na gore in hribe, kakor da je Turek prišel v deželo. Tam na hribih so uživali krasen majski dan in se veselili solnca, ki je bilo ta dan neverjetno naklonjeno izredno številnim množicam nenavadnih turistov Kapitalistična korupcija v klerikalni avtoritativni državi »Feniksova« korupcija samo napol odkrita — Milijonske podpore klero-iašistom — Laži klerikalnega časopisja — Na čelu korupcionistov kršč, socialec Stralella iz Ptuja in ki je pripomoglo k temu, da je Jev-tič-Marušičeva zvezda tako hitro obledela pod ultraviolnetnimi pomladanskimi žarki. Prišla je kresna noč, z njo nova kresna vlada in veselo oznanilo, da je konec diktature, ki se bo morala umakniti politični svobodi in demokraciji. Toda ob 5. majski obletnici imamo še vedno petomajsko skupščino, t*!« «l\i« etikti t) t*. i- -iH f »•. it*' Italijanska * poročila o abesinski vojni so bila ves čas usmerjena za pridobivanje javnega mnenja zase. Ponos je naraščal. Sedaj pred padcem Addis-Abebe pa Mussolini ultimativno zahteva ukinitev sankcij ter nadalje odklanja posredovanje Društva narodov. • ■ ►»'-m, VrdrM ti •> IV \V* Vn*< v,idptlW S porazom abesinskega odpora pa abesinsko vprašanje še ni rešeno. O rešitvi abesinskega spora z Italijo bodo govorili še diplomati, ki bodo hoteli ščititi svoje interese. Italija po našem mnenju v Afriki miru ne bo diktirala, marveč se bo morala sporazumeti predvsem z Anglijo in Francijo, pri čemer je pa še dvomljivo, kakšno stališče bo zavzela sedaj po volitvah nova Francija. Listi poročajo, da je neguš Haile Selasie z rodbino zapustil Abesinijo ter odšel v Djibuti, odkoder pojde z angleško ladjo v Evropo. Ni pa še gotovo, če neguša tuje države ne bodo smatrale za ujetnika, s čemer se mu onemogoči vsakršna osebna in- (Vrsta slavospevov vladi (J. Bogoljuba Jevtiča ali politična modrost in načelnost Kopitarjeve ulice.) »Slovenec«, dne 11. jan. 1935. Nov duh Pod tako naslovljenim uvodnikom piše: »Rekli smo že, da so bile v izjavi Jevtičeve vlade od katoliškega prebivalstva Jugoslavije s prav posebnim zadovoljstvom sprejete besede, s katerimi je predsednik vlade izrazil iskreno željo in voljo po najbolj prijateljskem sodelovanju med cerkvijo in državo ... To mesto v vladnem programu pomenja brez dvoma predor nove miselnosti skozi debelo plast starega liberalizma, ki je označeval duha in metode prejšnjih režimov.« Jevtič uvaja red in zakonitost »Slovenec«, dne 27, jan, 1935. Red in zakonitost, ki ju hoče uveljaviti g. Jevtič, sta sedaj omogočili, da je pri volitvah v senat lahko nastopila tudi nevtralna lista g. Že-bota. Jevtič z vso svojo avtoriteto z »Slo-venčarji«! Propadla je JNS, propadli so Jev-tičevci in pofovci, toda njihova ded-ščina bo ostala vse dotlej, dokler bo ostalo njihovo delo, njihov sad greha. Žalostni jubilej Jevtičevega dela naj bi bil glasen opomin vsem, ■ r,* ! * > fb JTvN *4♦ hi Če je naš narod kaj pokazal in dokazal, je to, da odklanja diktaturo in fašizem in da hoče biti v svoji državi svoboden in enakopraven. tervencija pri prizadetih velesilah ali Društvu narodov. Neguš je pooblastil svojo vlado, da se eventualno pogaja z Italijani. Glavni vzrok tako naglega abesinskega poraza je razdor med abesinskimi. magnati, čeprav je bila dosledna obramba zaradi tehnične nepopolnosti abesinske vojske nemogoča. Razburljivo je, da so ob teh razmerah nastali neredi v Abesiniji. V glavnem mestu je nastala prava revolucija. Izstradani begunci ropajo in požigajo mesto, češ, Italijani ne smejo dobiti nobene hiše cele in nikakršnega blaga. Nekaj tisoč Evropejcev se je zateklo v okrilje tujih poslanstev, kjer pričakujejo na prihod Italijanov. Odpor Abesincev na severni fronti je strt, dasi zaradi deževja Italijani le počasi napredujejo. Na somaljski fronti se še bore Nasibujeve čete. — Nujno pa se bodo morale umakniti v notranjost, če se hočejo rešiti, da ne pridejo med dva ognja. Slovenec, dne 31. jan. 1935. Odkar imamo za seboj vso avtoriteto predsednika vlade, se ne bojimo več reči, da bo pri nedeljskih volitvah vladala stroga zakonitost . .. Torej le pogumno pred javnost, da bo tem lažja sodba, ki se bliža. O tem, kako je »Slovenec« pripravljal svoje bravce, da bodo »vsi pošteni zastopniki slovenskega ljudstva« na Jevtičevi listi za 5. majske volitve, in o drugih političnih modrostih »•* - — nadljeva- nje prihodnjič. V ogledalu »Slovenec« in prvi maj. Zelo zanimivo je čitati poročila, ki jih objavlja »Slovenec« o proslavah prvega maja. Iz delavskega praznika skuša napraviti skupen praznik vsega naroda, da bi vsem proslavam vzel njih pravi pomen. Pri poročilih v Jugoslaviji pa tako z veseljem poroča od vsepovsod, koliko je bilo onih, ki so morali delati, in koliko onih, ki so na svoj račun I (reči hoče, v svojo denarno škodo) ostali doma in praznovali svoj — edini praznik I Dela. Samo to še manjka, da ne agitira proti Prvemu maju, češ, marksisti vam ! iiočejo vzeti en dan zaslužka. Ali se še spominjate, kakšne senzacije je pred leti prinašal »Slovenec« o aferi Stavisky? Kako je podpiral tiste kroge, ki so hoteli izrabiti korupcijsko afero za napad na demokracijo in uveljavljenje »avtoritativne« države, to je fašizma! Pokazalo se je prav nasprotno: da le demokracija daje možnost, da se korupcija res razgali in kaznuje. O »Feniksu« je klerikalno časopisje bolj redkobesedno. Kolikor pa piše o njem, bi rado z nesramnimi lažmi zakrilo resnične korupcioniste. Mi razumemo, zakaj jim je tako neprijetna ta sramotna korupcija, ki je preveč zasmrdela, da bi jo mogli avstrijski klero-fašisti zatajiti. Saj ta , škandal z eno največjih zavarovalnic bengalično osvetljuje podpornike in vso nemoralo tistih krogov, ki pravijo, da vladajo Avstrijo po načelih »Quadragesimo anno«. Praški »Sozialdemokrat| piše: »Avstrijska vlada se je končno čutila prisiljeno, da poda uradno poročilo o škandalu »Feniks«. Kljub vsem olepšavam in zavijanjem v uradnem poročilu ostane pribito dejstvo, da stoje zdaj pred vsem svetom kot grdi korupcionisti baš največji podporniki današnjega sistema v Avstriji, možje, ki imajo največ krivde na pripravljanju »heimvvehrovske« diktature in na udušenju avstrijskega delavskega gibanja.« Klerikalna vlada si je skušala iz silne zadrege pomagati s tem, da je hotela prikazati, kakor da so tudi socialdemokrati dobili neke podpore od »Feniksa«. Pri nas je seveda hitro pobral to laž »Slovenec«, ki jo je po njem pogrel »najbolje informirani dnevnik« »Jutro«. V resnici je dobila korupcijsko podporo neka »tehnična unija«, ki jo je vodil Zelenka, ki je bil nekoč res socialdemokrat, (prišel pa je k socialnim demokratom po prevratu iz vrst krščanskih social-cev), a je bil že * pred šestimi leti izključen iz socialdemokratične stranke. Georg Strafelia. Kako so prizadeti v tej korupciji samo najhujši sovražniki socialne demokracije, se vidi iz tega, ker je na čelu liste korupcionistov Stralella, ki so ga krščanski socialci pred leti imenovali za generalnega železniškega direktorja, a so socialdemokratič-ni poslanci šli proti njegovemu imenovanju v najhujšo obstrukcijo, ki se je končala s tem, da so klero-fašisti razpustili parlament in izvedli državni puč. Pod njihovim režimom je seveda njihov glavni junak Strafelia napredoval še na višja mesta. Postal je vodja tujskega prometa in predsednik gospodarskega sveta. Glavne- mu korupcionistu so torej klerikalci izročili vse državno gospodarstvo. Stavisky in klerikalni junak Strafelia Kakor je zadnji korupcijski škandal francoske buržuazije dobil ime »Afera Staviski«, bi lahko »Feniksov« škandal nosil ime krščansko-so-cialnega junaka Strafelia. Ta junak avstrijskega klerikalizma, g. Georg Strafelia, je znamenit ne samo po tem, da je on dal povod za klero-fašistični puč v Avstriji, temveč tudi po tem, da je doma iz Ptuja, in Ptujčani se ga že iz mladih let spominjajo kot izrazitega hohštapler-ja. Kakor je med voditelji avstrijskega klerikalizma polno slovenskih po-, turic iz Koroške in Štajerske, tako so dobili tudi svojega gospodarstvenika in Staviskega iz našega lepega Ptuja. Kolikor se je doslej iz knjig »Feniksa« dognalo, so izdali v našem denarju 28 milijonov 154.000 splošnih korupcijskih izdatkov. Za razne meščanske in klerikalne časopise so dali okrog 11 milijonov Din, 5 milijonov Din so dali za židovski nacionalni fond. 3,500.000 so dali za židovsko nacionalno propagando. Za podkupovanje nacionalsocialistov (hitlejevcev) je bilo danih Din 4,940.000. Heimwehrovski vodja in obenem odpadnik Pfrimer je dobil 100.000 Din. Okrog 50 milijonov Din so dali za neke čudne namene na Češkem. Heimvvehrovski advokat Grimm-eisen je dobil 760.000 Din, njihov baron Rokitanski pa 800.000 Din. Bivši klerikalni vojni minister Vaugoin, državni svetnik Coreth in generalni direktor Reininghaus ' so dobivali: prvi mesečno 10.000 Din »nagrade«, druga dva pa še tantije-me po 22.000 Din. Strafelia je tej čedni družbi prodal delnice avstrijskih lokalnih železnic za 5 milijonov 550.000 Din. Razne klero-fašistične organizacije »Ostmarkische Sturmscharen«, »Heimatschutz« itd. so dobivali zneske po 10.000 in po 950.000 Din! In tako se vlečejo v neskončnost čedne številke te kapitalistične korupcije, ki je dosegla višek v klerikalni Avstriji pod »avtoritativnim« režimom klero-fašizma. Koliko je tu oškodovanih malih, varčnih ljudi, ki so nosili svoje prihranke v mogočni »Feniks«! Ubogi zavarovanci in zatirani narod v Avstriji vidi sedaj resnično podobo klero-fašizma in po sodni preiskavi bo ta podoba še grša. Zvišali so mezde sarajevski stavbeniki stavbinskemu delavstvu, ker je stopilo v stavko. Abesinska tragedija se završuje »Slovenec9* pred enim letom B. Traven, Bombai Prevala Talpa II. Knjiga 76 S tein, da so odšli vsi k mizi, kjer se igra s kockami, pa se je izpraznila miza, kjer so igrali »moja teta — tvoja teta«. Ta čas so uporabili nameščenci igralnice, da so odračunali dobiček in zamenjali karte. Ko so bili gotovi in je začel na-stavljenec pri kockah od preobilega potenja že sopsti, sta sedla k mizi »pri teti« dva nameščenca in začela igrati. Igra s kockami je pojemala, ker je stavilo tam zmeraj manj ljudi, medtem ko je postajala gneča »pri teti« zmeraj hujša. V nekem kotu so začeli pravkar izklicevati banko. Najnižja ponudba je bila pet pez, nekdo je ponudil zanjo deset pez, končno jo je dobil nekdo za šestdeset pez. Ozrl sem se za tistimi, ki jo je »nesel«. »Prekleto, Leary, človeče, kako pa ste prišli sem?« sem zaklical tjakaj. Bil je res Leary, s katerim sem delal nekoč v Camipechu na petrolejskem polju. »Držal bom figo za vas, Leary, do tri sto proti dvajset. Sc strinjate?« sem mu zaklical. »Dobro, Gale,« mi je zaklical nazaj. Amerikanci, ki so bili navzoči in so to slišali, so se smejali in pristopili vsi k mizi, h kateri je Leary sedel, da bi prevzel banko, ki jo je dobil na dražbi. Igra se je začela. Leary je začel potiti krvav pot. Sto, dve sto, tri sto. Vendar je iz, žepa še zmeraj jemal novo zlato in ga odrajtoval. »Prekleto, Gale, ali držite še figo ali kaj?« »Le nikar se ne bojte, Leary, kar vsekajte z vsem, kar imate!« »Dobro, pa botn,« je Leary zaklical. »Toda odrezal vam bom figo, če ne bo nič.« »Dobro, kar naprej!« V žepu sem imel samo — dve pezi. • In Leary je igral. Štiri sto, pet sto, šest sto, sedem sto. Obraz mu je zardel kakor tomiati in zdelo se je, kakor bi se mu hotel vsak hip razpočiti. Izvlekel je iz žepa robec in si obrisal pot. Razburjen pa ni bil prav ni. Le marljivo delo ga je tako močno prevzelo. Sedem sto petdeset. Karte so padle. Dobila je banka. Karte so vnovič padle. Dobila je banka. Stisnil sem figo. Dobila je banka. Leary je vstal: »Oddam banko. Z dražbo.« »Koliko pa ste dobili, Leary?« sem ga vprašal, ko je prišel k meni, da bi mi segel v roko. Kajti preje sva se pozdravila samo preko mize in preko gneče. »Dobil? Koliko? Tako natančno tega ne vem. Toda tule, kar vzemite. Je vaše.« Dal mi je dve sto pez. Zaslužil sem jih pošteno. Toda ni mi povedal, koliko je priigral. Obljubil mi je dvajset pez, če dobi; če mi jih je dal dve sto, je moral imeti v žepu lep kupček denarja. Človek vzame denar in ne povprašuje, od kod izvira. Kajti stradati se ne da. Stradanje je samo-umor. In samournor je greli. Greh pa se ne sme delati, tega se uči človek že v mladosti. Z lahkoto pridobljen denar se tudi hitro zapravi. Toda teh dve sto pez nisem lahko zaslužil, zato sem z njimi tudi varčeval. Petnajst pez sem posodil Osuni, ki si je najel zanje majhno stojnico, kjer je začel prodajati cigarete. Za mizico, ki je bila prekrita s kosom progastega platna, da je branil sončnim žarkomi dostop, je plačeval na mesec devet pez najemnine. Vsak dan je prišel mimo mestni davkar, ki je pobiral davek od stojnic, in sicer po petnajst een-tavov na dan. Zato pa je dobil Osima listek, ki ga je pokazal, če je prišel uradnik popoldne zopet mimo, da bi pobral pristojbino pri tistih, ki je dopoldne niso plačali. To plačevanje dnevnega tri-buta je bil edini stik z oblastmi pri tistih, ki so prodajali na cesti. Če je bila kak dan kupčija prav slaba, je rekel Osima uradniku: »Danes sem zaslužil komaj za kosilo,« nakar mu je uradnik za ta dan davek odpustil. Če trgovec reče, da ni nič zaslužil, mu oblast verjame; zato pa drugič tudi on verjame oblasti, če ta kaj reče. Zaupanje za zaupanje. (Dalje prihodnjič.) 2300 tekstilnih delavcev stavka Velika stavka tekstilcev v Varaždinu. 1. maj v Varaždinu je potekel v znamenju velike stavke tekstilnega delavstva v tovarni »Tivar«. Stavka ni izbruhnila nenadoma. Ze dalje časa je bilo pričakovati, da bo prišlo do splošnega protesta radi prenizkih mezd. Pospešil pa je stavko dogodek v nekem oddelku podjetja, v katerem sta bila odpuščena dva delavca. 500 tekstilcev tega oddelka je stopilo iz protesta v solidarnostno stavko, obenem pa zahtevalo, da podjetje odstrani iz oddelka tekstilnega mojstra, kateri je zakrivil odpust obeh delavcev. Po enodnevnih pogajanjih se je delavstvo vrnilo na delo. Ker pa ni prišlo do sporazuma in zadovoljive rešitve sporne zadeve, je takoj nato začelo' med tekstilci v vsej tovarni novo gibanje za ureditev mezdnih zahtev in sklenitev kolektivne pogodbe. Tako je 29. aprila stopilo vseh 2300 tekstilcev v tovarni v stavko, s katero so se solidarizirali tudi vsi uradniki. Delavstvo zahteva uvedbo minimalne mezde od Din 3.50 na uro, do-čim znaša sedanja mezda Din 1.50 do Din 2.75. Podjetje nudi 5 do 20 odstotkov poviška. Preteklo nedeljo se je vršilo veliko zborovanje stavkajočih. Pogajanja s podjetjem so v teku in se jih udeležujejo poleg zastopnikov svobodne strokovne organizacje in zaupnikov tudi zastopniki delavske zobrnice in inšpekcije dela. Delavstvo je prepričano, da bo s svojimi zahtevami, ki nikakor niso pretirane, uspelo in si s solidarnim nastopom končno izboljšalo svoj mi-zerni položaj. Menda ni treba še posebej omenjati, da s stavkajočimi simpatizira vse delavstvo. Doma in po svetu Agrarna reforma traja že 17 let, pa še ni izvedena. Tako tarna ljubljanski »Kmetski list«. Potem pa pripoveduje, kako hitro je bila izvedena v Španiji. V Španiji so kmetje kar sami izvedli agrarno reformo1, ko je Azana prevzel vlado. Na Španskem je imela peščica visokega plemstva v svojih rokah 230.000 ha zemlje. Tri rodbine so imele 170.000 ha. Preko 60 odstotkov zemlje je bilo v rokah kakih stotisoč plemiških rodbin. Tako je bil narod stoletja izkoriščan tlačan, revež in delavec. O, kako sočutne so te besede, dočim se v 17. letih ni storilo nobenega odločnega koraka za agrarno reformo, k h% i nam st n t »i- Svoje kongrese bodo imeli že maja meseca v Beogradu JNS (Jugoslovanska narodna stranka, Banjanin in dr. Kramer) ter JRZ {Jugoslovanska radikalna zajednica, sedanja režimska stranka) pozneje. Delavstvo ima tudi pravico do stranke. Kdaj bo pa naš strankini kongres, še ne vemo. Kaj bo s »Feniksom«? Strašni polom »Feniksa« na Dunaju ima tudi v Jugoslaviji okoli 30.000 zavarovancev. Ker je korupcija in slabo gospodarstvo zapravila okoli tri milijarde dinarjev imetja zavarovalnice, so naši zavarovanci v popolni negotovosti glede svojih rent, zlasti, ker avstrijska vlada noče dati obveznih izjav. Jugoslovanske zavarovalnice so stavile ponudbo, da prevzamejo jugoslovanske zavarovance (najbrže proti kakemu jamstvu?). Enako ponudbo je stavila italijanska zavarovalnica As-sicurazioni Generali, ki pa zahteva prej kritje rezerv za rente. V Jugoslaviji je bilo tretjina vseh življen-skih zavarovanj pri »Feniksu«. * Bivši bolgarski minister Kolerov in umirovljeni polkovnik Kalendarov sta se pritožila na vojaško kasacijsko sodišče proti smrtni obsodbi. Sodišče je obsodbo potrdilo ter obenem predlagalo omiljenje kazni na dosmrtno ječo. Kraval v madžarskem parlamentu radi »Feniksa». V madjarskem parlamentu je prišlo do burnih prizorov, ko so nekateri poslanci inter-Pelirali vlado radi »Feniksa«. Socialistični poslanec Buchinger je zaklical proti ministrom: »Na Dunaju se je švindlalo, kradlo 10 defravdiralo. To so vaši fašistični Prijatelji!« Na razburjenje vladnih poslancev )e ponovil Buchinger: »Da, vaši dunajski fašistovski prijateljčki so izropali in pokradli prihranjeno premoženje malih ljudi!« Aretacije »Feniksa« v Avstriji Madjarski, Na madjarsko-avstrij-1 *neji so ponoči aretirali Viljema achmanna, ki je od »Feniksa« dobil ?a nacionalsocialiste 4,300.000 Din. Budapešti so zaprli generalnega irektoja Knappa in več odličnih meščanov, ker so v zvezi s »Feniksom« ' otapili valute. Tem aretacijam na -adjarskem so sledile nadaljnje are-aci|e na Dunaju. Ernst Kleebuider, ki je dobil od »Feniksa« blizu 7 milijonov Din za svojo »Wiener Sonn-und Montagszeitung«, je moral zdaj svoj čedni list ustaviti. Praški ravnatelj »Feniksa« je aretiran, V Pragi so zaprli in izročili sodišču vodje praške podružnice »Feniksa« Franca Andresa, Vojni dobički italijanskih tovarn, V zvezi z abesinsko vojno so se silno dvignili dobički italijanskih industrijskih obratov, ki delajo za vojsko. Tako izkazujejo za pretečeno leto naslednje dobičke: Fiat 39 milijonov lir, Pirelli 29 milijonov 200.000 lir, Edison 142.4 milijonov, Ilva 36.4 milijonov, Ital. Cementi 14.1 milijonov, Monte-catini 93 milijonov lir. Stavke v francoskih premogovnikih, ki je bila napovedana za prvi majnik ni bilo, ker so se med tem sporazumele organizacije rudarjev in lastnikov premogovnikov. Odkod preti Angliji največja nevarnost? Londonski dnevnik »Daily Express« priporoča Angležem, naj pozabijo na Abesinijo. Komedija je končana, naj se spusti zastor. Po drugi strani je tudi še prerano, da bi se resno pečali s Hitlerjem. Čeprav Krupp neprestano izdeluje kanone, vendar Nemčija še ni dovolj pripravljena na vojno. Posvetimo rajši vso pozornost Japonski, ki zavzema že prvo mesto v Pacifiku.« Spet japonski dumping. Po daljšem molku se spet množe vesti o japonskem dumpingu. Na Holandskem prodajajo japonska kolesa po 5 goldinarjev, v Nemčiji žarnice po 2 pfeniga, v Franciji ure po 36 frankov kilogrami!), v Jugoslavijo so pa prišli pu-iovri po 15 Din. Volitve v Buenos Airesu (Argen-tinija). Pri delnih volitvah v Buenos Airesu dne 1. marca t. 1. je bilo izvoljenih 5 socialističnih poslancev v parlament in 6 občinskih svetovalcev v mestno upravo V obeh primerih so socialisti nastopili kot manjšina. Zdru žena večinska lista meščanske unije je dobila 11 poslancev in 11 občinskih svetovalcev. • Častnik oproščen, ker je ustrelil delavca na ulici. Novembra lani je v Rabu na Ogrskem zapeljal častnik Aleksander Balaton s kolesom na obcestni hodnik in povozil delavca Jožefa Odora. Delavec je dal častniku zaušnico, častnik ga je pa takoj ustrelil z revolverjem. Vojno sodišče in najvišje vojno sodišče sta priznali »silobran« in častnika oprostili. Kulturni pregled »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron« je zabavna operetna revija z malce razvlečeno vsebino garnirano s pristnim, vendar ne (prvovrstnim češkim humorjem. Glasba Jare Beneša ima zelo prikupen šlagerski način, prepleten z motivi češkoslovaških narodnih pesmi in je po temperamentnem izvajanju orkestra prišla do polne veljave. Uloga Maruše, energičnega kmetiškega dekleta, se je glavni rpevki Pavli Udovičevi iz-redtao ipnilegala. Molitev k svetemu Antonu, glavno arijo operete, je odpela s tako prisrčno in svojsko poanto, da je raizgibala in užgala vse občinstvo in je morala pesem dvakrat ponavljati. V zadnjem dejanju pa bi Maruša bolje učinkovala, če bi svojo energičnost manj stopnjevala. Vsi ostali pevci in igralci so pripomogli, da je opereta tako dobro uspela. Glavna točka »The Economist«, London: Glavna točka, ki moramo zlasti biti pozorni nanjo, je okoliščina, da bi poraz načela kolektivne varnosti pomenil zmago drugega načela. In to drugo načelo bi, čim bi bila končana njega zmaga, pomenil smrt civilizacije; zakaj ta je združenje vsega onega, kar je protisocialnega. To zlo, ki mu dopuščamo, da uničuje in razdira Društvo narodov, ie stari sovražnik človeštva v domači hiši: anarhično nasilstvo ob kršitvi prava in pravičnosti ter prelomitvi dane besede, v čisto sebične in omejene namene. Očitek velja Nemčiji in drugim državam, ki prezirajo in kršijo mednarodne pogodbe ter dokazuje, da imajo tudi gorenji tisoči strah pred bodočnostjo. Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, izpolni svojo dolžnosti Prvo zjutraj — zadnje zvečeri SARGOV KALODONT ^OT/Z0flA/ElAVjvtAM/v(/ j DOMAČI IZDELEK IZ NAŠIH KRAJEV Ljubljana 1. maj so praznovali vsi tipografi, kovinarji in delavci ©o večjih tovarnah. Ali jih vidite? Meščansko časopisje, ki prinaša vse mogoče ljubljanske novice, molči kot grob o 400 stavbinskih delavcih, ki so jih podjetniki postavili na cesto. Da, vrana vrani ne izkljuje oči. Fotografsko razstavo so odiprli 2. maja v Jakopičevem paviljonu. Razstavljenih 'je 327 fotografij iz 26 dežel. Brezplačno cepljenje zoper koze bo še v solboto 9. t. m. v Mestnem domu. Cepljeni morajo biti vsi otroci, ki so bili lani rojeni. Žrtev dela. V Tumovi tovarni papirnatih vrečic si je pri delu precej nevarno obrezala levo nogo 26-letna 'delavka Ana Dajeman. Prepeljali so jo v bolnico. Knjižnica Delavske zbornice je izposo- dila v mesecu aprilu 4.800 knjig, 97 več kakor lani v istem času. V. delavski prosvetni večer delavskega glasbenega društva »Zarja« bo v soboto, 9. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Spored bo izredno lep in umetniško bogat. Enodejanka iz današnjega življenja v 3 slikah »Strojepiska«, ki sta jo priredila Iv. Vuk in J. Kranjc, bo pokazala izkoriščanje deklet v pisarnah. »Zarja« bo zaigrala novo skladbo dr. Čerina: »Srečna vas domača« in bo dirigiral skladatelj sam. Mešani pevski zbor »Zarje« bo zapel dve delavski pesmi in narodne. Igral bo man-dolinski orkester »Zarje« in pomnoženi jazz-orkester »Zarje«. Operna pevka Marta Ober\valderjeva ho poleg drugih solospe-vov zapela znano Straussovo pesem: »Pomladanski zvoki«. Pridite! Maribor NaSa delavska akademija se bliža Predpriprave za akademijo, dne 16. maja v »Unionu« so v polnem teku. Pred-prodajne vstopnice so v prometu; preskrbite si jih pravočasno, ker so letos sedeži nuinerirani. Vstopnice se dobe v tajništvu Strokovne komisije, v administraciji »De- Na delavski praznik 1. maj je v Mariboru popolnoma počivalo več .obratov, v katerih je zaposlenih nad 1200 delavcev. Po nekod pa so obratovali v tovarnah le delno, ker je mnogo delavcev vzelo dopust. Kljub temu, da je takozvanemu »dot>ro informiranemu« dnevnemu časopisju to znano, so domala vsi časopisi priobčili po »Slovencu« vest, da so v vseh mariborskih tovarnah obratovali s polno paro. Kadar se gre iproti delavcem, tedaj so pač vsi ti dnevniki edini in nastopajo složno. Delavstvo pa se lahko iz tega primera mnogo nauči! Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« v Mariboru. Pripravljalni odbor delavskega kulturnega društva »Vzajemnost« v Mariboru je sprejel te dni potrjena pravila. V petek, dne 8. inaja 1936 ob 20. uri se bo vršil v dvorani Delavske zbornice, Maribor, Sodna ulica 9-11., ustanovni občni zbor, na katerega vabimo predvsem vse prejšnje člane »Svobode«, kakor tudi vse boritelje za delavsko kulturo. Pristopne izjave se lahko podpišejo pri sodr. Tončki Lipoglavškovi v Ljudski tiskarni, Sodna ul. 20, ali pa neposredno pred občnim zborom pri funkcijonarjih pripravljalnega odbora. Sodrugi in sodružice, pristopite v polnem številu k delavskemu kulturnemu društvu »Vzajemnost«. Ustavitev obrata. Tovarna usnja Valter Halbartli, naslednik znane tovarne Badla, je s 1. majnikom popolnoma ustavil obrat ter odpustil vse delavce. Obrat je bil zadnji čas že zelo skrčen in je zaposleval komaj še 9 delavcev. Tvrdka »Mirim« v domačih rokah. »Ve-černik Jutra« je te dni objavil, da se še vedno nahaja pri tvrdki »Mirim« večina kapitala v domačih rokah. To je baje razvidno tudi iz protokolacije nove firme. — Zanimivo bi bilo primerjati mezde delavcev te tvrdke, ki je v »domačih rokah«, s kako inozemsko tvrdko. Dvomimo, da bi kdo mogel ugotoviti, da so delaVci pri tvrdki »Mirim« bolje plačani, kakor pa tam, kjer je udeležen tuji kapital. Saj se je pred leti ugotovilo na sodišču, da so prejemale delavke pri tej tvrdki po Din 1.25 urne mezde. Ni verjetno, da bi se bilo v zadnjem času v Pogledu mezd kaj spremenilo na bolje, da ne govorimo sicer o razmerah, v katerih živi delavstvo pri tej tvrdki. Kdaj bo konec fraz o domačem kapitalu, nacionaliziranju podjetij itd., za katerim se običajno skriva najhujše izkoriščanje delavstva. Krušne cene je s 1. majem znižala Delavska pekarna. Rženi kruh stane odslej Din 3—, polbeli Din 3.50, beli pa Din 4.—. Prva mariborska delavska pekarna je s tem pokazala lepo gesto, da je treba v času, ko delovno ljudstvo trpi vsled 'gospodarske krize na pomanjkanju najbolj potrebne prehrane, t. j. kruha, omogočiti, da si ga morejo nabaviti po nizkih cenah oni, ki so kruha najbolj potrebni. lavske Politike« in pri obratnih zaupnikih ter funkcionarjih. Zaupniki in funkcijonarji, dvignite vstopnice! Obračunajte jih najkasneje do 14. maja v tajništvu. Novo delo. V Prešernovi ulici je pričel trgovec g. Karl Jančič z nadzidavo kupljene hiše, katero bo dvignil za eno nadstropje. Razglas, Za mesto Maribor bo vršil mestni fizikat zaščitno cepljenje zoper osep-nice od pondeljka, dne 4. maja do četrtka, dne 7. maja t, 1. v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ul. 8 in sicer v času od 9. do 11. ure. V navedenem času se vrši cepljenje 'brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu. Starši se opozarjajo, da se opustitev cepljenja kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni. Protituberkulozni dinarski fond je dosegel meseca aprila t. 1. Din 226.480.—, Vsem darovalcem iskrena hvala! Izžrebani sta bili to pot številki 3648 in 3589 nabiralnega bloka inkasantov. Občni zbor pedagoške centrale se je vršil minulo nedeljo dopoldne na mariborskem učiteljišču. Iz coročil funkcionarjev je bilo posneti, da je ta koristna ustanova v minulem letu marljivo poslovala. V novi odbor so bili izvoljeni po večini dosedanji odborniki. Avtomobilski karambol. Na Aleksandrovi cesti je minulo nedeljo trčil nek osebni avto v mestni avtobus, ki vozi na celjski progi. Pri karambolu je nastala k sreči le materijalna škoda. Mariborsko gledališče. Četrtek, dne 7. maja ob 20. uri: »Direktor Čampa«, znižane cene, zadnjič. Celje Namesto za red in kruh, skrbe za hec! V zadnji številki našega lista smo delno opisali borbo cinkarniškega delavstva za novo kolektivno pogodbo, ki jo zahteva vse delavstvo in, kakor smo že omenili, je moralo za njo celo javno glasovati in to v tovarni, vpričo navzočega g. ravnatelja. Iz-gleda pa, da ima nekdo interes na tein, da ne pride do pogajanj. Vsled tega naj nam cenjeni čitatelji ©proste, če bomo primorani otvoriti stalno rubriko za cinkarniške razmere. Akcija nahujskanih prilizunov za podpise proti novi kolektivni pogodbi je definitivno padla v vodo. To pa vsled tega, ker se je vse delavstvo (izvzemši par bolje plačanih) odločno uprlo podpisovanju. Enega nabiralca teh podpisov je celo začela peči vest tako, da se je zadovoljivo orpravičil. Izza kulis pa smo .od nekega gospoda slišali glas, naj se gre ta nabiralec podpisov, s svojo materjo igrati. Ali znanemu socialisten-»fresserju« še ni upadel pogum in za delo so morali prijeti mojstri, da se akcija do kraja izvede. Začelo se je z 'metodami, kakršnih smo bili vajeni še izza časa JNSarskih volitev, ko so morali razrešeni funkcionarji-delavci, poljubiti bič in voliti tistega, ki jih je preganjal. Z ustrahovanjem in grožnjami ste nas zjeklenili in mi smo pfipravljeni na vse. Kako se napenja lok (z raznimi grož- njami) se vidi iz tega, da je delavstvo, popolnoma umolknilo in čaka trenutka, ko bo izreklo svoj odločen »stoji«. Da bi se hitrejše videle zaželjene zemljevidske razpoke v naši organizaciji in tem preje še v naprej zasigurala preveč dobro plačana mesta, se je celo starešini zaupnikov prepovedalo dohod V razne tovarniške objekte, tudi v svrho potrebnih informacij. Med tem pa se nasprotno z obupnim naporom privija vijak na stiskalnici za podpise. Ne čudite se gospodje, če gre naše potrpljenje h kraju, kajti ne gre se nam samo za financielno stran kolektivne pogodbe, temveč tudi za moralno, da se enkrat za vselej poneha z nečuvenim pritiskom in razliko med delavstvom. Ključ za likvidacijo tega spora ima sedaj g. ravnatelj, kajti tudi z najnovešimi odredbami ne bo produkcije, če bo delavstvo, ibaš radi kapric in igračkanja nekaterih moralo seči ipo samoobrambi. Delavsko pevsko društvo »Vzajemnost« je začelo ponovno z rednimi pevkimi vajami, ki se vrše v petkih. Pozivamo vse sodruge pevce, da se udeleže teh vaj, da se s tem okrepi in poživi našo pevsko društvo'. Sprejemajo se tudi novi pevci. Uči skladatelj ig. Pregelj, kar je najboljša garancija za lep uspeh. Hrastnik Čedna afera. Obč, odbornik in blagajnik proslule JNS., načelnik gasilcev, predsednik gostilničarjev, član odseka gostilničarjev pri Trgovski obrtni in industrijski ziborniici ter predsednik zadružne elektrarne v Hrastniku, je ponaredil odrezek ček. položnice in s tem oškodoval elektrarno za preko 8000. Ima pa na vesti tudi še druge nerednosti. Zadevo ima v rokah državno pravdništvo v Celju. Vest je vzbudila veliko senzacijo, ker je bil navedeni eksponent JNSarjev v Hrastniku in na Dolu. Delavsko predavanje. Podružnica Zveze rudarjev bo priredila v nedeljo, dne 10. majnika ob 9. uri dopoldne predavanje s. dr. Reismana o aktualnili vprašanjih iz socialne zakonodaje. Vabljeni pa so seveda tudi delavci in delavke iz drugih obratov in ob lepem vremenu iz sosednjih krajev. Ob lepem pomladanskem vremenu imajo sosedni sodrugi prav lepo priliko za izlet v bližnji Hrastnik. Trbovlje Članski sestanek članov Z. R. J. Obisk članskega sestanka Z. R. J. dne 25. aprila je bil zelo velik. Poročal je predsednik s. Priberšek o kongresu Strokovne komisije, o zaposlenju, o stavkah in pogajanjih, ki se po nekaterih krajih vršijo. S. Murn je v stvarni debati obrazložil razne krajevne rudarske zadeve. Sklenilo se je, da se mora vsled silne bede, ki je zaradi praznovanja nastala v revirju, zaprositi občino, bansko upravo in TPD., za> izdatnejšo podoro. Po 2 in pol ure trajajočem razgovoru je bil sestanek zaključen. Člani iso izrazili željo, da bi se taka informativna zborovanja vršila še večkrat. Cementarna dela, cementarna služi, delavstvo pa strada. O mizeriji in slabih zaslužkih v tukajšnji tovarni cementa smo že pisali. Sedaj je sezona za cement in je zato tovarna v polnem obratu. V njej se ustvarja iz kamna zlato v pravem pomenu besgde. Delovne prilike v tovarni pa so zelo žalostne. Niti polno zaposlenje ne more zaceliti ran, ki jih fe prizadejalo delavcem zimsko praznovanje. Pojavili so se sicer neki odrešeniki, ki s frazami vabijo delavce po '• * zaradi neke rdeče rute na Poljanah ni bilo nobenega incidenta. In dve smreki z rdečimi prapori je bilo trebu " požagati, ker sta bili do polovice brez vej. Na predvečer smo po vršacih okoli Jesenic videli kresove, pozdravljajoče pivi maj, dan nastopajoče pomladi in veselja vsled zmage pomladi nad zimo, svetlobe nad temo, svobode na suženjstvom. Za varnost je bilo nad vse dobro poskrbljeno, zlasti smo občudovali naše krepke fante iz Mojstrane oz. Bohinjske Bele, ki so pa tudi občudovali disciplinirano jeseniško delavstvo, ki ve dobro kako nad vse vzvišen praznik mu je Prvi maj. Jeseniški trgovci in obrtniki ter Prvi maj. Poleg delavstva KID je praznovalo prvi maj, praznik dela, tudi precej obrtnikov, dalje so bile ves dan zaprte vse zadružne prodajalne ter tudi nekaj prodajaln zasebnih trgovcev. Cela vrsta obrtnikov in zasebnih trgovcev je pa imela na Prvi maj odprte trgovine oz. obrate in je tako pokazala, koliko spoštuje praznik svojih odje-malcev-delavstva in svojih nameščencev. Delavstvo, ki ie glavni odjemalec teli trgovcev in obrtnikov, bi storilo prav, če bi izvajalo svoje konsekvence, kajti v demokratični družbi mora biti spoštovanje obojestransko, enostransko spoštovanje je slično hlapčevstvu. Zatorej: kdor ne spoštuje nas in naših praznikov, tega ne spoštujemo mi. Zavedajmo se vendar že enkrat sami sebe in svoje moči. Izmislili smo si ga. Pred nekaj dnevi je vprašal neki šolar na Jesenicah kateheta — tako pripovedujejo pri nas — da-li bo prvega maja šole prost dan. Katehet je odgovoril: »Kaj neki, saj prvi maj ni noben praznik, njega so si samo delavci izmislili,« 1)1 v; . - « - _ v. ■% . .« k • • - Ne bo škodovalo, če si to za- pomnimo. Soltanl Vsem naročnikom Delavske politike, ki so v zaostanku z naročnino, opozarjamo, da lahko plačajo vsako soboto po delu in vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldan pri poverjeniku v Zadružnem domu, da mu s tem olajšajo delo. Sploh je priporočljivo za one. ki naenkrat težko plačajo, da vsak teden dajo par dinarjav, in tako plačajo list, da sami ne ivedo kdaj. Tuidi vsi oni. ki bi lista redno ne sprejeli, se naj oglasijo pri roverjeniiku, da se dožene, kje je krivda. S 1. majem je uprava ustavila list vsem, ki so ga neredno ali sploh ne plačali. Če kdo od teh hoče ostati naročnik, naj se zglasi pri poverjeniku. Delavsko pevsko društvo »Cankar« bo Invalidska podpora po novi uredbi Nova uredba je stopila v veljavo dne 1. aprila 1936. Z novo uredbo se priznava onim vojnim invalidom, ki so postali nesposobni radi bolezni pravica do invalidnine in do ostalih vrst zaščite in pomoči po invalidskem zakonu, če se je ugotovila njihova nesposobnost do 17. maja 1923 in če je slednja znašala najmanj 80%. Vse to pod pogojem, da se ugotovi pri zopetnem nadpre-gledu, ki se bo opravil, najmanj 80% nesposobnosti, nadalje da so bili taki invalidi prevedeni po invalidskem zakonu iz 1. 1925 ter da so predložili uradne podatke o svoji nesposobnosti pristojnim oblastem najdalje do 17. maja 1923. Isto velja tudi za njihove rodbine. — Z novo uredbo se priznava pravica do državne zaščite in pomoči tudi onim vojnim invalidom, ki so se onesposobili v vojnih operacijah 1. 1913 po Balkanski vojni. — Ureja se tudi podaljšanje roka po § 108 invalidskega zakona. Vse osebe, ki so se bile dolžne v smislu § 104 invalidskega zakona od 1. 1929 radi priznanja pravice do invalidnine ali radi drugih vrst zaščite in pomoči predvidenih v § 6 invalidskega zakon od 1. 1929 prijaviti invalidskemu sodišču do 31. dec. 1929, a so zamudile ta rok, morejo sedaj v roku od 6 mesecev računano od 1. aprila 1936 naknadno predložiti prijavo pristojnemu invalidskemu sodišču pri štabu oblastne divizijske komande radi priznanja teh pravic. Opustitev tega roka ima za posledico zastaranje vsake pravice po invalidskem zakonu. To velja tudi za one vojne invalide, ki so bili radi rane, poškodbe ali pohabe priznani za take po invalidskem zakonu od 1. 1925 in so po tem zakonu dobili odkupnino invalidnine, a se niso prijavili pristojnemu sodišču, da jim prizna pravico do protez in drugih ortopedskih pripomočkov, brezplačno zdravljenje in. vožnjo. — Ta uredba je bila objavljena v »Službenih Novinah« dne 1. aprila 1936. Črna pri Prevaljah 1. maj, V obratih je delo počivalo, razen v par najnujnejših primerih. Sodrugi in so-družice so napravili izlet v naravo in sicer v treh skupinah. Prva in druga sta šle na Heleno, kjer so prvo skupino sprejeli sodrugi iz Helene z godbo, na kar so skupno odšli pred prodajalno Konzum. društva za Mežiško dolino. Pri tej priliki so pridobili tudi nekaj novih članov za strokovno organizacijo. Tretja skupina pa je odšla s kolesi proti Guštanju. Vsem je 'bilo prav prijetno z ozirom na lepo vreme. Razpoloženje izletnikov je bilo na višku • It ,*- <■ »>, r . t , t. t±.j Pričakujemo skorajšnje odobritve pravil »Del, kult. zveze Vzajemnost«; o odobritvi bomo delavstvo takoj obvestili. GuStanJ Žrtev dela. V sredo zjutraj pred 4, uro so v valjarni preurejali valje. Pri tem je prišel s. Slanic Filip z desno roko med valji, ki so mu jo popolnoma zmrcvarili. Prvo pomoč mu je nudil tukajšnji zdravnik, dr. Erat, nato so ga takoj odpeljali v (bolnico v Slovenji.gradec. Vzrok nesreče je menda v tem, ker je navada, da so med preurejeva-njem valjev valji v obratu, da sc preveč ne zamudi. Zato bo v tem pogledu treba zadevo preiskati. Ponesrečenemu sodrugu želimo skorajšnje okrevanje! Slovenska Bistrica Velika avtomobilska nesreča se je pripetila v pondeljek zvečer. Mesarski mojster g. Cehtl, nevešč šofiranja, je s svojim pred nekaj dnevi kupljenim avtomobilom vozil po cesti proti Sp. Ložnici. Pod Verholjskim bregom pri Slov. Bistrici je izgubil oblast nad vozilom. Avto se je prekotalil pa zopet postavil na kolesa ter obstal obrnjen s prednjim delom v obratni smeri vožnje. Cehtl in poleg njega sedeči trgovec Bukovnik, oiba stanujoča v Sv. Martinu na Poh. sta dobila težke poškodbe na glavi, prsnem košu in trebuhu, da sta . »bležala nezavestna. K sreči je vozil takoj za njima avtobus. Šofer avtobusa je nezavestna vozača pobral in zapeljal v mariborsko bolnico. Le slučaju se je zahvaliti, da se ni pripetila še večja nesreča. Naloga nadzornih oblasti je, da najbudnejse pazijo na vozače motorskih vozil brez izpita. Ako bi prijeli Cvehtla pri njegovi prvi poizkusni vožnji po mestu ,bi bilo vse to kar se je pripetilo, izostalo, Videm pri KrSkem Sodrug Pondelak Martin mrtev. Dne 29. aprila je preminul v Starivasi pri Vidmu po daljši bolezni s. Pondelak Martin, upokojeni železničar, v starosti 73 let. Pokojni fe bil eden izmed najstarejših bojevnikov za delavske pravice. Udejstvoval se je v socialističnem .gibanju že pred skoro 40 leti, ko je služboval kot železničar po raznih krajih, kakor v Trstu, Nabrežini, Zidanem mostu itd. in je bil eden najagilnejših in zavednih sodrugov. Bil je pravi socialist, možak na mestu ter splošno priljubljen zlasti med trpečim in zavednim ljudstvom, kar je pokazal zlasti njegov pogreb (čeravno mu je tukajšnja duhovščina prvotno odklonila zvonenje in cerkveni pokop) ravno na delavski praznik, dne 1. maja. Pred odhodom od njegovega doma se je v ganljivih besedah poslovil od njega s. Baraga in na pokopališču pri odprtem grobu v imenu vseh železničarjev postajenačelnik >gosp. F. Brandner. Tako nas je zapustil eden naših najboljših, katerega bomo ohranili v trajnem spominu. Njegovim dve.m sinovom, hčeri in ženi pa izrekamo naše iskreno sožalje! športnih potrebščin omeniti fotoaparat, ka- J imelo svojo sejo v nedeljo, dne 10. maja v terega so imeli ti strastni divji lovci tudi ■ • ' s seboj. Omeniti je treba, da imata divji lovec in ribič izredno veselje do tega športa. Zato bi bilo zelo priporočljivo, da se ju ne tajništvu Zadružnega ooma ob 10. uri dopoldne. Dnevni red je zelo važen in vsled tega naprošamo vse članstvo, da se te seje udeleži. Esperanto XVI. kongres proletarskih esperantistov se bo vršil letos od 2. do 7. avgusta v Angliji’ IX. kongres jugoslovanskih esperantistov pa bo letos ob binkoštih v Ljubljani. Kakor izgleda bodo tudi pri nas delavski esperantisti častno zastopani. Vivu Esperanto! »Jutro** o ruskem filmu Zadnje ponedeljsko »Jutro« piše dobesedno na strani 4: »Ruski film si zadnje čase čim dalje bolj osvaja svet. Tudi v Ameriki, kjer se doslej tuji filmi niso mogli udomačiti, je začel doživljati zavidanja vredne uspehe. To ni nič čudnega. Kajti Rusi, ki že od nekdaj slove kot prvovrstni igralci, so znali dati svojim filmom razen prvovrstne igre tudi tehnično popolnost, ki je ne zmorejo Nemci, ne Američani.« Pa ne mislite, da je morda zašel v hišo »Jutra« kak zagrizen levičar in tam tihotapsko položil v »Jutro« to kukavičje jajce o 'ruskem filmu. O ne. »Jutro« namreč piše naprej: »Film Z. J., ki ga igra te dni Elitni kino Matica. . . ima vse lastnosti prvovrstnega filma itd.« Torej kšeft, reklama za kino Matica, kjer sedijo gospodje od »Jutra«, oziroma so sedeli še vsaj doslej, dokler ga niso prodali zastopniku berlinske UFA-film družbe in zato se navdušujemo tudi magari za ruske filme, za to »Zlato jezero«, če nam prinaša zlato v podobi dinarja. »i, Delavci, samo oči je treba imeti odprte, z možgani čitati meščanske liste, pa vidite pri vsakem stavku, kakšnega nedosežnega pomena je za nas delavski časopis. Športna rubrika Propagandni lahkoatletski meting Športnega kluba »Amater« v Trbovljah bo dne 17. maja v proslavo 10-letnice obstoja. Propagandna štafeta skozi Trbovlje se vrši ob 11. uri dopoldne na progah 100 m X 500 m X 300 m X 200 m X 100 m X 100 m. Propagandni meeting prične ob 11. uri na igrišču Amaterja. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov začlanjenih v JLASa. Prijave s priloženo prijavnino Din 5.— za točko in osebo, Din 15 za moštvo, je poslati na naslov: Bostič Tone, Trbovlje, najpozneje do 10. maja ob 12. uri Naknadne prijave, kakor tudi prijave brez prijavnine se ne sprejmejo. Program in vrstni red disciplin je naslednji: 1. tek 100 m senijori, 2. met diska senijori, 3. skok v višino s zaletom seniori, 4. 100 m juniori C. 5. tek 400 m seniori, 6. met diska 1.5 kg juniori C. 7. met kopja seniori. 8. tek 1000 m juniori C. 9. skok v daljavo seniori, 10. skok v daljavo juniori C. 11. tek 1500 m seniori. 12. troskok seniori, 13. let kopja 600 gr., jun. C. 14. tek. 3000 m. seniori, 15. štafeta 4X100 seniori. — Popoldne bo nogometni turnir klubov iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika Zaključno tekmo ibosta odigrala S. K. Ljubljana in Amater. Kcvinar (Jesenice) : Korotan (Kranj) 3:4 (2:3). V nedeljo, dne 26. t. m. je gostoval na Jesenicah v prijateljski tekmi S. K. Korotan iz Kranja. Nasprotniki delavskega športa so obetali »Kovinarju« visok poraz. De-lavoi-sportniki, kateri ves teden v tovarni garajo so pa pokazali, da so enakovreden nasprotnik tudi ligašem. »Korotan« je vodil že skoro ob pričetku prvega polčasa z 2:0, vendar to Kovinarju« ni vzelo voljfe, pač pa ga je še podžigalo, da mu po par minutah vrne milo za drago. V drugem polčasu se je menjala igra iz polja v polje. »Korotanu« se- je posrečilo, da zabije še dva gola, »Kovinar < pa enega. Končni rezultat 4:3 za -Korotan. Ker je bila igra lepa, živahna in napeta, je šla številna publika zadovoljna iz igrišča. Tekmo je dobro sodil savezni sodnik Štravs Pavel. S pičlo zmago »Korotana« je pokazal -Kovinar«, da bo marsikateremu nasprotniku trd oreh. Želimo, da »Kovinar« turi v bodoče nastopi na športnem polju s tako voljo, disciplino m požrtvovalnostjo in uspeh ho zasiguran. Polaiga naj pažnjo na treninge, ker trening napravi mojstra. Hiša % vrtom na Pobrežju za Din 37.000’— se proda. Vselitev možna takoj. Vprašati Jugoslovanska hranilnica, Maribor, Kralja Petra trg. Miteunite rodno In pdiboiI Itruh In neciro li Delmrcke neKnrne u Marimru.« Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — liska* Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru* predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. Telefon 2324